Amerikanski Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki »n glasilo K. S. K. Jednote
Joliet. Illinois. 6. maja !£>10	Letnik XIX.
23. števili*«.
Preiskava dognala, da mnogi delavci ob najtršem delu komaj životarijo.
RES SKRAJNO IZKORIŠČANJE
Delajo sedem dni na teden po 12 ur na dan za 12*4 c na uro.
Washington, D. C., 4. maja. — Pot | ročilo urada za delo o razmerah'v je-karni tvrdke ‘Bethlehem Steel Works' v South Bethlehemu, Pa., ki je bilo danes predloženo senatu, pravi, da 2,-322 moških dela dvanajst ur na dan sedem dni v tednu, in da povečini služijo samo W/2 c na uro.
“Dočim je imelo veliko število delavcev reden delavnik dvanajstih ur za vseh sedem dni v tednu, je imelo precejšno število izučenih delavcev približno desetinpoluren delavnik za šest dni v tednu,” pravi poročilo de-partmenta za kupčijo in delo. Veliko ■ število tistih, ki so delali po desetin-pol ure na dan, je moralo dostikrat delati čez ure (overtime) in ob nedeljah. Protest ali ugovor proti temu raztegu časa za delavce, ki so imeli najkrajši delavnik, je povzročil štrajk, kateri se je pričel dne 4. februarja.
Ta vrsta delavcev se večinoma plačuje na neki način, po katerem se de-lozmožnost delavčeva skrajno izkorišča. Zato so delavci protestirali proti cezuram in nedeljskemu delu z utemeljitvijo, da napeto delo med pol-enajstimi urami vsak dan moči tako 'utruja, da se še daljše delovne ure ne bi smele zahtevati.
Nadalje dokazujejo ti delavci, da po uvedbi čezurnega in nedeljskega dela jeklarniška družba očividno namerava . uvesti 12 urni delavnik, vštevši nede,-ljo, za vse svoje delavce.
Po odboru zbrana dokazila ijiede delovnih ur in plačevanja se opffajo na januarske plačilne knjige omenjene korporacije, ki so bile pregledane. Od skoro desettisoč delavcev, ki sđ bdi v januarju na plačilnih imenikih, je delalo kacih 4,000 ali skoro 44 odstotkov vedno ali tupatam ob nedeljah. Dognano je celo. da je moralo 82 delavcev delati sedem dni v tednu vsak dan 13 ur.
Kacih 46 odstotkov skupnih delavcev je ijobivalo manj nego 16 c na uro, in skoro 59 odstotkov je dobivalo manj nego 18 c na uro.
/ Preiskava se je pričela po odredbi tajnika za delo in kupčijo. Pomenljivo je, da je “Bethlehem Company” znatna dobaviteljica zavezne vlade.
Velika stavka strojnikov.
Sedalia, Mo., 2. maja. — Vsi maši-nisti v tukajšnjih delavnicah "Mis-souri P<ncific"-železnice so danes do-poludne ob 10. uri zaštrajkali, in semkaj so dospela poročila, da so zajedno ustavili delo njihovi tovariši po vseh krajih, kjer ima omenjena železnica delavnice. Strojniki so zahtevali po-višbo plače od 36 na 40c na uro. Kompanija je hotela 39c privoliti, kar je bilo odklonjeno.
Little Rock, Ark., 2. maja. —■ Več sto mašinistov in vajencev v tukajšnjih delavnicah ‘Tron Mountain”-železnice, ki je podružnica Missouri železnice, je ustavilo delo.
St. Louis, 2. maja. —- Glavni upravitelj “Missouri Pacific”-železnice, S. W. Sullivan, je rekel, da. do' opoldne ni prejel poročila o štrajku mašinistov, pač pa je prejel tako poročilo pozneje. Okoli 1.000 mašinistov je zaposlenih pri “Missouri Pacific”-želez-nici.
Poigra k štrajku.
Philadelphia, Pa., 1. maja. -— John McGuicken, sprevodnik, ki pripada uniji, je bil davi ustreljen v boju med organiziranimi in neorganiziranimi mo torniki v bližini kolarnic “Philadelphia Rapid Transit”-kompanije od Frankfort in Lehigh ave. Victor Farrell, ne-unijec iz Washingtona, D. C., priznava, da je on streljal ampak v silobranu. Dejan je v zapor brez poroštva. Kolar-nica se nahaja v okraju, kjer je vse ogorčeno proti bivšim štrajkolomcem. Kakor so izpovedali Farrell in njegovi prijatelji, so se nahajali ob 1. uri zarana na poti domov, ko so bili napadeni. Pretepeni so že bili hudo, ko je Farrell oddal usodni strel.
Kipar Ward umrl.
New York, 1. maja. — John Quincy Adams Ward, eden največjih kiparjev ameriških, je umrl v 80. letu svoje starosti davi tukaj v svojem stanovanju. Zapušča ženo in brata, ki je slikar. Pokojnik je preživel skoro vse svoje dni v New Yorku, kamor je prišel mlad iz Ohia. Izdelal je vsepolno slavnih umotvorov.
Veliko priseljevanje.
New York, 1. maja. — Ta teden ima dopluti v luko newyorško 25 prekomorskih parnikov s kacimi 30,000 priseljenci. Med temi 25. parniki se nahajajo mnogi vrinjeni, kajti redne ladje niso zadoščale, da bi bile kos navalu priseljencev. Z 2355 priseljenci stoji Plapag-parnik "Pennsylvania” sia čelu imenika in parnik "Badenia" od iste črte, ki donese 350 priseljencev, se je moral vzeti na pomoč, da odpo-more navalu izseljencev v Hamburgu. Parnik "Bremen” Severnonemškega Lloyda ima 1400 priseljencev na krovu in tudi parnik "Kaiser Wilhelm II.” je zaseden dö zadnjega prostora. Iz italijanskih luk prihaja nič manj nego devet parnikov, ki so tudi vsi napolnjeni. Parnik “Neckar” donaša 2135 medkrovnih potnikov, "Batavia" 1485, "Hamburg” 1015 in ostali parniki imajo vsi čez 1000 potnikov v med-krovju.
Komet opazujejo iz balona.
Boston, Mass., 4. maja. — Če bo vreme ugodno jutri ponoči, se bo vršilo prvo znanstveno opazovanje zvezde repatice iz balona. Profesor Todd. zvezdoslovec iz Amherst-zavoda, in njegova žena se dvigneta v zrakoplovu opolnoči v Pittsfieldu, Mass., zajedno z nekim Ch. J. Gliddenom. Seboj vzamejo daljnogled in fotografič-ni stroj.
St. Louis, Mo., 4. maja. — Tukajšnji “Aero Club" je danes naznanil, da je povabil več znanstvenikov in zvezdo-slovcev na ogledovanje kometa v noči
18.	maja iz zrakoplova.
Farmarska konvencija.
St. Louis, Mo., 2. maja. — Skupna konvencija združbe "Farmers Educational American Society of Equity" in štiristo pomožnih organizacij je bila davi tu otvorjena. Spored kaže 90 govornikov, med njimi je tudi W. J. Bryan, ki bo govoril v soboto. Tudi Samuel Gompers, predsednik zveze "American Federation of Labor”, bo imel govor. V istem bo bržkone razvijal svoje načrte za ustanovitev nove politične stranke, -v katero se imajo združiti farmarji’ in delavci.'
Ljudsko štetje.
Washington, D. C., 4. maja. — Ker so mnogi časopisi objavili razne številke glede prebivalstva večjih mest in dežele baje po novem ljudskem štetju ,je g. Durand, ravnatelj popisnega urada, odločno izjavil, da "ne bo nobenega uradnega naznanila o prebivalstvu mest in držav in dežele še nekaj časa.” Trajalo bo še več mesecev, preden se zaključki -ljudskega štetja urede, in šele potem se prvič uradno naznanijo. Vse številke, dotlej objavljene, so in bodo izmišljene.
Štrajk motornikov.
Columbus, O., 30. apr. — Motorniki in sprevodniki “Columbus Street Car"-kompanije, ki so se pridružili predkrat-kim ustanovljeni uniji, so včeraj zaštrajkali, ker družba ni hotela zopet nastaviti nekaj njihovih tovarišev, ki so bili odslovljeni pred dvema tednoma, ko je pretil izbruhniti štrajk, kar se je pa preprečilo s tem, da se je dovolila doplača.
60,000,000 črevljev lesa zgorelo.
Butte, Mont., 30. apr. — Po brzojavkah iz Sand Pointa je tamošnje skladišče za lesovino tvrdkje Humbird Lumber Co. popolnoma vpepeljeno. To je največje-skladišče svoje vrste v državi Idaho. Plameni so nekaj časa stavili v nevarnost mesti Penderay in Kootenai. 60 milijonov črevljev lesa je zgorelo. Škodo cenijo na pol milijona dolarjev.
Mnogo Japoncev.
Seattle, Wash., 1. maja. — Po lj.ud-skem štetju, ki je skoro dovršeno, stanuje v tem mestu več nego 4,000 Japoncev ali več nego dvakrat toliko nego v kateremkoli drugem ameriškem mestu. Če prištejemo k tem zelenjadarje po okolici, potem stanuje tu in v soseščini nad 10,000 Japoncev-. Tu mislijo, da naštejejo popisovalci ljudstva 20,000 japonskih prebivalcev za Washington in 40,000 za Kalifornijo.
Brez dela vsled požara.
Cairo, 111., 30. apr. — Ker je požar uničil tovarno “Wisconsin Chair”-kompanije v Mound City, 111., je 300 mož izgubilo svoje dejo in zaslužek.
Dobra vest.
Pittsburg, Pa., 29. apr. — Razporna vprašanja med 40,000 unijskimi premo-garji in jamskimi posestniki v pitts-burškem okolišu mehkega premoga, ki so povzročila štrajk, so bila snoči poravnana. Premogarji se v ponedeljek vrnejo na delo.
PODKUPOVANJE MED POSTAVODAJCI?
Poslanec Charles A. White podal hudo obtožbo glede izvolitve Lorimerja zveznim senatorjem.
VELIKA POROTA PREISKUJE.
V političnih krogih veliko vznemirjenje. Za čast države Illinois.
Chicago, 111., 4. maja. — Poslartec Charles A. White iz O’Fallona in ljudje, ki so mu pomagali pri razširjanju baje obrekovalnih podatkov, bodo bržkone sami kmalu v roki neizprosne pravice. Tako se je govorilo včeraj v političnih krogih, da bosta proti Whitu in njegovim pomočnikom podani najmanj dve tožbi zaradi poskušanega izsiljevanja.
Kakor je namreč poročala chicaška "Tribune” v svoji sobotni izdaji, je poslanec Charles A. White iz O'Fal-lona. St. Clair county, demokratski zastopnik 49. senatskega okraja v državnem postavodajstvu, izjavil, da je od Lee O'Neil Browne-a iz Ottawe, voditelja manjšine v postavodajni zbornici, prejel $1000 za to, da je glasoval za tedanjega kongresnika William Lorimerja kot naslednika gospoda Alberta J. Hopkinsa v zaveznem senatu. Poslanec je šel potem še korak dalje in je izjavil, da je prejel od Roberta E. Wilsona, demokratskega zastopnika 6. postavodajnega okraja (Chicago) $900 iz takozvanega "jack-pota” postavodajskih skladov za podkupovanje.
V svoji sobotni izjavi priznava White, da je predkratkim pisal na odlične politike, med njimi bržkone na senatorja Lorimerja, manjšinskega voditelja Browne-a in poslanca “Bob” Wilsona pisma, ki se lahko smatrajo za izsiljevalne poskuse. Nadalje izjavlja, da je onih $1000. ozir. $900 samo prejel, da razkrije podkupljivost v državnem glavnem mestu; a pove pa ne, zakaj ni o namišljenih podkupnih poskusih že preje naznanil pristojnim oblastvom in zakaj je sprejeti denar zapravil.
Tukajšnji politiki niso bili o Whitovi izpovedi nič kaj presenečeni. To “izpoved” smatrajo samo kot manjvažen člen v dolgi verigi okolnostnih dokazov za zaroto, napraviti zaveznega senatorja Lorimerja politično mrtvega.
“Special Grand Jury”, to je, posebna velika porota je v ponedeljek pričela preiskavo v tej skrajno kočljivi zadevi. Vsak dan se zaslišavajo razni politiki in druge priče. Njihove izpovedi so strogo tajne. Državni pravdnih Wayman in njegov asistent Arnold se trudita namoč, da dosežeta popolno pojasnitev zamotanega slučaja.
Chicago, 111., 5. maja. — V tukajšnjih političnih krogih raste od dne do dne zanimanje za preiskavo posebne velike porote glede Whitovih obtožeb o podkupovanju državnih poslancev. Raste pa tudi vznemirjanje med raznimi politiki, ker je dosedanja preiskava baje dognala že marsikatera dejstva, ki nikakor niso v čast gotovim politikašem in ' postavodajcem. Državni . pravdnik Wayman je občudovanja vreden v svojem odločnem postopanju ,da razkrije vse tajnosti političnih kOvarnikov.
10 oseb zgorelo.
Cornwall, Ontario, 29. ftpr. — 10 .oseb je zgorelo in več drugih je bilo ranjenih ob požaru, ki je davi tu divjal. Rosmore hotel in več prodajal-nic je bilo uničenih in Colquhoun blok je zelo poškodovan. Škoda znaša $250.000.
Peary v Londonu slavljen.
London, 3. maja. — V Londonu je komander Robert E. Peary, ki je baje odkril severni tečaj, vabljen kot častni gost na premnoge slavnosti. Nele učenjaki, ampak občinstvo sploh se zelo zanima za njegov obisk. Velike množice ljudi se gnetejo po ulicah, pričakujoč slavnega Američana, kadar je naznanjen kak njegov obisk. Danes dopoludne mu je priredila slavnostno kosilce “Royal Geographic Society”, in pojedine se je udeležilo vsepolno londonskih odličnjakov: učenjakov, pisateljev, slikarjev, politikov itd.
Volitve na Ogrskem.
Budimpešta, 3. maja. — Volivni boj, ki se bo končal meseca junija z izvolitvami, razbesneva od dne do dne. V mestu Karansebes je prišlo med pristaši nacionalistov in delavske stranke do krvave bitke, med katero je bil en delavec usmrčen a dva druga sta bila smrtno ranjena. Bati se je nadaljnjih izgredov. Za 413 državnozborskih sedežev se poganja že 950 kandidatov.
Razdelitev zemljišč.
Washington, 2. maja. — Še nerazdeljena zemljišča v četverih velikih indijanskih rezervacijah so bila tekom dne otvorjena za vpise. To so zemljišča na Standing Rock-rezervaciji v Severni in Južni Dakoti, Cheyenne River-rezervaciji v Južni Dakoti, Fiat Head-rezervaciji v Montani in Coeur d' Alene-rezervaciji v Iđahu.
Javno žrebanje za ta “homestead”-zemljišča se je vršilo že jeseni in vpisovanje se je imelo pričeti dne 1. apri-f la, a je bilo po predsedniku odloženo do dne 2 .maja. Vse osebe, ki so za Cheyenne River- in Standing Rock-zemljišča potegnile številke od 1 do 8000, se lahko .dajo vpisati od sedaj do dne 30. junija. One, ki imajo višje številke nego 8000, lahko dajo vpisati svoje pravice med 1. septembrom in 1. novembrom. V teh dveh rezervacijah pride kacih 5,000,000 akrov zemlje k razdelitvi.
Osebe, ki imajo za Fiat Head-zem-ljišča številke do 3000 in za Coeur d' Alene”-zemljišča do 1,500, dajo lahko vpisati svoje pravice do dne 8. junija. Če po tem dnevu še preostanejo zemljišča, se lahko dajo vpisati osebe, ki imajo višje številke, po 1. septembru.
Viharji.
Kansas Citv, 2. maja. — Tornado, ki je vihral čez mestece Emporia, je razkril več hiš in eno podrl. Nihče m bil usmrčen ali ranjen.
Kansas Citv, 2. maja. — Vihar z dežjem in točo, ki je zadnjo noč obiskal državo Missouri, vzhodni in o-srednji del države Kansas, severni del osrednje Oklahome, Iowo in Nebrasko, je povzročil mnogo ovir v brzojavni službi ter bolj ali manj oškodoval sadno in žitno letino. V južnem delu države Knsas je padlo 6 palcev dežja, s čimer je bila 6 tedenska suša končana. V Wichiti je nalive spremljal veter s hitrostjo 44 milj v minuti. Toča v jugozapadnem Kansasu je bila strašna. Brzojavni drogi in močna drevesa so se lomila. Silni veter je gnal dež skozi gorenje odprtine nečega osebnega vlaka, tako da so bili tlaki vozov pod vodo. Potniki so se tako prestrašili, da so nekateri pokleknili in molili.
Sneg je zapadel v Denveru, Colo., in v North Plattu, Neb., in po mnogih krajih je bila zmrzal.
Grozoviteži v Nicaragui.
ROOSEVELT PRIDE SEDAJ V BEROLIN.
Nemški cesar Viljem ga komaj pričakuje, in sprejem bo gotovo veličasten.
BOJI MED ALBANCI IN TURKI.
Vstaško gibanje v Albaniji se širi in Avstrija postaja pozorna.
G.	Theodore Roosevelt z družino je zapustil Pariz dne 28. aprila in odpotoval v Bruselj, Belgija, kjer ga je kralj Albert prisrčno sprejel in ljudstvo pa še prisrčneje. Naslednje jutro se je odpeljal v Holandijo, kjer se je sestal s kraljico Viljemino v njenem gradu Het Loo. Holandci so/ga silno navdušeno pozdravljali vsepovsod kot napol-svojca, češ, ker teče po njegovih žilah holandska kri. Dne 2. maja je potem dospel v dansko glavno mesto Kodanj (Kopenhagen), kjer je prvikrat v danski zgodovini plapolal zvezd nati prapor nad kraljevskim gradom! Kralj je tekmoval z ljudstvom, da čim lepše počasti ameriškega gosta. Iz Kodanja se je g. Roosevelt podal na Norveško. In zadnji brzojavki o njegovem potovanju se glasita:
Christiania, Norvegija, 4. maja. — Glavno mesto norveško, ki je bilo radi Bjoernsonovega pogreba prejšnji dan v žalosti, je sedaj okrašeno z ameriškimi in norveškimi zastavami v čast Theodore Rooseveltu. Sprejet je bil tukaj bivši predsednik Združenih Držav iskreno in prisrčno. Neštevilne množice ljudstva so se zbrale po ulicah in na kolodvoru, kjer sta kralj in kraljica dočakala g. Roosevelta, katerega sta potem spremila v ameriško poslaništvo, nakar so sledili razni sprejemi.
Berolin, 4. maja. — Ameriško poslaništvo je danes naznanilo spored za g. Roosevelta obisk v Berolinu. Roosevelt bo osebni gost cesarja Viljema v dan svojega prihoda, 9. maja, in naslednji dan. Dne 11. maja bo pojedina v poslaništvu, pri kateri bosta Roosevelt in cesar častna gosta. Naslednje dni bodo slavnostne pojedine pri raznih odličnih zasebnikih ter v finančnih, obrtnijskih, kupčijskih itd. klubih. Dne 15. maja se g. Roosevelt poslovi od Berolina in odpelje v London.
Bjoernsonov pogreb.
Christiania, Norvegija, 3. maja. — Z veličastnimi obredi se je tukaj vršil pogreb norveškega pisatelja Bjoern-stjerne Bjoernsona, ki je umrl v Parizu dne 26. aprila. Med žalujočimi spremljevalci so se nahajali kralj in kraljica, člani raznih poslaništev in mnogi visoki uradniki.
Že v rano jutro so bile ulice napolnjene z ljudmi. Katedrala sv. Trojice, kjer se je opravila zadušnica, je bila vsa zasedena. Med navzočimi so bili zastopniki inozemskih dvorov, političnih, občinskih in učenih družb, člani Nobelove komisije, ministri in poslanci, armadni in pomorski častniki ter diplomati.
Ob dveh sta dospela kralj in kraljica. . Orkester narodnega gledališča je sviral Griegovo pogrebno koračnico. Dr. Nansen je imel govor v spomin, a švedski pisatelj K. Heidenstam in drugi so proslavljali pokojnika. Ko je bila zadušnica končana in'so ljudje zapustili cerkev in se razvrstili v sprevod, so se jim pridružila mestna društva s svojimi zastavami. Ogromna množica ljudi je spremljala mrtvega pesnika na pokopališče.
Zvečer se je vršila proslava v narodnem gledališču.
Med pogrebom je bila v narodnem muzeju izvršena resna tatvina. Neznanec je namreč razbil neko stekleno o-maro in ukradel 75 do 100 zlatih predmetov, kakor prstane, zapestnice in verižice velike zgodovinske vrednosti. Niti sledu ni doslej o tatu.
Reka postane drugi Trst.
Budimpešta, 3. maja. — Ogrska vlada je sklenila, razširiti pristanišče na Reki po vzoru luke v Trstu. Predvsem namerava na Reki zgraditi velike ladjarnice, ki bodo zadostne za gradnjo “dreadnought”-ladij. Potem hoče zgraditi veliko tovarno za topove, kjer se bodo izdelovali topovi za domače m inozemske ladje.
Belokranjska železnica.
Ljubljanski “Slovenec” z dne 20. apr. poroča:
V včerajšnji seji državnega zbora je odgovoril železniški minister na nujni predlog poslanca Vukoviča glede zavlačevanja dalmatinske železniške zveze od strani Ogrov približno sledeče:
Vlada, ki spoznava veliko važnost kranjsko-hrvaško-dalmatinske železniške zveze, bo vse storila, da se ta zveza čimpreje uresniči. Kar se tiče avstrijske državne polovice, so preddela za progo Knin-Pridubič že popolnoma dogotovljena, za kranjsko progo N o-vo mest o-M e 11 i k a pa se bo zdaj nemudoma sestavil podrobni projekt via Črnomelj. Minister zagotavlja, da bo vse storil, da se zgradba te proge tudi ne oziraje se na to, kdaj bodo Ogri izvršili hrvaški del te proge, nepretrgoma izvrši. Kar se Ogrov tiče, avstrijska vlada ne neha jih opominjati, kaj imajo po pogodbi storiti. Progo Bugojno-Aržana bo avstrijska vlada sama zgradila, ako bi se z Ogri sporazum ne dosegel.
Vse stranke so nato priznale upravičenost nujnega predloga, kateremu se je tudi vlada pridružila. Morebiti bodo zdaj Ogri vendarle uvideli, da jim zavlačevanje nič ne pomaga.
Cenjenim rojakom!
Poizvedel sem od več rojakov in raznih strani, da me nekov Zotti v njegovem “Narod. Listu”' zlobno napada itd. Na vse to imam le kratek odgovor:
Zotti in njegov list sta vse življenje životarila'od lažij in sleparij, zato se ni ozirati na take napade. Z ljudmi, kakor Zotti, ki je kriminalno tožen najpodlejšega čina oziroma tatvine, in kteri si je na nepošten način prilastil $750,000 krvavih žuljev hrvatskih delavcev v Ameriki, mi je pod častjo se ž njimi bairiti. Naj piše o meni kar hoče, kdor me pozna in je že z menoj delal kupčije, vsakdo ve, da ni še zgubil centa pri meni.
Naš narod plaši, češ, da sem smrtno bolan in star. Hvala Bogu, priznati moram, da mi še nobeno leto reuma (moja bolezen), ni tako malo bolečin prouzročila, kakor letos, in da s 50 leti še nisem starček, ki mora umreti. V obče pa Slovenci pravimo: “dneva ne pove nobena Pratika!” No, dobro, ako me Vsegamogočni danes k sebi pokliče, povem odkrito, da z lahko vestjo zatisnem svoje oči, ker siguren sem, da nijeden Slovenec in nijeden človek sploh na svetu ne bode zgubil centa. Ako moje telesne ostanke izroče materi zemlji, se bode marsikedo name spominjal, toda le v dobrem, blagem spp-minh; nasproti bodo pa onega Zottija kleli še pozni rodi zaradi oškodovanih $750,000, katere je požrl nedolžnim otrokom, pognal rodbine po svetu, ter ociganil poštene delavce za svoje večletne prihranke.	Frank Sakser.
Washington, 1. maja. — Narciso Arellano, državljan Nicarague, je naslovil na ameriškega konzula v Ma-nagui, Nicaragua, pismo, ki poroča o grozovitostih, katere izvršujejo pristaši predsednika Madriza v nesrečni ljudovladi. Pismo ima sedaj v rokah Senor Castrillo, zastopnik generala Estrade v Washingtonu. V pismu je rečeno: “Mislim, da je najbolje, ako izveste, da ti ljudje spet postopajo po starem. Može in celo dečke v Nan-daimtrin Granadi trpinčijo, jih bičajo, obešajo na palce, in vse to se godi, da izsilijo iz njih razne tajnosti. Poljedelec Octavio Marenco je dobil opolnoči
6.	aprila v granadski ječi 200 udarcev s palico, nakar so ga prepeljali v kaznilnico. Njegovo posestvo so požgali. Tacih grozovitosti se vrši vsepolno. Dne 10. aprila je bilo 17 mladeničev o-bešenih na palce, eden je bil ustreljen. Ustreljena je bila tudi neka ženska, ker ni hotela nečega uradnika poljubiti” itd.
Smrtni slučaji.
Los Angeles, Cah, 3. maji. — John
L.	Beveridge, nekoč guverner države Illinois, je v svojem stanovanju v Hol-lywoodu umrl.
Kingstono, 1. maja. — Nord Alexis, bivši predsednik ljudovlade Haiti, je tu umrl v starosti od 90 do 100 let. Semkaj je prišel po njegovem progonu vsled revolucije leta 1908.
Prvi majnik miren.
Rim, 1. maja. — Nemirov se je bilo bati tukaj, kjer štrajka 60,000 zidarjev, v Milanu, kjer znaša število štrajkar-jev 35,000, in v Bologni, kjer je na štrajku 10,000, delavcev. Vršila so se pod milim nebom zborovanja, na katerih ni manjkalo hujskajočih govorov, ampak nevihta je razgnala množico in jo prisilila iti pod streho. Vlada je odredila vse potrebno za vzdržanje miru in reda. Ves poulični promet je bil ustavljen in močne straže so hodile po mestu.
Berolin, 1. maja. — Prvi majnih se je tu obhajal prav mirno.
Pariz, 1. maja. — Tu je prvi majnik minul mirno, ker je vlada ukrenila najstrožje opreznostrje odredbe, tako da ni bil dovoljen niti poulični obhod.
London, 1. maja. — Majnikova proslava se je tu vršila z demonstracijo
20,000	delavcev v Hyde parku.
Madrid, 1. maja. — Delavske demonstracije prvega majnika tukaj so bile šumne, ampak brez izgredov.
Boji med Albanci in Turki.
Carigrad, 4. maja. — Po semkaj dospelih brzojavkah se boji med turški-m' četami in upornimi Albanci v soseščini Kačanika nadaljujejo od ponedeljkovega jutra. Turška vlada noče ničesar razodeti glede števila usmrčencev in ranjencev.
Tu se zatrjuje,'da se je Isa, glasoviti albanski četovodja, s svojimi 10,000 privrženci pridružil vstašem.
Ranjeni turški vojaki prihajajo v Ueskueb in Solun.
Po neki zasebni brzojavki, prejeti tu danes, so albanski vstaši zasedli Dja-kovo, dvajset milj severozapadno od Prizrena. Tudi se poroča, da je bil en bataljon turških čet zajet, ko je hitel na pomoč v Djakovo in da je .moral bežati, ko je bil skoraj uničen.
Rim, 4. maja.---V tukajšnjih poli-
tičnih krogih vlada veliko vznemirjenje, ker je Avstrija baje'odposlala nekaj vojnih ladij do albanske brežine. Mnogoterniki zahtevajo, da sedaj nastopi tudi Italija.
Hofrichter priznal.
Dunaj, 30. apr. — Skrivnost, ki je obdajala poskus zastrupljenja, ki je bil naperjen proti več nedavno povišanim častnikom avstrijske armade, je sedaj razrešena, ko je nadporočnik Adolf Hofrichter priznal svojo krivdo. Hofrichter je bil dne 27. novembra dejan v zapor pod obtožbo zastrupljanja in sedaj je priznal, da je deseterim članom generalštaba poslal škatlice s ciankalijem z namenom, da jih zastrupi. V škatlicah je bilo tudi poučilo o porabi praškov pri obolenju. Stotnik Mader, eden izmed častnikov, ki so prejeli tako poslatev, je použil prašek in skoro na mestu umrl. Hofrichterjeva soproga je na sumu sokrivde in bo zaslišana.
Hofrichter je izjavil, da je poskušal dotične častnike zastrupiti v nadi, da bo potem poklican v generalštab, ako umre več njegovih predstojnikov.
Ujetnik bo obsojen na smrt ali v dosmrtni zapor.
Dirka v zraku.
Manchester, Anglija, 29. apr. — Prvo zračno dirko (derby) za nagrado, ki jo je ustanovil neki Anglež, je sijajno dobil francoski zrakoplovec Louis Paulhan, ki je bil gromko pozdravljan. Nagrada je znašala $50,000 za plovnjo iz Londona v Manchester v 24. urah in z ne več nego dvema pre-stankoma. Paulhan je izvršil plovnjo v 12. urah, in je sedaj smatran za najboljšega zrakoplovca na svetu.
SO. BETHLEHEM, PA. PEKEL U DELAVCE.
Joliet, 111., 4. maja. — Ob mrzlem vremenu, da smo celo v zimskih suknjah . prezebali, je nastopil svojo vlado letošnji majnik. Od zadnje sobote pa do danes smo vsaki hip pričakovali zopetnega snega in skoro čudimo se, da ga ni bilo. Zima, ko obhajamo jutri že Vnebohod in čez dober teden Binkošti! Res, izredno vreme, da ta-cega ne pomnimo.
— Govorice o poročanem zvišanju plač za delavce “United States Steel”-korporacije so bile potrjene zadnjo soboto, ko so bili zaposlenci v tukajšnji jeklarnici “Illinois Steel”-kompa-nije, v delavnicah E., J. & E. ter v tovarni kokovih peči, to je, v podružnicah velike korporacije obveščeni o povišbi v njihovi plačilni lestvici. Tekom zadnje sobote so bila v raznih tovarnah nabita naznanila, po katerih znaša povišek lc na uro. Nova plačilna lestvica je zadobila veljavo z dnem 1. maja in vsledtega bodo delavci potegnili zvišano plačo že na prihodnji plačilni dan. Seveda jc naznanilo razveselilo delavce, ki so pričakovali po-višbe po poročilih okoli prvega maj-nika,
delavce pri omenjeni korporaciji se pomnoži v Jolietu za najmanj $50,000. Delavcem, ki zaslužijo po $2 na dan za deseturno delo, se po novi lestvici poviša plačilni ček na $12.60 na teden, ako delajo po šest dni. Jolietski trgovci pa so bili tudi veseli, ko so čuli o tej povišbi, seveda.
mater, eno sestro in šest bratov. Naj počiva v miru!	1
Mike Jakelj, ki je bil že več časa tukaj, se je podal nazaj v Washington.
Gospa Andrew Blenkuš je še vedno hudo bolna in ljubo zdravje se ji še ne vrača.
pred 18 leti, kjer je neprestano delal v tukajšnjem premogovniku. Kakor marsikateri premogar, nakopal si je tudi on zahrbtno bolezen naduho. Sicer ni nevarno bolehal, a videlo se je, da postaja vedno slabeji. Ko je spremljal svojega sobrata Johna No-graščeka k zadnjemu počitku, se je tako nevarno prehladil, da je takoj drugi dan podlegel vnetju pljuč, bolezen, ki mu je bila smrtnonosna ter mu pretrgala nit življenja dne 23. aprila. Bil je pokojni večletni član društva sv Jožefa št. 12 K. S. K. J., član društva sv. Barbare ter član slovaškega društva sv. Mihaela. Zato pa se ne čudi
Že so priletele iz toplih krajev la-	,	, .	. ..	, ,
.	.	i •	i mo, da so ga zadnjo nedeljo popoldan
stovke, te ljube pticice, ki se vesele	,	,	,	.
lepega spomladanskega solnca, pa niso vsem prinesle veselja spomladi, ker še vedno se oglasi bolezen v eni ali drugi hiši.
Sedaj pa dosti za danes, še drugič ; kaj.	J. Poglajen,
spremila k pogrebu vsa ta društva v polnem številu ter mu napravila po greb, kakoršnih smo še malo videli v Forest City. Sicer pa po vsi pravici lahko rečemo, da je bil pok. John Sve-j te tudi vreden takega pogreba. Bil je pošten, vnet Slovenec, kakor tudi dr-a r ___ Starišem Pavijan Združ. držav, mož trdnega ver-
sta prav priljubljena med nami in čen borovec, edmo drevje v teh krajih, stih urah od hiše do hiše in delati lju. sploh pri vseh narodih, ker sta vsled ki težko čaka, kdaj mu bo poletna vro- dem nadlego! “Mlad človek je rad ve-svoje zmožnosti oba na dobri podlagi, čina poparila še tistih par igel, s ka- j sel,” — tako nam je govoril na usta-Ako nam dotični dopisuneek dokaže, terimi se more sedaj bahati. Travo novnem shodu naš slovenski duhovnik da so njemu ali drugim ti 3 možje ka- pridelujejo v mestih po parkih in tudi Rev. Anton Schiffrer, “fant od Fare”, ko krivico storili ali se lagali ter na ta ; naše Slovenke kaj pridno prilivajo ro- ki je napel vse moči, da to podjetje način rojake sem zapeljali, mu jaz pla-' ženkravtu in rožmarinu, da nihče ne o katerem se je govorilo že toliko let čam $200.00. Toliko o tem za danes. ■ more reči, da nam primanjkuje zelenja, zopet ne zaspi, — “zato on išče druž-Kar se tiče dela, se pač dela še do-! V Rock Springs smo dosti na boljšem be, in če najde dobro, ostane dober v volj “štihno”, samo plača je bolj sla- kot P° druzih wyominških mestih, ker j svoj lasten prid; če pa zaide v slabo, ba proti današnji draginji. Pa vsejed- nam ni treba uvažati vode, kar se godi j kar je tukaj' v Ameriki še dokaj lažji,
skega prepričanja, katoličan ne le po imenu, ampak tudi v dejanju, soustanovitelj tukajšnje slovenske cerkve sv.
Ely, Minn., 28.
Frank Rupar je umrl dne 15. aprila 3 leta star sinček. Igral se je s svojim bratcem na vrtu, kjer je bilo za- T _	„
;	.	.	.	,	Jožefa. Zato pa je bil obcespostovan
kurjeno pri nekem kocenu drevesa, ,	.	..f	. , .,
.	ne le pri svojih sorojakih, ampak tudi
kjer je bilo naneseno vec smeti, in po .	,	. ..	.	.
. ,	. .	,	pri drugorodcih. Slovensko pevsko
neprevidnosti je bil tudi zanesen dina-; *,	.	°	„	.	,	,
. n	L,... . društvo Zvon mu je zapelo pod vod-
mit. Otroci so se igrali v bližini og- |
stvom tukajšnjega organista Mihaela
nja, ko dinamit eksplodira in gori ime-j	...	..	.	,	.
...	. Klopčič ter vodje pevskega drustv
«Aironorro cineb-i emrtnn ro »7*n o C O ri • O
novanega sinčka smrtno razmesari; a drugemu je raztrelilo eno oko. Stari-še je zadela res grozna nesreča na tako nepričakovan način. Prizadetim starišem izrekamo naše globoko sožalje. — Dne 14. aprila je tu v bolnici umrl Skupda polumesečna plača zi1 srojak Anton Cvar, rodom iz Podpoljan
pri Ribnici, Kranjsko. Bolehal je dlje časa na sušici, katera ga je v 40. letu njegove starosti spravila v hladni grob. V društvu ni bil nobenem sedaj, pač pa je bil več let ud društva sv. Cirila in Metoda, a ga je na neznan način opustil še lansko leto. Pokopan je bil 16. aprila. V starem kraju zapušča soprogo. Bodi mu žemljica lahka!
Dne 23. aprila so tu pokopali 6 tednov staro hčerko starišem John Tom-šich, Mary. Naše sožalje. —
Poročili so se tukaj v teku par zadnjih tednov sledeči pari: Matt Moravec z gospodično Franco Šega, oba iz Ely, svatba je bila v poslopju ženinovega očeta in je bila obiskana od veliko občinstva; potem Mike Mertel z gospdč. Magdaleno Verbetič; Anton Sekula z gospdč. Marijo Starc; Jožef Rastohar z gospdč. Katarino Kobe. Vsem poročencem želimo obilo blagoslova in sreče. —
V nedeljo dne 24. aprila je tukajšnje Dramatično Pevsko Društvo “Simon Gregorčič” priredilo dramatično predstavo v cerkvenej dvorani. Igrale so se, 3 igre in sicer: “Dve tašči” v enem dejanju, “Sami med seboj”, eno dejanje, in “Doktor Vseznal”, 2 dejanji. Igralci so pogodili vsi dobro ter je igra vspela ugodno. Predsednik društva je imel precej zanimiv govor, in pevski zbor je zapel “Slovenec sem”. Upam, da bode morda kedo drugi kaj več pisal o našej veselici, kar pričaku
—	Zvezni kolodvor (Union Station) za vse skozi Joliet držeče železnice je naposled zagotovljen. Načrti so sedaj v rokah mestnega odbora, ki jih bržkone odobri, nakar se takoj prične z delom. Novi kolodvor bo krasna stavba na prekotu od Scott in Jefferson cest. Poleg glavnega vhoda bo imel več pristranskih.
-—Ravnateljstvo Elgin, Joliet & East-ern-železnice je sklenilo potrošiti o-koli $3,000,000 za različne poprave in zboljšave na svojih progah. Za Joliet in okolico je od omenjene svote baje določenih okoli $500,000.
—	JQlietski Poljaki se pripravljajo, da dne 17. julija kar najslovesneje proslave 5001etnico bitke pod Grumvaldom, kjer so združeni Slovani pod poljskim vodstvom porazili Nemce ter postavili trden jez proti nemškemu navalu. Ta slavnost bo velikega zgodovinskega pomena. Bitka se je vršila dne 13. julija 1410. Njen spomin bodo obhajali Poljaki vsepovsod širom sveta, kamor jih je usoda zanesla. Jolietska poljska društva prirede parado, kakršne še ni bilo v tem mestu. V tozadevnent odboru so gg. M. in Fr. Kozlowski, Fr. Zelinski in drugi, a njihov svetovalec je Rev, A, S. Olszewski.
—	Hrvat Steve Tijan je vložil novo odškodninsko tožbo proti Illinois Steel-kompaniji, topot za $25,000; v prvi tožbi je bil zahteval $20,000, pa jo je izgubil. Tijan je bil hudo poškodovan pri kokovih pečeh dne 12. nov. 1908,
—	Poljaku Jakobu Wardowskemu je porotno sodišče prisodilo $7,250 v odškodninski tožbi proti Illinois Steel-kompaniji. Tožil je za $10,000. Poškodovan je bil v jeklarni marca meseca 1908.
—	Nad 400 novih hiš, večinoma sta-novališč, je bilo zgrajenih v Jolietu zadnji dve leti.
—	Kačih 80 molderjev ali vlivarjev v Batesovi in treh drugih manjših tovarnah je v ponedeljek zaštrajkalo v dosego 9 urnega delavnika in najmanjše dnine $3.25 namesto $3.00. V nekaj dneh se štrajk baje povoljno reši. Tovarne vkljub štrajku nadaljujejo z delom.
—	Izguba po ognju v mestu Joliet za fiskalno leto končano dne 30. aprila je znašala samo $14,184.28, po let nem poročilu načelnika požarne brani be.
—	Šele koncem tega tedna bodo enumeratorji gotovi s svojim delom v Jolietu in okolici. Zadrževalo jih je pri popisu prebivalstva grdo vreme.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so- imeli: Kristan Andrej, Maj-storič Mijo, Prlina Mane, Vericoj Anton, Žurek John in Mrs. Anton Ma-rentich.
tri lepe nagrobnice, dve v cerkvi in jedno na grobu. Za njim žalujejo žalujoča vdova Marjeta Svete ter dve hčerki Marija in Ivanka, kakor tudi vsi tukajšnji rojaki. N. p. v m.!
Naročnik.
Kansas City, Kans.. 26. apr. — Slavno uredništvo A. S.! Uverjena sem, da priobčite teh par vrstic v predalih nam preljubljenega lista. Sicer nisem še dolgo v Ameriki, kakih 10 mesecev, a od tistega časa pridno prebiram Vaš list A. S., in ker mi je Vaš list povsem zelo všeč, torej ga toplo priporočam še tistim rojakom in rojakinjam, kateri še niso naročeni na list A. S., da si istega naroče, ker v njem najdete obilo vsakovrstnih novic od vseh shrani Združenih držav, kakor tudi iz naše stare mile iiam domovine. Ta list je prav poceni, le en dolar na leto, torej ne boš veliko pogrešal, če si ga naročiš.
Naj naznanim, da imamo tukaj ustanovljeno žensko podporno društvo sv. Veronike, spadajoče k naši slavni K. S. K. Jednoti, štev. 115. To društvo, dasi je še mlado, prav dobro napreduje. Dasi ni naša slovenska naselbina bogvekaj velika, vendar šteje že naše društvo nad 60 članic, in še bi lahko narastlo večje število, ali žalibog da imamo tudi tukaj še zaspanih rojakinj, katerim ni mar za nobeno društvo. No, pa upam, da se tudi te čim-preje prebude ter da pristopijo v našo vrsto in pod zastavo naše slavne K. S. K. J. Naše društvo plačuje 6 dolarjev podpore na teden; pristopnina je tudi zelo nizka, tako da lahko vsaka pristopi z malo svotico. Toraj drage
no nam še kakšen okrogel ostane.
Na društvenem polju smo dobro pre skrbljeni, ker imamo tri podporna društva tukaj, namreč društvo Gorenjec S. N. P. J., društvo št. 34 S. S. P. Z. in društvo sv. Jožefa št. 76 J. S. K. Jednote, ki je jedno najmočnejših med tukajšnjimi slovenskimi društvi. Ravno zadnjo nedeljo 17tega marca je to društvo opravilo skupno spoved ter smo šli skupno k svetemu obhajilu, ter so se vsi društveniki tukaj stanujoči udeležili te prilike, ko nas je pri- i
redno dan na dan. po druzih mestih se spridi v svojo lastno škodo in
ob tej črti. Čeprav smo nič manj kot šest tisoč črevljev nad morsko gladino, teče vseeno skozi našo naselbino reka, brez imena, ki preživlja vsako poletje vsaj par milijonov udomačenih, krotkih moskitov, če bi že ne imela
sramoto in žalost svojemu narodu. Za A.o pa fantje, ki še niste stopili med naše vrste, le med nas, če ste naši! Le korajžo! Oder se že stavi v Mrakovi dvorani in kakor nam obeta naš stari prijatelj Mrak, pomočnik v vsaki
nobenega druzega pomena za nas. To- sili kot tavžent rože, in kakor zatrju-da čemu opisovati te kraje! Da smo jejo naši drugi podjetni slovenski go. nameravali opazovati lepoto okolicč,1 stilničarji in trgovci, nam bodo šli vsi
ostali bi bili v starem kraju in še naprej sušili želodce na solncu. Ker smo pa prišli zaradi kruha semkaj čez I morje, oziramo se raje na lepoto pod
na roke, da bo društvo napredovalo. In sploh društvo, ki ima tacega moža kot je naš vneti Louis Taučar za predsednika in Maksa Kržišnika za blagajnika in John Puca za tajnika — vpra-
zemljo, kjer režemo vsak svojo ‘šnito’.
to se ne more nihče tukaj prito- šam vas ljudje božji: kje more tako
društvo sploh propasti! Da bo ljudstvo
šel prečastiti g. Father Urban iz Mount Angela obiskat, ki dobro zna
po slovensko govoriti.	i .	. ,	,	, ...........
1 zevati, ker v teh rudnikih ni niti po-	.	.	, _____
Podnebje je tukaj jako zdravo ter	gubonosnih plinov in se tudi nesreča I	zadovoljno	z	igrami,	za	to	bo	že	pre-
imamo sedaj že prav lepo vreme. Sadje	mko hitro ne pripeti, če le človek zna I	skrbel	Leopold	Poljanec,	predsednik
in \se drugo je že vse v cvetju. Tudi	pazjti. Ker se še poleg tega toliko
se še dobi tukaj dosti zemlje prav po	dobro zasluži kot v kateremkoli dru-
nizki ceni, posebno malo dalje od nas. I gem kraju, lahko rečem, da smo mi Samo 22 milj od nas se je ustanovila	zadovoljni s svojimi hribi in jo veselo
nova slovenska naselbina, kjer so že ! zap0jem0:	r
vkoreninjeni gospodje s soprogami Franc Furlan, John Kokal, Franc Novak, George Kos in oče Furlan. Andrej Žvan si je tudi v najem vzel g. M. Justinovo farmo, ki je tudi blizu onih rojakov. Ako hoče ali želi kedo kaj več zvedeti o novi naselbini, se tudi lahko obrne na: F. Ferlan, Wil-hoit No. 1, Oregon ali na Mr. M. Justina v Oregon City, Oregon.
H koncu mojega dopisa pozdravljam vse čitatelje našega lista. Vam, g. u-rednik, pa želim obilo uspeha.
Franc Sekne.
Visoka je gora,
Pa kozu smerdi.
Moja Urška je švedra,
• Se plesat’ uči.
Če vam še povem, da jih je že veliko j zapustilo Rock Springs in so se zopet j povrnili z zatrdilom: “še tacega ni ni-I kjer", in da je Mlinarjev Jožca prišel
dramatičnega oddelka, ki je že v starem kraju na marsikaterem odru žel burno pohvalo. Da pevci ne bodo peli “fovš”, to dolžnost je radovoljno prevzel naš vrli tenorist Alojzij Siam-' nik, predsednik pevskega oddelka; in da s časom dobimo v roke tudi kako dobro slovensko knjigo, bo gledal ohn Hafner, naš knjižničar. Katerim fantom je izobrazba in v resnici poštena zabava na srcu in ne samo na jeziku, so se že itak vpisali, drugi pa tipam da ne boste ostajali za nami, ker to ni ne gorenjsko ne dolenjsko, ne
Pittsburg, Pa., 1. maja. — Sicer ni posebnosti vendar je važna novica, ako naznanjam, da je rojak g. John Golobič, naš rojak otvoril svojo novo gostilno po imenu “Hotel Sokol” na voglu Plum & Buttler Sts. št. 4929. To je prvo in edino slovensko podjetje te vrste v Pittsburgu, za to ni več kot prav, če se ga priporoča rojakom v tej okolici. Slovenci moramo biti ponosni na vsak še tako mal napredek.
J. R. K.
zopet nazaj iz starega kraja, ker se je | poljansko in ne loško društvo, marveč po devetih mesecih naveličal ogledo- —■ kot je povedal na shodu L. Polja-vati lepoto kranjske dežele in občudo ! nec — to je društvo slovenskih fantov, vati prelepo Sotesko in selško dolino, | ki tudi z veseljem sprejmemo v svojo in če naši Poljanci ne pogrešajo tukaj j sredo vsacega moža, ki se zanima za druzega kot gospoda Jernača in nam 1 take stvari.
Ločanom ne manjka druzega kot Kre- Drugo je pri nas vse po starem. Po-garčka, ki bi nam veter odganjal in bilo že ni nobenega, odkar stare babe
dež iz neba vabil: mislim, da bo za danes Rock Springs zadostno pohvaljen.
Ne, mi nismo zadnji med slovenskimi naselbinami, čeprav smo v hribih! Lahko rečem, da je ni slovenske jednote, ki bi ne imela reči kakšne besede v našem mestu. Da se lahko še bolj postavimo, se je ustanovila tukaj pred par meseci nova Delavska Podporna Jednota, ktera ima svoj sedež (reci, Rock Springs, Wyo., 27. apr. — Ve- beri, piši) v Rock Springs, in seveda lik kup peska in na tem velikem kupu ! zaradi tega tudi dobro napreduje. To-
peska velik kup razmetanega kamenja; tak je Wyoming od Cheyenna do Og-dena ob lepem vremenu; kadar pa potegne veter doli od mesta Rollens, takrat ne vidiš niti tega. Po nesreči včasih naletiš tu in tam na kak pritli-
da to še ni vse! Zadnji teden smo ustanovili Izobraževalno društvo. Saj je tudi že skrajni čas — tako vam povem — da smo ukrenili kaj tacega. Fantov nas je kot toče, glasove imajo nekateri kot zvon. Čemu se pretegovati v pro-
peklajo. Žeriitovanja so letos bolj redka. Po Veliki noči še nihče drugi ni stopil v zakonski jarem kot Pavel Hribar iz Hopkins. Ljudje pa seveda tudi tukaj mro kot drugje po svetu. Zadnji čas kosi smrt neusmiljeno med nedolžnimi otroci. Jernej Notar je izgubil pet mesecev staro Rozalko. Matevž Pevčeva družina žaluje kar za dvema sinkoma, dvojčkoma, ki sta se v teku enega tedna zopet združila na onem svetu. Obema družinama izražamo vsi znanci iskreno sožalje!
Toliko — mislim ;— bo zadostovalo za danes. Le še pozdrav tebi, A. Slo«; venec, in Vsem tvojim bralcem širom Amerike od
Kovečkovga Poldeta.
Omeniti moram, da smo imeli ■ r°jakinje, sedaj se vam nudi lepa pri-
jem.
nekega gospodiča pred vratmi dvorane, ki nam je delal čudno reklamo našemu društvu v prid. Vsa hvala mu lepa na njegovej uslugi.
Pretečeni teden smo imeli nekaj dnevov zelo občuten mraz. Drevesa in razna zelišča so obzelenela, a so veliko trpela vsled mraza. Tudi koprive ob plotih, za katere pravijo, da ne pozebejo, so se vendar osmodile; no, pa za nje nam ni nič žal, da so le rožice ostale nepokvarjene.
Etna, Pa., 26. apr. — Slavno uredništvo A. S.! Prosim vas malo prostora v vašem cenjenem listu. Že dolgo časa ni bilo slišati nič iz naše male naselbine. Novega nimam kaj poročati in tudi z delom se ne morem pohvaliti, posebno ne na tukajšnji “Roli Mili”, delamo samo par dni na teden.
Nadalje dam tudi na znanje, da je tukaj predkratkim ubilo na “streki” tri Hrvate. Nobeden ni bil v društvu in spet je bilo treba kolektati, da se jih je pokopalo. To naj bo svarilo onim Slovencem tukaj in v okolici, ki niso še v nobenem društvu. Kako težko je že človeku kolektati, ker vsaki reče: “Zakaj ni društvu plačal?” Zato kateri niste še v društvu, se požurite, dokler ni še prekasno.
Tudi dam znati, da sem obiskal zadnjo'nedeljo malo slovensko naselbino v Breckenridge,u Pa. Tam so slavili ali obhajali imendan sv. Jurja in Marka. Oni imajo zmeraj tam jako “dober cajt”, delajo s polno paro in imajo jako zdravo in lepo mesto. Tem potom se zahvalim na krasnem sprejemu tam bivajočim familijam, posebno pa M. Škof in G. Šavor.
K sklepu svojega dopisa pozdravljam vse rojake širom Amerike.
John Škof.
lika, pristopite takoj brez odlašanja. Naše društvo je pristopilo k mizi Go- j spodovi dne 24. aprila v naši slovenski | cerkvi. Ker nimamo še svojega duhovnika, raditega nas je obiskal č. g. Ivan Zaplotnik iz Omahe, Neb. Mudil se je pri nas 2 nedelji, tako da je imel vsak dovolj prilike opraviti svojo velikonočno dolžuRst.
Konečno pozdravljam vse rojake in rojakinje po Združenih državah, posebno Prigrajčane in Prigrajke. Tebi pa, vrli list A. S., želim obilo dobrega vspeha. Katarina Majerle od Cerkve.
Sedaj je čas
iznebiti se utrujenosti, si očvrstiti telesno moč ter prilagoditi svoj ustroj razmeram in promenam spomladanske dobe. Najbolje se to stori, če se uživa
Brockway, Minn., 30. apr. — Cenjeno uredništvo A. Sl.: — Malo zakasnil se je ta moj dopis, pa vendar upam, da mi ne bodejo zamerili čitatelji. Vreme imamo prav krasno sedaj. Dva tedna nazaj imeli smo sneg in mraz, da je večina sadja pozeblo, ker je bil ravno v cvetju.
Dne 22. aprila je zopet se oglasila br tka smrt v naši fari. Potrkala je na vrata v družini Kapus in vzela življenje v najlepših letih. John Kapus, ki je že dolgo bolehal, je tedaj v Gospodu zaspal, kakor je poAičal A. S. v svoji zadnji št. Pogreb je bil 25. apr. ob deveti uri. Člani mladeniškega društva sv. Alojzija in Katoliški Boršt narji so ga spremili k zadnjemu počitku, ker je umrli pripadal k obema društvoma. Pokojni zapušča tukaj
Forest City, Pa., 26. apr. — Blagovolite sprejeti, g. urednik, v Vaš cenjeni list sledeče vrstice. Poročati sicer nimam kaj veselega, pač pa javiti rojakom po Združ. državah, da nas je obiskala kruta smrt kar trikrat zadnji teden, da, videlo se je, kakor da bi se smrt hotela ustaviti v naši naselbini. Pobrala nam je rojaka Johna Nogra-šček, došlega pred več leti iz župnije Borovnica na Notranjskem; ugrabila rojakinjo Apolonijo Mihevec, rojeno v župniji Hotederšica tudi na Notranjskem, a koncem tedna velespoštovanega rojaka Johna Svete. Ker se je že poročalo o smrti prvih dveh, hočem omeniti v svojem dopisu le smrt pok. rojaka Johna Svete.
Ranjki John Svete je bil rojen v župniji Borovnica na Notranjskem in sicer 1. 1864, ter prišel v Forest City
Lyons, la., 1. maja. — Še vedno imamo slabo vreme, a vsak farmar najprej in najrajši govori o vremenu. Velikanska je škoda na sadju in poljščini v naši državi Iovvi. Toda, pomagati ne moremo — potrpimo!
Ko sem se preselil semkaj na svojo farmo začetkom meseca marca, mi je bilo od začetka dolgčas po preljubih znancih in prijateljih v Jolietu, ampak delo je v takem slučaju najboljša tonika. In dela je na farmi spomladi dovolj in še preveč.
Na srečo sem tudi kmalu našel nekaj rojakov v tukajšnji okolici, ki so me prisrčno pozdravili v svoji sredi. Kar sedem slovenskih farmarjev, med njimi gg. John Skala in John Muren, se je nečega dne slučajno zbralo in imel sem srečo, da sem prišel mednje. To je bilo veselje! Pri čaši penečega ječmenovca smo se razgovorili o tem in onem ter se takorekoč pobratili. Še marsikatero bomo skupaj uganili, da zasluje tudi naša slovenska naselbina, ako Bog da i sreča junačka.
Dne 11. in 12. marca je bil pri meni na obisku g. George Malovrh, slovenski organist iz Jolieta. Najrajši bi bil kar tu ostal, tako mu je vse ugajalo.
Več o priliki. S pozdravom na vse jolietske prijatelje in znance
Blaž J. Chulik.
Kricistilec
ker ima to spomladansko zdravilo moč očistiti, obogatiti in poživiti kri. Hitro prežene vsa spomladna uljesa, ozdravi tvore, prišče, ogrce, opahke ter podeli moč in zdravje celemu ustroju. Cena $1.00.
glood purifier
omi« uti um« imi umih Cmm MII lil Hitu «t'l<HH «liHItltm tlUMMlI »«""
«umil milimi» iiiiiim*
•IU| WUMIIII IMIIHIHM umiiim •HM» UMIIMlm mmitllliMII ItMMMMtttt* umu IlINmUUMUIUU
Road 'Pamphlet: Inside
DiieecTiONSOuwe
WICS, *1.00
RR.ei*AReDom.Y BY .
W.E SEVERA CO
•• MAIU/FAC TUKI lit
CEMRKAPJttf IOW7\
Severova Zdravila so na prodaj v lekarnah. Kadarkoli kupujete zdravila recite, da hočete
in lgejte, da dobite kar zahtevate.
‘Severovih”
Oregon City, Ore., 28. apr. — Cenjeni gospod urednik A. S., prosim, da priobčite teh par vrstic v nam priljubljenem listu, da malo sporočim iz naše naselbine. Čeravno ni kaj posebnega, pa vseeno imejte usmiljenje, g. urednik, da tega dopisa ne vržete v koš, ker to je moj prvi dopis ter bi se tako preplašil, da bi se nikdar ne upal več na kako dopisovanje. Zatorej upam, da ta dopis pride dobrim bralcem Am. SI. v roke, da ne bojo mislili, da je res tukaj najslabši kraj, kot piše neki de-laboječ fantiček v Glas Svobode, ter da smo tukaj najslabši ljudje na svetu. Ta lenoba se drzne blatiti tukajšnjega g. župnika in dva druga rojaka, ki sta že čez 20 let tukaj v Oregon City ter
Ne morete spati?	Bledi ljudje
Ali ste brž utrujeni? Ali ste jezljivi? Hitro razdražljivi? Potem ni več daleč živčna onemoglost. Zato si omislite dobro živčno toniko in boljše ni, nego je	navadno venomer občutijo utrujenost, pomanjkanje trdne volje, odločnosti; njihova kri je redka in slaba. Tako stanje se najlaglje zboljša, če se uživa
Severov nervoton Bržko použijete prvi popitek, se prične zdravje povračati in se nadaljuje z vsakim popitkom, dokler se živčevju ne povrne popolna moč in zdravje. Cena $1.00.	Severov življenski balzam Uživan po jedi prehaja naravnost v kri in hrani vsa njena telesa., tako da se vrne naravna barva ter ohranijo želodec, jetra in drobje v popolnem stanju. Cena 75c.
ZANESLJIV ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ.
W. F. Severa Cc
CEDAR RAPIDS IOWA

KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 7. aprila dvoje Slovencev, 30 Hrvatov in 40 Macedoncev; 8. apr. 12 Slovencev, 40 Hrvatov in 25 Macedoncev; 11. apr. 25 Slovencev, 300 Hrvatov in 92 Macedoncev; 13. apr. 89 Slovencev, 15 Hrvatov in 10 Macedoncev.
—	Žalostno dejstvo — pišejo staro-krajski listi —, kako propada Belokra-jina, nam kaže in potrjuje zadnji nabor v Metliki. K naboru je namreč prišlo 101, a potrjenih je bilo 28 fantov. Daljnih 243 obvezancev ni prišlo, ker so kje v tujini, ponajveč v Ameriki. Tako zapuščajo najbolje moči domovino. — K naboru na Vrhniki bi imelo priti 14. apr. 119 mladeničev, toda prišlo jih je samo 98. Odsotni se vsi nahajajo v Ameriki. Od 98 mladeničev je bilo 42 potrjenih.
—V Ameriko so jo hoteli popihati Štefan Firšt iz Deseniča na Hrvat-skem, Franc Trstar iz Trstenika pri Krškem, Jožef Zupet iz Podkota m Jožef Uhan iz Straže, a jim je stražnik na kolodvoru še pravočasno prestrigel pot. Prva dva še nista zadostila vojaški dolžnosti, druga dva sta se pa pečala s subagencijo. Vse so izročili sodišču.
—	Ker ni mogel v Ameriko, se je obesil. 21 let stari posestnikov sin Fr. Maselj iz Spodnje Loke, okraj Brdo, je hotel v Ameriko, a oče mu ni hotel dati denarja za pot. To je sina tako jezilo, da se je na domačem hlevu obesil.
—	Samoumor, ker so ga domači zapustili. Dne 12. apr. popoldne se je v Predgrađu, občini Črnomelj, obesil 74 letni vžitkar Ivan Ilenič iz obupa, ker so ga v Ameriki živeči domači popolnoma zapustili in je živel v zelo žalostnih razmerah.
—	Roosevelt mimo Ljubljane. Bivši predsednik Združenih držav Roosevelt se je dne 14. apr. zvečer ob 10. uri peljal iz Trsta skozi Ljubljano na Dunaj.
—	Krompir v Beli Krajini je lansko leto sicer precej dobro obrodil, a se je čez zimo skoraj ves pokvaril. Postal je steklen in ni pognal nikakih kalic, tako da je za sajenje popolnoma za nič. Naročati ga morajo iz drugih krajev in dan na dan se pomičejo cele vrište vozov, naloženih s krompirjem po
poti čez Gorjance.
—	Popirnica v Medvodah. Pri Medvodah namerava popirniška družba zgraditi veliko elektrarno, ki bo oddajala silo novi tovarni. Ker je zgorela tovarna brez vrednosti in zastarela, bodo zgradili blizu kolodvora Medvode veliko moderno novo tovarno. Tudi v Vevčah se tovarna znatno razširi. Do kolodvora v Zalogu se zgradi železnica-dovlačnica. Ker se je s kmeti dosegel dogovor, ne pojde železnica po okrajni cesti, kakor je bilo nameravano, ampak poleg ceste in se je tovarna z lastniki sveta že dogovorila. Začasno je vsled požara odpuščenih veliko število delavcev.
—	Keršičevo tovarno v Spod. Šiški je kupil g. O rosy.
—Nemci se jeze. Občinski svet ljubljanski je sklenil, da se na nemški pet-razredni deški ljudski šoli v Ljubljani opustijo trije razredi, ker šolo obiskuje premalo število otrok. Zaradi tega sklepa se je polastila ljubljanskih ne-odrešencev pravcata tevtonska jeza, ki si jo hladijo sedaj v predalih nemško-nacionalnega časopisja.
—	Čebelarski tečaj. Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Koroško in Primorsko priredi dne 12. in 13. junija t. 1. v Ilirski Bistrici na Notranjskem učni tečaj za čebelarje- začetnike. Pouk bo teoretičen in praktičen ter brezplačen.
—Gospodinjski tečaj za učiteljice namerava 'deželni odbor kranjski prirediti v Marijanišču v Ljubljani. Trajal bo štiri tedne, in sicer v drugi polovici oktobra in prvi polovici novembra.
—“Slov. planinsko društvo” je imelo
13.	apr. občni zbor v Ljubljani, ki je bil precej živahen, mestoma celo buren, ker se je pojavila v nekaterih podružnicah opozicija proti sedanji sestavi društva. Odločno se je zahtevala sprememba pravil v tem smislu, da je o-srednje društvo zveza vseh podružnic kot samostojnih društev, in v osrednjem odboru naj bi bile bolj zastopane tudi podružnice. Društvo je koncem 1. 1909 imelo 3102 člana, in sicer osrednje društvo 976, podružnice pa 2126. Podružnic je bilo 20. Število članov se je lani pomnožilo za 393. Društvo izkazuje za 1. 1909 dohodkov 116,579 PC 62 v, izdatkov 115,919 K 60 v.
— Izum Slovenca. Godbeni strokovnjaki vseh narodov so se leta in leta trudili, kako bi dosegli mehanično sviranje na godala, ki bi se ne razločevalo od naravnega. Izdelali so različne loke iz vseh mogočih sestavin. Naenkrat pa je počil glas, da je neki Baj-;de izumil krožni lok, napravljen iz le-
sa, ki ima na notranjem obodu pritrjeno pravo žimo, umetno vezeno na obodu. Ton, ki ga izvablja ta lok, je popolnoma gladek. Izum je vzbudil velikansko senzacijo in tovarna Hup-feld v Lipsiji je kupila izum ter prodaja inštrumente po 12,000 kron. Bajde in njegovi sinovi pa niso mirovali in tuhtali dalje, kako bi bilo možno izvajati glasbo na godala z običajnim in ne krožnim lokom mehanično. Izum se je posrečil sinu Ludoviku. Iznajdba je genijalna in ima prihodnjost. Pripravljen je že patent. In sedaj: Bajdeti so Slovenci. Pred leti so morali v Nemčijo, ker v domovini niso našli poslušnih ušes za svoje načrte, t. j. oseb ali zavodov, ki bi njihovo delo financirali. Zato so morali svoj prvi izum prodati nemški tovarni, ki se je do danes že obogatila. Ali bo tudi z novim izumom enako? Bomo videli!	\
—	Nadvojvoda Evgen v Ljubljani. Nadvojvoda Evgen, veliki mojster nemškega viteškega reda, se je mudil dne 12. in 13. apr. v Ljubljani, katero si je natanko ogledal. Posebno mu je ugajal krasni razgled z ljubljanskega Gradu.
—	Hofrichter II. na Kranjskem. Neka gospa H. v Logatcu je baje prejela pismo, ki ji ga pišč neki dr. L., dogovorno z njenim zdravnikom dr. G., in ji svetuje, da naj porabi priložene krogljice, ki ji bodo gotovo pomagale. Gospej se je zdelo pismo sumljivo in res je takoj zvedela, da je pismo krivo-tvorjeno in omenjene krogljice strupene. Upati je, da dobijo zločinca kmalu.
—	Umor na Begunjščici. “Jutro” poroča, da bo razsodba ljubljanskega sodišča v zadevi umora kmečkega fanta Rožiča na Begunjščici s strani lovca Eisenpassa višja inštanca zavrgla in sploh odredila novo postopanje, če pa to ne, pa bodo vsi sodni funkcijonarji, ki so imeli v tej zadevi količkaj opraviti, kazensko premeščeni, oziroma starejši vpokojeni.
—	Župnija Ig pri Ljubljani je podeljena častitemu gospodu V. Koech-lerju, mestnemu kaplanu v Trnovem v Ljubljani.
—	Trubarjev spomenik. V Later-manovem drevoredu v Ljubljani so zopet začeli z deli za Trubarjev spomenik in pokazalo se je, da so pred dvemi leti položili temelj preblizu ceste. Treba ga je prestaviti precej v park.
—	Premeteni goljuf. Dne 5. apr. je policiji dobro znani 301etni postopač Ferdinand Kučera ujel hlapca Vincencija Gabrovca iz Ptuja, ki se je hotel odpeljati v Ameriko. Kučera se je Gabrovcu predstavil za agenta in ga toliko pregovoril, da mu je ta izročil za vožnjo 300 K. Ko sta se potem skupaj odpeljala v Trst, je Kučera izvohal, da ima Gabrove še 200 K v žepu. Tudi po teh mu je srce tako koprnelo, da jih je izvabil od svoje žrtve pod pretvezo, da jih bo deponiral pri poštnem uradu zaradi previdnosti, da bi mu ne bili ukradeni. Kmalu nato je pa izginil. Ko je šel Gabrovec pozneje k izseljevalnemu uradu, se je prepričal, da je padel goljufu v roke. Zadevo je takoj naznanil in danes Kučera že sedi v preiskovalnem zaporu deželnega sodišča v Ljubljani.
—	Smrtna kosa. Umrla je v Ljubljani soproga sodarskega mojstra ga. Katarina Bernot, stara 65 let. — Umrl je v Ljubljani gojenec trgovske šole Dragomir Kopani, star 17 let. — V Koprivniku je umrl 66 let stari Matija Jeklar. — Umrla je v Kranju posest-' niča Marija Engelman, rojena Gorjanc. — V Tržiču je umrla ga. Pavla' Pollak, roj Smolej. Njen soprog, inženir Vilko Pollak, je bil ob svoji smrti zapustil ogromno premoženje družbi sv. Cirila in Metoda. — Umrla je v Škofji Loki v starosti 58 let posestnica gospa Marija Gaber, roj. Hafner, mati gospoda Ante Gabra. — V Svetinjah je umrl mežnar in posestnik Lovro Koršič. Svojo službo je zvesto opravljal nad 40 let. — Umrl je v Ljubljani g. Ivan Možina, železniški kovač v pokoju, star 80 let. — V Cerknici je umrl Jernej Lovko, oče ljubljanskega urarja in posestnika, v starosti 81 let. Bil je vojak pod Radeckvjem, kar je večkrat s ponosom povdarjal.— Kap je zadela okrog 50 let starega kočarja J. Štanta na Vrhniki. Opoldne je šel z doma v svojo ogrado obrezovat mejo, pri tem delu ga je zalotila smrt. —Umrl je v Ljubljani sprevodnik c. kr. državne železnice v pokoju g. Fr. Očko, star 73 let. — V Radovljici je umrl uradnik posojilnice g. Prapotnik.
—	Ustrelil se je v Ljubljani 25 letni topničar M. Jele iz Zagorja. Vzrok je baje to, da bi moral vsled kazni 5 mesecev dalje služiti.
sodeluje z drugimi nemškimi zagrizen-ci v odboru za slavnost društva, ki tako strastno deluje za ponemčenje Slovencev.	,
—	Sijajna zmaga. Pri občinskih volitvah v Jarenini dne 14. apr. so Slovenci sijajno zmagali. ,0 tem poroča mariborska “Straža”: Dasiravno mečejo naši narodni nasprotniki s pomočjo Suedmarke na našo jezikovno mejo ogromne svote za ponemčenje lepih Slovenskih goric, se vendar naši slovenski kmetje v naših krajih dobro drže in branijo svetinje naše. Jare-nina je že od nekdaj imenovana biser Slovenskih goric. To ime si pa tudi po vsej pravici zasluži. Že krasna lega in rodovitnost zemlje, s katero se malokateri kraj na Slovenskem lahko meri, da Jarenini pravico, da se imenuje biser Slovenskih goric. Dne
14.	aprila so se vršile v Jarenini občinske volitve. Slovenska stranka je sijajno zmagala v vseh treh razredih. Izvoljeni so sami slovenski gospodarji, zvesti pristaši Slov. Kmečke Zveze. Nasprotniki, kateri so bili še pred nekaj leti silovito drzni, so, ko so videli prihajati mogočne čete zavednih slovenskih volilcev, vrgli puško v koruzo in se korajžno poskrili kakor kužki. Spominjamo se, kako sta pred nekaj leti Gornikov Lojzek in Baumgartner se trudila, da bi pregnala Slovence iz občinskega odbora, a bilo je zastonj. Nemškutariji je v Jarenini za vedno odklenkalo. Kakor smo se veselili slovenske zmage v Polički vasi, tako se radujemo tudi sedaj z vrlimi našimi Jareninčani! Seme, ki so ga na izobraževalnem polju sejali gospodje: Flek, Čižek, Gomilšek in Vračko, rodi stotere sadove! Živela slovenska Ja-renina!
—	Slovensko delavstvo se zaveda. Dne 4. aprila je došlo med slovenskim in nemškim delavstvom v Kapfenber-gu na Gornjem Štajerskem do hudega prepira in boja, ki ni ostal brez posledic. Delavstvo, ki je bilo dosedaj nemoteno združeno v socialdemokraški organizaciji, se je ločilo v slovenski in nemški tabor. Skoraj v vseh gornje-štajerskih industrijskih krajih je večina delavstva slovenskega rodu. Ker je nemška socialna demokracija Slovence prezirala, vzdignil se je v srcih slovenskega delavstva opravičen gnjev. Slovensko delavstvo je sklenilo osnovati lastno organizacijo. V nedeljo dne 10. aprila so imeli slovenski delavci v Kapfenbergu ustanovni shod slov. delav. organizacije. Kapfenberg ni ostal sam. Vre tudi med delavstvom v Koeflachu, Gradcu, Veitschu in drugih gornještajerskih industrijskih krajih. Nemški listi se opravičeno boje novega pojava med štajerskim delavstvom.
—	Štajerska vina na Dunaju. Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu v sporazumu s kmetijsko družbo je ustanovila na Dunaju javno poskuševali-šče za štajerska vina. Obisk posku-ševalnic je naravnost velikansk. Upati je, da se potom takih pivnic po severnih mestih države pridobi kupce za štajerska vina.
—	Železnica Ljutomer-Ormož se znova meri in sicer od ljutomerske strani proti ormoški. Kakor se sliši, pusti baje meriti južna železnica sama. Meri se po stari trasi, to je Ljutomer, Radomerje, Kačje grabe, Žerovinci, Ivanjkovci, Ormož.
—	Velikodušen dar za Sokolski dom v Brežicah. G. Ivan Grobušek, mesar in gostilničar v Brežicah, je podaril za stavbo Sokolskega doma v Brežicah
30,000	zidne opeke.
—	Porotne obravnave v Celju so se pričele dne 11. aprila. Na zatožni klopi je bil 211etni zidar Valentin Kobola iz Prožina, obtožen, da je dne 1". febr. t. 1. z nožem težko ranil v Lubejevi gostilni v Ogorevcu Martina Gajšeka. Kobola je bil obsojen na pet let težke ječe.
—	Nemci pri gradnji mostu do Adri-je. Iz Trsta se poroča: Dolgo časa so Nemci ponosno in z zaničljivim nasmehom na ustnih prezirali naš jezik. Bili so srečni in blaženi edino pri zvokih trdo zveneče nemščine. , Treznejši in dalekovidnejši elementi med njimi so pa počasi uvideli, da z zasmehovanjem drugih narodnosti in s smešno zaljubljenostjo v svojo lastno, ne bodo nikdar dogradili zaželjenega panger-manskega mostu. Zapihal je drug veter. Sedaj so uvedli kurze za slovenski in laški jezik. Poučevalo se bo ob torkih in petkih zvečer v prostorih državne realke. Na ta način upajo oholi Nemci preje in lažje uresničiti svoje cilje. Težko in okorno se bo privaditi zarukanim Nemcem našim mehko zvenečim južnim jezikom, a kaj ne napravi vsega Nemec v večjo čast in pro-cvit Pangermanije. Opozarjati pa moramo pri tem merodajne faktorje na vsiljevanje nemških uradnikov v državne službe v Primorju, ker bodo zmožni (?!) deželnih jezikov, ki se bo gotovo z vso silo začelo.
—	Gorica, 18. aprila. Pri nadomestnih deželnozborskih volitvah v skupini slovenskih trgov je izvoljen Andrej Gabršček s 342 od 515 oddanih veljavnih glasov. V kmečki skupini na Krasu je bil dne 10. apr. izvoljen tržaški odvetnik dr. Gregorin.
—	Proti vinskemu davku. Tudi Slovenci na Goriškem so z vso odločnostjo nastopili proti nameravanemu vinskemu davku. Dne 10. p. m. je priredila Slovenska Ljudska Stranka dva sijajno obiskana shoda, ki sta se energično postavila proti vladnim nakanam.
—	Aretirana tržaška trgovca. Deželno sodišče je radi goljufij dalo aretirati in zapreti trgovca z vinom in posestnika Mozesa Morpurgo in trgov ca z vinom Jožefa pl. Fachinetti.
—	Krst nove vojne ladije “Zriny”. i Ob prekrasnem pomladanskem vreme- j nu je bila dne 12. apr. spuščena v morje nova vojna ladija “Zriny”. Nova vojna ladija je enake velikosti, kakor ladiji “Erzherzog Franz Ferdinand” in “Radecky”. Dolga je 137.37 m, a široka 24.50 m s 14,457 tonelati in 20,000 konjskimi silami. Prevozi lahko 20.5 morskih milj na uro.
—	O zavodu “Banca popolare”, ki se je lansko leto v Gorici finančno zrušil, se še sedaj ne ve nič gotovega, kolika je škoda. Gotovo pa je, da znaša izguba nad eden miljon kron. Deželnega poslanca Lenassija so kot sokrivca takoj zaprli, a ravnatelj banke, Colle, je pravočasno pobrisal preko meje. Sumilo se je, da on gotovo največ ve o nerednostih in da so ga radi tega pustili uiti. Sedaj so ga pa našli na
otoku Krfu in ga pripeljali v Gorico, kjer bo morda pred sodiščem razkril tajinstveni polom zavoda “Banca popolare”.
— Slov. bralno in izobraževalno društvo na Reki je imelo 10. apr. ustanovni občni zbor v hotelu “Sušak” na Sušaku. Navzočih je bilo okoli 150 Slovencev, nekoliko Čehov in Hrvatov. Prišlo je tudi iz Trsta nekaj gostov. Za predsednika je bil izvoljen g. Vilhar, posestnik in lesni trgovec na Sušaku. V društvo se je vpisalo 1000 članov. Na Reki živi okoli 6000 Slovencev, ki so se pa večji del izgubili v italijanstvu. Upati pa je, da se bo z novoustanovljenim društvom nekoliko odpomoglo tem razmeram.
HRVATSKO.
—1 Škofijska stolica v Djakovu. Zadnjič smo poročali, po poročilih drugih listov, da je nadškofom v Djakovem imenovan dr. Krapac. Dunajski listi pa dementirajo to vest in pišejo, da dr. Krapac, ki je velik prijatelj Mažarov, pri tem škofijskem imenovanju ne pride v poštev.
— Zrakoplovno društvo z delniškim kapitalom 50,000 K sp ustanovili v Zagrebu. Na čelu društvu je dr. Stojanovič. Društvo bo dalo večjo vsoto na
razpolago zrakoplovcu Beševiču, da zgradi svoj zrakoplov “Sokol”.
—	Več ruskih kmetov oziroma njihovih sinov pride po posredovanja društva “Russkoje Zerno” in biv. hr-vatskega poslanca Penjiča v Slavonijo, da se pri trdnih kmetih izučijo čebe-loreje.
—	Umor v Mariji Bistrici na Hr-vatskem. V Mariji Bistrici je služboval kaplan Jurij pl. Fork, po poročilu “Pokreta” blag in plemenit človek. Pred kratkim je župnijski urad vzel za kočijaža nekega Imra Belka, znanega pretepača. Ko je Belka pred nekaj tedni peljal kaplana s katehizacije na neki šoli domov, ga je med potjo napadel in z nožem tako zbodel, da je kaplan umrl.
—	100,000 kron v narodne svrhe podari mostarski župan Mujaga Komadina in sicer raznim mohamedanskim, srbskim in hrvatskim društvom in zavodom.
—• Meščanska pekarna v Zagrebu je naslov akcijski družbi, ki zgradi v Zagrebu s temeljno glavnico 200,000 K veliko pekarno.
—	V Splitu so otvorili novo realko, ki je ena najmoderneje urejenih šolskih stavb v Avstriji. Stavba jč stala . čez 400,000 kron. Split se krasno razvija in postaja najmodernejše dalmatinsko mesto.
Pri Nas Delajo
klerki mnogo narodnostij med njii-mi g. Frank Završnik, ki je Slovenec in postreži svojim rojakom dobro, ako vprašajo zanj.
BARRETT HARDWARE
North Ottawa Street • r*	JOLIETi ILLINOIS
n
I	ŠTAJARSKO
L
— Škandal. Deželni glavar štajerski, grof Edmund Attems, se je dal voliti v slavnostni odbor 301etnice nemškega šulferajna, ki se vrši letos o binko-štih v Gradcu. Škandal brez primere je, da deželni glavar dvojezične dežele
—	100,000 K je dala Suedmarka leta 1909 za Koroško. Tudi letos izda za Koroško najmanj tako veliko svoto. Ta številka jasno in odločno govori, kako težak boj bijejo naši bratje na Koroškem, obenem pa Slovence tudi naravnost izziva k požrtvovalnemu podpiranju slovenskih obrambnih družb.
—	Smrt narodnjaka. V Podgori je umrl gospod Janez Mueller, brat mil. gospoda stolnega prošta dr. Muellerja, in oče gospoda dr. Ferdinanda Muellerja v Celovcu. Rajni je bil tihega, mirnega značaja in narodnjak skoz in skoz. Njegova ljubezen do domače zemlje in govorice je bila tolika, da še nemškega zdravnika ni pustil k sebi v bolezni. Dasi bolehav, ni nikdar izostal pri volitvah. Z eno besedo, bil je mož narodnjak in poštenjak. Dosegel je visoko starost 80 let.
—	Sv. Janž v Rožu. Zadnja številka “Bauernzeitunge” je silno huda na našega priljubljenega gostilničarja Miho Gabrijela, ker se je upal zahtevati na celovškem kolodvoru vozni listek v slovenskem jeziku. Znani dopisovalec in hujskač hujska Nemce, da bi bojkotirali našega Gabrijela. Državno pravdništvo seveda spi, saj se hujska “le proti Slovencem.” Ampak vse nič ne pomaga — koroški Slovenci se probujajo!
iVtíítStÉtáSíÉí &&&&&&&&&&&	£
NEW YORK.
pn
%\ A K O pošiljaš -----------------
y	denarje v staro domovino,
obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti hitro in pošteno postreže
%	Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,
IAKO potuješ v staro domovino, kupi
|	X parobrodni listek
|	Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW	YORK.
želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti
v to deželo, kupi
—— parobrodni in železniški listek Pn Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW	YORK.
želiš svoje trdo prislužene novce sigurno in obrestonosno naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi, od dne vloge do dne dviga, obrni se na
Frank Sakser Co.
S2 Cortlandt St.,	NEW	YORK.
iA	Pa Pos^ušaš M», ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa ni krivda
Frank Sakser Co.
AKO
AKO
fr
fr
t*
fr
h
k
fr
fr
fr
fr
h
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
*
fr
fr
fr
fr
fr
IV
fr
&
k
fr
fr
fr
*
fr
fr
V *>• V V v*7 V	V V V V
Ljublanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	1
račun ter je obrestuje po čistili	^ 1<*2 /O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu,
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 400,000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO.
Amerikanski Sl-0venec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovensV i-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdiha ga vsaki petek
SLOTEHSKO-AM. TISKOVNI DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
KATOLIŠKO NASELJEVANJE.
Plemenski in škofijski uradi se imajo ustanoviti.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Telefoni:
Tiskarne: Chicago in N. W. 509. Uredništva: Chicago 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in Ame rica. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the «LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska umjska tiskarna.
CERKVENI KOLEDAR.
8.	maja	Nedelja	Zjav. Mich.
9.	“	Pondeljek Gregoriaus Naz.	
10.	“	Torek	Izidor, spoznav.
11.	ti	Sreda	Mamert, škof.
12.	t(	Četrtek	Pankracij, muč.
13.	a	Petek	Servacij. škof.
14.	a	Soboto	Bonifacij, muč.
KRISTUSOV VNEBOHOD.
Kakor čut nebeškega domotožja prešinja naše srce na ta praznik. Tako se je godilo že apostolom, ko se je ločil od njih Jezus na Oljski gori. Neprestano so gledali za njim; ko je že svetel oblak božjega Mojstra odtegnil njihovim pogledom, so bile njihove oči še vedno obrnjene proti nebu. Saj $1000 je vse tako pusto in prazno v tej solzni dolini, če nam nedostaje Jezu-so, prijatelja naše duše. Tako žalostni so bili apostoli, da so zamišljeni obstali na licu mesta, dokler se jim nista prikazala dva moža v belih oblačilih in izpregovorila besed, ki stoje na začetku sv. maše tega praznika: “Možje galilejski, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, kateri je bil vzet od vas v nebo, bo tako prišel, kakor ste ga videli iti v nebo.”
Brez dela ne smejo ostati apostoli do prihoda Kristusovega, nego morajo delati na spreobračanju ljudi, kakor jim je to pred svojim vnebohodom še goreče polagal na srce: "Pojdite po vsem svetu, učite vse narode.... in učite jih se držati vsega, kar sem vam zapovedal.”
Ljubi kristjan! o apostolih pravi sv. pismo, da so zvesto spolnjevali povelje svojega nebeškega Mojstra: “Oni pa šli, in so učili povsod, in Gospod je delal ž njimi in je potrjeval besedo z čudeži, kateri so se potem godili.”
Tudi nam je izrečena beseda Gospodova, rekoč: “Nebesa trpe silo, in samo kdor si dela silo, jih pritegne nase.” Tako moramo tudi mi, če hočemo priti v nebesa, delati na svojem dušnem, zvel čanju., Praznik Kristusovega A nebohoda je resen opomin k temu. fVečkrat moramo misliti na nebesa, da se okrepimo v boju proti zlemu. To je tudi pomen lepe cerkvene molitve tega praznika. Cerkev moli: “Prttsimo te, vsemogočni Bog! podeli, da mi, ki verujemo, da je tvoj edino-rojtfni Sin, naš Odrešenik, šel današnjega dne v nebesa, istotako s svojim
Rev. Julius De Vos je bil gost apostolske misijonske družbe med svojim nedavnim bivanjem v Washingtonu. Njegov obisk je imel namen, predložiti nadškofom na njihovem letnem zborovanju nov načrt katoliškega naseljevanja. Govoreč o tem, je Father De Vos rekel: “Doslej je mnogo uspešnih naselbin, a poskusilo se še ni, uravnati delo po gotovem načrtu in mu dati narodno razmerje in podlago. Katoliški priseljenci, ki sedaj prihajajo na naše obrežje v tako velikih številih, so raztreseni in izgubljeni med drugimi priseljenci. Načrt, ki je bil pravkar predložen nadškofom, ima zjediniti te priseljence v samovzdržne župnije.
“Popolni načrt obsega narodno družbo ter plemenske in škofijske urade. Sodelovati hoče z obstoječimi naselje-valnimi družbami ter jih bolj predoče-vati občinstvu, in prizadeval si bo, ustanoviti škofijske družbe, kjer jih n'. Polegtega, da bo izpodbujala m krepila obstoječe družbe, bo narodna družba stavila najboljša ozemlja in odprtja pred vesoljno katoliško prebi valstvo Amerike, kakor tudi Evrope Plemenski uradi bodo dosegali in nad zirali razne narodnosti, ki potrebujejo vodstva. Ti poznajo svoje rojake in imajo njihovo zaupanje in jih lahko preseljujejo v množinah v okraje jim ugajajo. Sedaj premnogim določajo v Evropi njihov cilj njihovi pri jatelji brez ozira na verske olajšave Predlagani uradi lahko svetujejo hie rarhiji in duhovništvu v stari domovi ni, kje so pripravljeni varni kraji za njihove rojake. Škofijske družbe po znajo zemljo in bodo izključevale ne varnost izbiranja krajev s poganskimi ozadji, katera bi utegnila postati ne varna bodočnosti naselnikov. Poroštvo nudijo proti neuspehu vsakomur, ki se bo prilagodil razmeram dežele, v ka tero se preseli, in ki ostane tam do volj dolgo, da lahko žanje koristi na loženega dela. Ta načrt se zdaj de jansko izvaja in razširja po vseh Združenih Državah.
“Narodni urad so nadškofi odobrili Neki plemenski urad za Belgijce in Ho landce, dasi šele nedavno ustanovljen, je izbral dve naselbini, eno v Minne šoti in eno v Missouriju, ter se pri pravlja izbrati primerna ozemlja na atlantski in pacifiški brežini ter Rocky Mountains, tako da si njihovi rojaki lahko izberejo razne kraje. Dru ge narodnosti, kot na primer Skandi navci, poskušajo ustanoviti plemenske družbe in ker imajo številnejše prebi valstvo, iz katerega lahko zajemajo, bodo vstanu storiti mnogo več glede ustanavljanja naselbin. Škofijski druž bi sta se predkratkim ustanovili Grand Rapidsu in Denveru. Nadškof Glennon in škof McGolrick sta vodite lja v naseljevanju ter neprestano do bivata ljudi v svoje naselbine. Med velikim tednom se je peljal cel vlak Holandcev v Minnesoto pod vodstvom č. g. Van den Heuvela. Dva duhov nika sta bila z njimi. Denarja so imeli dovolj za vožnjo v Pullmanovih vozovih in za takojšnji pričetek farmar-jenja.
“Železnice zagotavljajo, da je dober farmar na njihovem ozemlju vreden Prav dobro umevajo moč cerkve za preselitev ljudstva na ozemlja izbrana po njej, in nekatere železnice nudijo finančno pomoč za naseljevanje. Za to delo denarja ne bo nedostajalo. S primerno organizacijo je cerkev vstanu naseliti 50,000 novih katoličanov vsako leto, saj predstavlja to samo eno desetino skupnega letnega števila katoliških priseljencev v Združene Države.” ,
kakega kometa ni niti kaj posebnega. Saj je meril rep one repatice, ki smo jo skozi nekaj dni opazovali v mesecu januarju, nad 100 milijonov kilometrov. Kometi so zelo različni in jih je več vrst; Halleyev ne spada med velike repatice, kakor so se na pr. videle v letih 1811., 1844., 1858., 1861., in 1882. Tudi se Halleyev komet jako izpre-minja in zadnje dobe nikakor ni več tako svetal kakor je bil n. pr. 1. 1066., 1456. in tudi še 1. 1682. Domneva se, da topot ne bo imel nič posebnega na sebi.
Onega dne, ko bo Halleyeva repatica pomikala med solncem in zemljo, bo naša zemlja letela v nasprotni smeri z brzino 106,000 kilometrov na uro; repatica pa bo imela na uro 170,000 kilometrov brzine. Ako repatica ne bo širša nego navadno, bo prehod tra jal tri ali štiri ure; pričel se bo ponoči a končal ob 4. uri zjutraj. V tem času bo šla naša zemlja mimo repatičinega repa. Nekateri mislijo, da bi ob tem srečanju vsled gibanja, ki ga bo povzročil ta ogromni pojav, mogla nastati taka vročina, da bi vse zgorelo na zemlji. Tega pa se ni treba bati, kajti kometov rep obstoji iz tako redke tvarine, da bo ostal njegov prehod brez vsakega upliva na naše ozračje. Nedvomno pa bo videti onega dne nešte-vilne zvezdne utrinke. Pričakovati'jef tudi raznih električnih in kakih novih svetlobnih pojavov itd. Največji strah pred kometom prihaja od tod, ker nekateri mislijo, da bi se mogel strupeni plin, ki so ga odkrili v kometovem repu, zmešati z našim ozračjem. Ta strupeni plin, nazvan cianogen, je dvakrat gostejši kakor naš zrak in sestoji iz dušika in ogljika. Cianogen je raz-topljiv v 25. stopinjski temperaturi nad ničlo, strjuje pa se 34 stopinj pod ničlo. V zvezdoslovni zgodovini še ni znan noben prehod kake repatice, ki bi bila s svojim strupenim repom pogubno delovala na zemljo. Tega se zgodovina ne spominja, a če se to ni zgodilo do sedaj, čemu naj se ravno to pot? Kar se tiče dežja in drugih prirodnih pojavov, ni izključeno, da bi jih ne bilo. Halleyeve zvezde-repatice se nam nikakor ni bati, škodila nam ne bo prav nič, pač pa bomo imeli priliko opazovati krasen naraven pojav.
Dodatno naj še omenimo, da je Hal-leyev komet leta 1835 ob svojem prehodu med solncem in zemljo izgubil svoj rep in ga šele čez dva meseca zopet našel. Zdi se, da bomo tudi mi to pot videli repatico brez repa.
Astronom Barnard na ameriškem observatoriju v Jeckesu trdi, da znaša obseg Halleyevega kometa 300 milijonov kilometrov, rep pa da je dolg 8 milijonov kilometrov. —
Tako je poučil dotičnega časnikarja slavni zvezdoslovec Flammarion.
niso v nobenem oziru povoljni pogoji za izseljence.
Sestri nedavno umrlega dunajskega župana Luegerja dobite penzijo. V zaupni seji dunajskega mestnega sveta so sklenili ponuditi vsaki po 2400 kron na leto.
Mednarodna lovska razstava na Dunaju je preložena na 17. maja. Došlo je namreč mnogo novih predmetov za razstavo, tako da je niso mogli otvoriti dne 2. maja, kakor je bilo določeno. Omenjamo, da je to razstavo slavna Cl. A. “otvorila” že 13. aprila.
Po neki brzojavki bo Rusija izdala za nove trdnjave in za zgradbo novih železniških prog 1300 milijonov rubljev.
je preostalo preizkušnjo premnogih let in se je izkazalo za izvrstno zdravilo pri lečenju bolezni želodca, krvi, živčevja in drobja. Zelo koristno je spo-mladne mesece, ker odstranjuje vse nečistosti iz krvi in napravlja telo krepko. Uživajte ga, kadarkoli vam jed ne diši in moč peša. Nobenih škodljivih primesi ne vsebuje. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, III.
DR
Rl<
EHTfl
päMxpellek
Ogrski odvetniki. Pred dvemi leti na Ogrskem ustanovljeno društvo za starostno zavarovanje odvetniških u-radnikov je moralo sodno izterjati 700 članov — odvetnikov, ker niso hoteli plačati prispevkov.
NAMIŠLJEN PODKUP IN TAKOJŠNJA PREISKAVA.
HALLEYEV KOMET.
Mnogo se je že letos pisalo o zvezdi repatici, ki jo je našel zvezdoslovec Halley. Med ljudstvom so se razširile govorice, da prinaša komet nesreče: vojsko, lakoto, hudo sušo in druge. Pisalo se je celo, da' bo konec
Zadnja svojega roda. V Firenci je umrla v starosti 93 let grofia Ameriga Vespucci, potomka onega Vespuccija, ki je prvi popisal odkrito Ameriko. Vespuccija so vsi poznali, dočim so na Kolumba nehvaležno pozabili. Sedaj umrla žena je ponesla ime Vespucci jev v grob.
Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, kakor razbita ladija na peščinah, . Če bolehaš na revmatični!, bolečinah, nevralgiji, prehlajenju ¡t(j poskusi vdrgnenje z
PAIN EXPELLERJEM priznano dobro domače sredstvo. Do. bi se v vseh lekarnah po 25 in 50c,
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St., New York, Pazite na varstveno znamko z sidrom
Elektrika v Palestini. Neka francoska družba iz Pariza namerava ustanoviti elektrarno, ki bi preskrbovala celo Palestino z elektriko. Obratno silo bi nudila Jordanova voda nekje pri kraju Merom. Vsa večja mesta bi dobivala elektriko in Francozi se na-dajo, da bi bilo podjetje v petih letih plačano.
Angleška zračna ladja. O zračni ladji, ki jo gradi angleška admiraliteta, se poroča, da bode zelo podobna zadnjemu “Zeppelinu”. V sredini bode ladja kakor makrela najbolj široka in bode torej podobna pravim morskim ladjam. V ladiji bodo tudi proizvajali elektriko, ki jo hočejo uporabiti za brezžično telegrafijo.
Avstrijska mornariška uprava že več časa proučuje načrte o zgradbi dveh dreadnoughtov, ki se bosta zgradila v tržaškem “Stabilimento tecnico”, pozneje zgradi dva dreadnoughta ogrska ladjedelnica Danubius.
Neki demokratski član illinoiske po-stavodajske zbornice, Charles A. White iz O'Fallona, je prišel koncem zadnjega tedna na dan z obtožbami, ki so vsekakor zahtevale takojšnje preiskave, in zadnja se že vrši.
White trdi, da je bil podkupljen po nekem voditelju njegove stranke v zbornici v svrho, da je dal svoj glas za Lorimerja kot kandidata za zavez-nega senatorja. White navaja ceno svojega glasu in dostavlja, da je tudi prejel na zahtevo $900 kot svoj delež iz splošnega sklada za podkupovanje— sklada, ki se po njegovi trditvi navadno razdeljuje po vsakem zasedanju po-stavodajstva in h kateremu baje prispevajo z grozilnimi obtožbami strahovane korporacije in združbe, ki imajo kaj neprimernega ali nepostavnega zakrivati.
William Lorimer in njegovi sopriza-deti prijatelji so brž odgovorili White-u ter ga obtožili laži, izsiljevanja in kovarstva.
Dejstvo, da White s svojo obtožbo
“Kurjer Lwowski” je objavil članek z ozirom na časnikarske vesti, da se cesar Viljem udeleži letošnjih velikih vojaških vaj v Galiciji. List naglaša da bi pomenjal obisk izzivanje poljskega naroda in tembolj, ker je Viljemova politika sovražna Poljakom v največji meri. Udarec v obraz pa po-menja obisk tudi zato, ker slavijo Poljaki letos 5001etnico Grumvaldske poljske zmage nad Nemci.
FRED C. GRASSLE Kolači za svatbe (wedding cake) nat« pekarija slaščic
posebnost. Telefon.
300 N. Bluff St.,	Joliet, 111»
S. HONET
KROJAČ-
Šivam, popravljam in gladim obleke 918 KT. Chicago St., Joliet.
ODDAMO ZASTONJ.
European Tobacco Co. bo oddala 1000 zlatih ur brezplačno, eno vsacemti odjemalcu, ki bo hotel razglašati nje tobak, lepa zlata ura, jamčena za 20 let, za katero se računa po prodajalnah $15.00.
Prodajamo avstrijski, bosniški, hercegovski, To je najboljše darilo še do sedaj ponujano, ogrski, turški in ruski duhan za svalčke in pip«, Tak duhan ste kadili v starem kraju. Vi veste, da ie najbolji — ne kot nekatere vrste ameriškega duhana.
Mi hočemo naznaniti vsem Slovencem in Hrvatom, da smo otvorili v New Yorku naše nove glavne urade, da nam bo mogoče razpošiljati duhan po Ameriki. Stalo nas bo več tisoč dolarjev, da to razglasimo širom Amerike.
Prvih 1000 oseb, ki bodo naročile $6.00 vrednega duhana, bodo dobile od nas krasno zlato žepno uro — brezplačno.
Lepo okrašen zaklep z dvojnim pokrovom, krasno urejen nikel-movement — najboljše vrste. Polno kamenov, fino bilancirana in perfektno urejeno, oveza proti prahu, pat. regulator, zunanji ključ za navijanje in urejevanje kazalcev. To je ravno tako ozaljšan pokrov, in 14 k. zlata ura jamčena za 20 let, kot so ure v prodajnah, ki se cene na $15.00.
Ta ura vas ne bo stala niti eden cent, mesto plačila pa boste priporočali naš duhan svojim znancem. Tudi boste morali dati svojim prijateljem naš nasloy, da bodo vedeli kje se dobi naš duhan.
Pišite nam, pošljite svoje ime in naslov, da vam pošljemo $6.00 vrednega duhana in uro. Poslali vam bomo nekaj duhana vsake vrste, da bo vreden $6.00; v istem zavoju bomo poslali našo krasno zlato uro. Pošljite $1.00 vnaprej. a ostalih $5.00 plačate na ekspresnem uradu ko pregledate duhan in uro. Ako nam pa pošljete vso svoto $6.00 vnaprej, vam pa pošljemo še lepo zlato verižico — zastonj. Mi imamo mnogo odjemalcev, ki so naročili naš duhan že neštetokrat, kar je dokaz, da je naša tvrdka zanesljiva in da storimo kot obljubimo.
Povrnemo denar onemu odjemalcu, ki bi slučajno ne bil zadovoljen — na naznanilo tekom sedmih dni. Ne odlašajte, naročiti duhan še danes, da ne bo prekasno.
EUROPEAN TOBACCO CO.,
33 Leonard Street,	Dept. 102.	New York City.
Kongregacija usmiljenk na Francoskem. Ko so na Francoskem divjali zoper samostane, so zaprli izmed 900 zavodov usmiljenk le 200. A dosedaj so se že celo novi zavodi ustanovili po- j
leg teh 700 ostalih. Zavodi v franco ¡XYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYY\>}
‘
skih kolonijah niso okusili šibe prega-,»
njanja. Da so jim prizanašali, je velika zasluga njih prednice Marije Kief-fer, ki bi bila morala že 1. 1905 odložiti svoje mesto, a ga je na željo sv. očeta očigled težavne situacije obdržala.
Izobražena prednica je umrla 2. mar- ^ ca. Nesebična ljubezen in dobrotlji- ^
vost, jasni in odkriti značaj, njena modrost in previdnost, so uplivale tudi na zagrizene nasprotnike in koristile vsemu redu.
Ali je Menelik živ ali je umrl? Francoski listi so prijavili vest, da je abesinski cesar Menelik umrl. Sedaj so zopet začeli dvomiti o njegovi smrti, razodeva samega sebe kot zaničljivega! z'ast' ker se uradno potrjuje, da Ne-in cenenega grafterja ali grabeža, in ! Kuš Menelik še živi. Menelik je bil nadaljnje dejstvo, da ga neposredni evropejski kulturi zelo naklonjen, zad
obtoženec označa kot malopridnega
sveta, ker bo komet zadel ob zemljo, \ neodgovornega lažnjivca, nikakor ne ki se bo vsled tega porušila.	j izpreminja položaja s stališča javne
nje čase se je posebno zanimal za avtomobile. Znano je tudi, da je bil dober vojskovodja in je svoje dni Lahe
srcem in svojo dušo stanujemo v ne besih.”
/Zatorej naj nas vnebohodni praznik tolaži v trpljenju, z mislijo na nebesa.
< Mnogi izmed ouih, ki smo jih ljubili, so šli pred nami v nebesa. Tam jih upamo zopet najti.
“V nebesih na svidenje,” pravi umirajoči oče, poslavljajoča se mati k svojim ljubim otrokom.
Da! v nebesih se spet vidimo, če u-beremo stopinje za njim, ki je šel zmagoslavno v nebesa.
Vse te praznoverne govorice so sam j politike in javne nravnosti. Ljudje, ki P°šteno našeškal. Sedanjemu papežu
bavbav. Gotovo je, da imamo sedaj dajejo ali prejemajo podkupnino, so priliko, pred solnčnim vshodom opa- j vedno zločinci in neznačajneži; pripo-zovati ta komet. Zanimivo je, da se vedke tacih mož so navadno polne na-ta zvezda repatica ne vidi nikdar po-1 sprotij in nenatančnosti ter tudi sveto-noči, ampak le pred solnčnim vsho- j hlinstva in licemerstva. Vendar se ta-dom. Komet je že viden s prostim ' ke pripovedke ne morejo in ne smejo
očesom, brez daljnogleda. Za opazo- popolnoma prezreti
vanje je najboljši vzvišen hrib, raz ka- j Pošteno prebivalstvo države Illinois
terega je prosti pogled proti vshodu— 1 hoče vedeti, koliko je resnice v namiš-komet se nahaja namreč vedno le blizu ljenem razkritju. Vedeti hoče, ali je vshajajočega solnca. Ako hoče kdo bila senatorska čast kupljena in pro-komet opazovati z daljnogledom, se dana, poleg drugih uslug. Zato je ta-priporoča rabiti zato gledališko steklo, koj po objavi Whitove obtožbe jav-z manjšim povečanjem.	j nost pričakovala, da guverner, posta-
*	*	*	vodaja in velika porota takoj nastopi-
Neki časnikar se je obrnil na slove- j°- Slučaj zahteva, da se odkrije cela čega zvezdoslovca Kamila Flammario- j resnica, kajti stvar je velevažna za vsa-na na Francoskem, da izreče svoje cega državljana in volivca, mnenje glede Halleyev'ega kometa, ki | Preiskava je že v polnem tiru, in
se sedaj vedno bolj približuje zemlji. 'Zvezdoslovec je izjavil, da je, kar se tiče računa o njegovem teku, izključena vsaka pomota in bo 19. maja ob 4. uri zjutraj nedvomno oni čas, ki se ga nekateri tako boje, ko bo namreč njegov rep prišel v dotiko z našo zemljo.
V tem času bo zapadna Evropa še v noči, nekoliko pred zoro, a v Avstraliji, Japanu in na skrajnem Vzhodu v Aziji bo popoln dan. Ob svojem križanju z zemeljsko potjo se bo kometov rep raztezal prav do zemlje — ali nas bo pomedel s svojo etersko metlo? To je za nas vprašanje. Moremo pa že sedaj odgovoriti: da ne. Sicer pa dolžina 23 milijonov kilometrov za rep
upajmo, da njen zaključek vkratkem pomiri razburjeno javnost.
Metersko mero hoče kitajska vlada vpeljati na Kitajskem.
Uradništvo stane Avstrijo 700,000,-000 kron na leto, to je, eno četrtino vseh državnih dohodkov!
“Črna roka” se je baje pojavila že tudi v Hamburgu na Nemškem, kjer dobivajo ugledni trgovci izsiljevalna in grozilna pisma, podpisana s “črno roko”.
Pred izseljevanjem v Brazilijo svarijo starokrajski listi, ker tam sedaj baje
je podaril dva mlada. leva. Iz Rima poročajo, da je abesinska cesarica Taitu zginila.
Naslednik koepeniškega stotnika v Rimu. Kakor lihti poročajo, je prišel nedavno ponoči v igralno sobo hotela Excelsior visoko zraščen, elegantno oblečen gospod v spremstvu štirih o-seb ter je zaklical: “Jaz sem policijski komisar. Nihče naj se ne gane. Vsakdo naj pove svoje ime in stan!” Po teh besedah je navidezni policijski komisar pobral z igralnih miz denarje v visokosti 50,000 lir. Igrilci so bili popolnoma potrti ter se niso upali ugovarjati. Policijski komisar jim je dejal, da bi jih moral pravzaprav areto-vati, vendar vidi, da so ljudje iz dobrih družin, ki se ne bodo odtegnili pravici. No, pozneje se je dognalo, da so bili “policijski komisar” in njegovi pomagači sleparji, katerim se je popolnoma posrečila njihova fina prevara, zaradi katere se ves Rim smeji.
Sleparstvo v kupčiji.
Ni je menda na svetu dežele, kjer obstaja kaka trgovina, da ne bi prodajala ponarejenega blaga. Naša dežela ni izvzeta in časih je videti, da ima več sleparske robe na trgu, nego katerakoli druga. Med najbolj ponare-jano blago spada Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki se pod sličnimi imeni ponuja občinstvu. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. In to j*; gotov
¡SLOVENSKI POP
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
I Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Cbnedeljtfa N. W.344.

Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli drug a. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zg olj l.snico. Nadalje izdeluje ista druž ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči ». Rojaki podpirajte d omače podjetje in držite se gesl**
SVOJI K SVOJIM!
’AYYYYYYYYYYYYY\\\\\\\\\\\\\\\\\\YYYYYYYYYYYYYYYYYYYYY\YY\YYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYY!
JOUCTJU».
FIHO PIVO V STEKLEUICAH
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets.	Both Phone« $•
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:.....Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:..........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:.....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:...........Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Grante Sts., Joliet, 111.'
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec: ...................JosiP Dunda, 211 Buhl Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:....Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
• Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 80S N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111.
URADNO GL/ ILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Stefana 1, Chicago, lil, 16160 Leopold Juriovec, roj 1885, spr.
I.	maja 1910.	Dr. št. 152 članov.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 16161 Alojzij Habmc, roj 1894, 16162 Anton
J.	Korevec, roj 1891, 16163 Matija Količ, roj 1893, 16164 Josip Ancel, roj
1892, 16165 Ivan Vraničar, roj 1893, 16166 Franc Plankar, roj 1886, spr. 1. maja 1910.	Dr- št. 248 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 16167 Leonard Piskuhc, roj 1872, spr. 1. maja 1910.	_ Dr. št. 159 članov.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 16168 Jakob Tavčar, roj 1876, spr. 26.
aprila 1910.	„ Dr- št 97 član°v'
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 16169 Franc Šprajcar, roj 1891, 16170 Štefan Jerman, roj 1885, spr. 24. apr. 1910.	Dr. št. 356 članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 16171 Franc Žalec, roj 1886, spr.
26. aprila 1910.	Dr. št. 158 članov.
K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 16172 Franc Stibrnik, roj 1891, spr. 1. maja 1910.	Dr. št. 180 članov.
K društvu ezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 16173 Jakob Cernekovič, roj 1884, spr. 26. apr. 1910.	Dr. št. 48 članov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 16174 Matija Zakrajšek, roj 1888, spr. 22. aprila 1910.	Dr. št. 61 članov.
K društvu sv. Janeza Krstnika 60, Wenona, 111., 16175 Jožef Lewandouski, roj 1873, spr. 26. aprila 1910.	Dr. št. 47 članov.
K društvu Marija Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo„ 16176 Andrej Pi-won, roj 1882, 16177 Ivan Sczucky, roj 1885, spr. 26. apr. 1910.
Dr. št. 44 članov.
K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 16178 Luka Božičevič, roj 1880, spr. 26. aprila 1910.	Dr. št. 39 članov.
K društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 16179 Alojzij Koncilija, roj 1891, 16180 Ignac Koncilija, roj 1883, 16181 Jožef Krese, roj 1873, spr. 2. maja 1910.	Dr. št. 73 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., k društvu sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr., 9348 Franc Kompare, 26. aprila 1910. I. dr. št. 241 članov.
II. dr. št. 7 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 7325 Ivan Krašovec, 11078 Matija Marolt, 8076 Alojzij Dolenc, 24. apr. 1910. I. dr. št. 240 članov. II. dr. št. 44 članov. Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., k društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 11425 Peter Staudohar, 25. apr. 1910.
I. dr. št. 80 članov. II. dr. št. 71 članov. Od društva sv. Jakoba 124, Gary, Ind., k društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 13846 Jožef Mrzljak, 1. maja 1910.	I. dr. št. 15 članov.
II. dr. št. 242 članov.
.... SUSPENDOVANI ČLAN ZOPET SPREJET.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 8374 Ivan Kocijan, 24. aprila 1910.
Dr. št. 357 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Meh., 13202 Vktor Jakovac, 11855 Jos.
Schneller, 15246 Peter Rom, 30. aprila 1910.	Dr, št. 354 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 10767 Jakob Stalcar, 10147 Jurij Zorc, 19. aprila 1910.	Dr. št. 193 članov
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 11073 Josip Lovšin, 12264 Alojzij Junkel, 4646 Jos. Plut, 27. aprila 1910.	Dr. št. 124 članov.
Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 13666 Nikolaj Ašpergar, 26 aprila 1910.	Dr. št. 55 članov
Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Midi., 12742 Anton Fadlje-vic, 15110 Josip Bešta, 12009 Jurij Mrvoš, 7873 Tomaž Horaček, 8484 Franjo Mataja, 7871 Miha Tomašič, 13039 Mate Grgurič, 15787 Peter Tadajevič, 13042 Ivan Pleše, 8488 Vujnov-ič, 18. apr. 1910. Dr. št. 107 čl. Od društva Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 13509 Anton Mušič, 28. apr.
1910.	Dr. št. 79 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 12851 Peter Mukavec, 8121 Ivan S. Mukavec, 1611 Josip D. Grahek, 30. apr. 1910. Dr. št. 353 članov. ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 12835 Franc Mihevec, 19. aprila 1910.
Dr. št. 192 članov.
Od društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 14080 Peter Verbat, 26. apr. 1910.	•	Dr. št. 70 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 4518 Johana Vertačnik, roj 1883, 4519 Marija Kopač, roj 1878, spr. 26. apr. 1910.	Dr. št. 49 članic.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 4520 Johana Pivk, roj 1883, spr. 21.
21. aprila 1910.	Dr. št. 67 članic.
K društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 4521 Ana Vrbanič, roj 1876, spr. 24. 'aprila 1910.	Dr. št. 86 članic.
K društvu sv. Ane 127, Waukegan, II!., 4523 Neža Seliškar, roj 1889, 4523 Roza Omann, roj 1887, spr. 28. apr. 1910.	Dr. št. 54 članic.
K društvu sv. Barbare 128, Etna, Pa., 4524 Rozalija Sopčič, roj 1885, spr. 29. apr. 1910.	Dr. št. 17 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 4192 Marija Rom, 1530 Marija Grahek, 30. apr. 1910.	Dr. št. 111 članic.
Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3596 Jožefa Križ, 30. aprila 19^0-	„	Dr. št. 61 članic.
ZVIŠALA ZAVAROVALNINO.
Pri društvu sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 663 Ana Kovač, 12. aprila 1910, zvišala zavarovalnino s $500 na $1000, razred 6.
Z bratskim pozdravom
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
Fleming, Kans., 1. maja. — Spoštovani g. urednik! Prosim Vas, da priobčite nekaj vrstic v nam priljubljenem listu A. S.
Zaradi dela ne morem nič poročati, ker še zmirom traja štrajk in kedaj bode končan, nam še ni nič znanega. Pač pa imam poročati žalostno novico, da nam je nemila smrt ugrabila iz naše srede rojaka in društvenega sobrata Franka Hribarja iz East Mineral. Dne 16. marca je šel zdrav na delo, nič hudega sluteč, kaj ga čaka, in med
delom se odtrga velika skala nad n. in ga je na mestu ubilo. Ker ni l nobenega v bližini, so ga šele razst ljevalci min našli, in so poslali eni na površje po več ljudi, da so mc kamen odstraniti. In ponesrečenec bil že skoraj ves otrpel, ker je mc kako uro biti mrtev pod kamne Vposlen je bil pri Southwestern C Co. No. 16. Pokojnik je bil več le Ameriki in doma je pri Ihanu, ok Kamnik, in zapušča tukaj ženo s ne en mesec starim sinom in em brata in sestro. Pokojni je bil društvu sv. Barbare št. 18, spadaj, v Forest City, Pa., in v društvu Alojzija št. 83. K. S. K. J., obe v Flc ingu. Obe društvi sta spremili i nega s svojima zastavama k zadnje
počitku. Pokopan je na katoliškem pokopališču v Scamon.
Zopet en dokaz, kako so potrebna društva v slučaju nesreče. Rojaki, kateri še niste pri nobenem društvu, pristopajte dokler je še čas, ker nobeden ne ve ne ure ne dneva, kedaj ga bode dohitela nesreča, ker za par dolarjev je vsak preskrbljen v slučaju smrti in nesreče. Omeniti tudi moram, da je K. S. K. Jednota že izplačala usmrtni-no za rajnim še pred 30timi dnevi, ter se je zahvaliti glavnemu odboru, da skrbi tako za ostale sirote in jim izplačuje poprej ko je mogoče. Torej je dokaz tistim zavidnežem, ki so toliko pisali zoper glavni odbor, da ne dela prav in da izplačuje prepozno u-smrtnino, da v velikih slučajih zakrivi zakasnelost krajevno društvo, ker ne pošlje o pravem času izpolnjene listine na glavni odbor, in potem se krivijo glavni odborniki.
Nadalje naznanjam članom in članicam društva sv. Alojzija štev. 83. K. S. K. Jednote, da smo imeli skupno spoved 20. aprila in drugi dan sv. obhajilo; kateri se ni mogel ta dan udeležiti, naj opravi velikonočno dolžnost in naj pošlje listek na 1. tajnika, drugače se bode ravno z vsakim po pravilih.
Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote. Tebi, list, pa želim obilo novih naročnikov.
Jakob Cukjati, preds. in del. dr. sv. Alojzija št. 83. K. S. K. J.
Waukegan, 111., 1. maja. — Člani društva Marije Pomagaj št. 79, K. S. K. Jednote se tem potom uljudno vabijo, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje dne 8. maja, ker se imamo ta dan več važnih stvari pogovoriti v korist društva. Tudi opominjam vse one člane, ki še niso prinesli spovednih listkov, da to vkratkem store, da bode vse v redu, kar se tiče velikonočne dolžnosti.
S pozdravom na vse društvene člane	Math. Jereb, tajnik.
Chicago, 111., 1. maja. — Tem potom opominjam članice društva Marije Pomagaj št. 78. K. S. K. J., da mi pošljejo spovedne listke, katere živijo v drugih mestih ali imajo potne liste, ker se čas približuje in mislim, da to vendar lahko vsaka ve, kaj jo dolžnost veže. Veliko je tudi tukaj živečih članic, ki so opravile velikonočno spoved in listkov še niso oddale. Torej prosim, da to storijo do prihodnje seje 17. maja t. 1., da potem vse skupaj odpošljem duhovnemu vodju, kakor to pravila zahtevajo.
K sklepu pozdravljam vse članice K. S. K. J. Marija Kenig, tajnica, 2220 W. 23rd Place.
Chicago, 111., 29. apr. — Sporočam, da si društvo sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J. želi prirediti izlet ali piknik dne 19. junija 1910 na West Pullmani, 111., v Pauls Grove na 123. ulici in Union Ave. Tem potom so vabljeni vsi Slovenci in Slovenke v okolici na ta lepi izlet, ker ni jako oddaljeno, ampak je lepa vožnja se malo prepeljati s svojo družino in je poceni vožnja, po uličnih karah stoji 10c in po železnici Stane 20 centov. Kateri se želite malo prepeljati in razveseliti, vzemite si 18 karo ali pa 22, potem iz teh kar vzemite Eleveter in pojte doli na So. Park Ave., tam se dobi West Pulman kara in pojte doli na Union Ave. Ali se pa tudi more iti z ravno tako po 18. kari in po 22. do State St. in potem vzemite State St. karo do 63 do So. Park Ave. Po teh karah se dobi transfer, treni pa gredo vsake pol ure iz Illinois Central Depot na 22. ulici in do Park Ave. Upamo, da se v obilnem številu udeležite. Slovencev in Hrvatov v obilnem številu živi na Pullmani, kjer je tudi prav lep kraj. Mislimo, da chicaška društva se v o-bilnem številu udeležijo in se vsem zanaprej zahvaljujemo.
Nadalje opominjam vse člane in članice društva sv. Alojzija št. 47, kateri ste že opravili velikonočno spoved pa še niste listke oddali, da jih prinesete ali pa pošljete do prihodnje seje, katera bode 8. maja. In tiste, kateri pa še niso opravili svoje dolžnosti, prosim, da to naredijo v kratkem času in listke meni oddajo; kateri tega ne stori do določenega časa, bode sus-pendovan od društva po pravilih K. S. K. J., ker vsaki ve, da mora opraviti, torej ne rabi nič odkladati. In tisti člani, kateri ste pa pri več katoliških društvih, če je listek oddal dru-zemu društvu, prosim, da prinese kakšno spričevalo od tistega društva, da je opravil svojo dolžnost. Upam, da tole zadostuje, da ne bodem rabil nič več nobenega opominjati in tudi ne bodem, ker ima vsaki pravila in kadar pride določeni čas, bode od društva proč. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
John Wukshinich, tajnik, 2748 So. Trumbull Ave.
La Salle, 111., 2. maja. — Društvo sv. j Družine št. 5. K. S. K. J. Naznanjam , vsem društvenim Bratom, da je bila naša mesečna seja 1. maja in sklenili smo, da se priredi društvena veselica v prid društveni blagajni. Zato so pa prošeni vsi bratje, da se v polnem številu udeleže te veselice maja meseca. In ravno tako tudi vabimo vsa društva, kar jih je tu in okolici, da bi nas tudi v obilnem številu obiskali in pomagali. In ravno ta dan bo žrebanje srečke za zlato uro, ki bo vredna 20 dolarjev. Zaradi pomote naznanjam vsem slavnim društvom K. S. K. J., da kateri ste tikete odkupili, si jih obdržite; kar pa niste mogli odprodati, pa ste pro-
šeni, da mi jih nazaj pošljite zaradi moje krivde, ko nimam nobene srečke zaznamovane, drugač ne vem katera številka da bo prava. Omenjam, da nekatera društva so tikete že odkupila, za kar jim bodi na tem mestu izrečena v imenu društva srčna zahvala. Ob koncu pa bratovski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
Anton Štrukelj, I. tajnik.
Sunnyside, Utah, 29. apr. — Slavno uredništvo! Prosim blagovolite natisniti par vrstic iz tukajšne naše naselbine, da rojaki vedo tu v Združenih Državah in v starem kraju, kako se mi tu imamo.
Z delom gre še precej dobro, ali še ni vse v popolnem tiru kot pred krizo. V majni delamo 4—5, in včasih tudi 6 dni na teden, samo pri “coke"-pečeh 3—4 dni. Človek bi si tudi nekaj lahko prihranil, ali tudi tu je vse tako drago, da če hočemo živeti kot ljudje in včasih si malo ječmenovca privoščiti, nam vse gre, toraj zdaj delamo samo za živež in obleko. Toraj rojakom ni svetovati sem hoditi iskat dela.
Tudi naša tukajšnja naselbina je dobro preskrbljena z društvi. Je jedno in največje društvo tukaj sv. Barbare N. H. Z., dve amerikanski, eno italjansko; je društvo Mangart, ki spada k N. P. Jednoti, in tudi društvo sv. Filip in Jakob od 111. Zajednice. In je tudi v prav dobrem stanu društvo sv. Jurija št. 100 K. S. K. Jednote, katero je imelo svojo veselico dne 24. aprila, to je ravno na god sv. Jurija, patrona omenjenega društva.
Veselica se je vršila v najlepšem redu, čeravno se je prej dosti govorilo'od nasprotnikov društva, da bojo društvu naredili veliko nezgode. Torej veselica se.je izborno vršila, za kar se je v prvi vrsti zahvaliti bratom omenjenega društva, ki so svoje delo pri veselici tako točno in z vso vnemo izvršili. Drugič hvala društvu sv. Barbare N. H. Z., ki se so v polnem številu zbrali in z nami lepo korakali v društveni hali, kjer se je vršil ples in se z nami zabavah pozno v noč in tako z drugimi rojaki, ki niso v društvu, pripomogli, da se je društvena blagajna pomnožila za $115, za kar izrekam vsem udeležencem hvalo in Bog Vam plati!
Tu je tudi predkratkim umrl naš rojak Jožef Plut, doma iz Cerovca pri Metliki, fare Semič. Tu je bival dolgo časa in opravljal vsakovrstna težka dela v premogovih majnah in v topilnicah, koder se je nabral ledu in revmatizma in tako je bolehal dolgo časa, približno eno leto; proti koncu svoje bolezni se je revež mučil in hudo trpel, nakar je previden s sv. zakramenti v Gospodu zaspal. Tu zapušča ženo s 5 neodraslimi otroci, kar je zelo težavno za ubogo vdovo, ker pokojni ni mogel biti in pristopiti k nobenemu društvu, je še hujše za ostalo družino. Njemu Bog daj večni mir in naj mu bode lahka tuja zemlja, ostalim pa daj Bog srečo, da bi se mogli srečno preživeti.
Toraj v društvo, rojaki, dokler ste zdravi, ker v bolezni ni priložnosti. Zdravi in dokler je čas pristopite v društvo, da imate v bolezni zavetje in pomoč, po smrti pa vašim ostalim o-trete nekoliko gorja.
Podali so se v stare kraje od tukaj naš rojak Janez Rus, doma iz Bojanje-vasi pri Metliki, in Nikolaj Herak, doma iz Žumberka pri Metliki s svojo ženo. Ker so bili dobri, jim želimo srečno pot in zadovoljnost v stari domovini.
Da se pa moje pisanje predaleč ne zavleče, Vas prosim, gospod urednik Am. Sl., da bi imeli z menoj malo potrpljenja! Naše društvo sv. Jurija št. 100 K. S. K. J. je bilo sklenilo, da bode imelo svojo velikonočno spoved m skupno sv. obhajilo. V ta namen je društvo sv. Jurija in društvo sv. Barbare N. H. Zajednice sklenilo dobiti za ta dan, namreč 24. apr., č. g. Ivana Peršeta -iz Leadville sem, ker smo ga tudi lansko leto imeli. Pa g. Peršetu ni bilo mogoče priti, ker gospod ne spada pod našo škofijo in ne more priti, dokler mu škof iz Salt Lake City ne dovoli. Škof bi pa jim bil mogoče dovolil, pa tu po teh kem-pih okoli hodi in pride sem vsake tri tedne neki irski župnik, katerega pa mi za našo slovensko in hrvaško ljudstvo ne moremo rabiti. Tmel bi še marsikako o tem pisati, pa se mi noče tolmačiti vsega na tem mestu. Toraj kar se tiče v dušnem oziru, smo tu slabo postreženi, in pri najbolji volji in največji želji si i:e moremo pomagati. In tudi če ne opravimo svoje verske in Jedno.tine dolžnosti in zahteve, nam mislim, da odpusti Bog in naši predstojniki.
Pozdrav vsem rojakom in bratom K. S. K. Jednote. Ant. Težak.
Obvestilo smrti.
Uklonjen najsvetejši volji božji, naznanjam žalostnega srca vsem prijateljem in znancem britko vest, da je moj ljubljeni brat
Adolf Blaznik
dne 20. aprila v Ljubljani, po <|olgi in mučni bolezni, previden s sv. .zakramenti, v 25. letu svoje starosftA.vdan v voljo božjo blaženo v Gospodu zaspal.	,
Nepozabnega priporočam v molitev in blag spomin vsem prijateljem in znancem, zlasti čč. duhovnim sobratom.
Alojzij Leo Blaznik, župnik.
Haverstraw, N. Y., 3. maja 1910.
Zahvala.
Spodaj podpisani se najprisrčneje zahvaljujem društvu sv. Jožefa št. 112 K. S. K. J. v Ely, Minn., za prejeto podporo po moji umrli soprogi Mariji v svoti $500.00. Društvo sv. Jožefa najtopleje priporočam tukajšnim rojakom, da v to društvo pristopijo.
V Ely, Minn., 23. apr. 1910.
Žalujoči Jos. Starc.
Za sladak dih.
Zopern dih je neprijeten v omikani družbi, ampak vsakdo lahko odpravi to zlo, če vsak dan rabi Severov Anti-sepsol kot ustno izpiralo in grgralo. Očišča ustno votlino, napravlja dih prijeten in prepreča okužbo, uničujoč mikrobe. Najboljše sredstvo za izbriz-gavanje naravnih votlin. Dobite ga pri svojem lekarniku; cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 1-3
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! Toraj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično <za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečmo (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju,'grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ah pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET	JOLIET, ILLINOIS.
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
B. BERKOWITZ "SSsrÆ*
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vas, v to stroka, spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila ponizki ceni.
Kie ie najbolj varno naložen f'denar?
Mestna hranilnica ljubljansk
je največji in najmočnejši denarni eavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po V/2 odstatka. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vsefe ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana a vsem tvojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava iržava s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne poi jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v AmerikiI Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trd*, varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
Naš zaupnik v Združenih državah PD A IVC A I/CPD je že več let naš rojak	lltAHIV
82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND. O
Jamčenje.
Vsaka stva kaže, da bo v tem letu mnogo napredka v vsakem oziru. Denarja bo dovolj in mnogi si bodo kupili domovanja.
Ko kupite loto ali hišo je prepotrebno, da imate pisma popolnoma iamčena. Mnogo zemljškili pisem je nepopolnih. Ako zahtevate JAMČENJE ko kupite posest se vam vne bo bati naprilik. Kdor prodaje se mu bolj mudi kot vam, ker on ima navadno več posestev naprodaj. Vedno glejte, da dobite pisma JAMČENA, tako da ste prepričami, dane boste posestva zgubili.
Joliet Title and Guarantee Co.
110-112 N. Ottawa St.
Chas. F. Goodspeed, vodja.	JOLIET.
Martin Klančar.
Zgodba. — Spisal Ivo Česnik.
Resnica je: v nizkih bajtah se skrivajo pogosto velike misli, v podstrešnih luknjah često prebivajo mogočni talenti, vsakdanji vagabundi in upokojeni filistejci. Velike ideje niso bile rojene v palačah; iz preprostih koč so vstali kralji človeštva in pošiljali svoje orlovske misli širom sveta, ki so globoko učinkovale in vzbujale narode k delu, vztrajnosti, resnemu premišljevanju, lepoti in upornim dejanjem.
Vodmat je poln takih bajt, velikih in malih, z vratmi na ulice, na dvorišča in vrtove. V vsaki gotovo stanuje kak original. Poznal’ sem jih mnoge Nekateri so imeli prazne glave, a hodili so ponosno kot ruski generali, ko so jih zmagali Japonci. Drugi so bili še zanimivejši. Ob določeni uri so vstali, ob določeni uri jedli in zopet legali v posteljo. Niti za minuto niso zgrešili. Bili so mirni kot pivo v vrčku, ko se poležejo pene. Nikoli niso začeli pogovora, če jih ni sosed ogovoril, nikoli niso izrekli nove misli. Tretji so bili kavalirji; med tednom so šivali suknje in hlače, telovnike in pelerine, solne in čevlje, pribijali podpla te in pete ter zabijali klinčke in žeblje; v nedeljo so nosili salonske suk nje, elegantne klobuke in čevlje po najnovejši modi. Dva taka človeka sta mi še dobro v spominu. Nad petindvajset let sta bila stara, čudovito sta znala žvižgati in posnemati ščin-kovca, pela sta komične pesmi in pripovedovala najbolj kosmate anekdote s pravo ravnodušnostjo. Imela sta malo razuma in še manj znanja, a bila sta nesramna, in ljudje so ju spoštovali kot velika humorista, gospodične so ju ljubile, mlade in stare brez izjeme.
A kam sem zašel? Hotel sem govoriti o Martinu Klančarju, pa so mi nehote stopili pred oči znani obrazi.
Martin Klančar je bil originalen mož, ne, fant sem hotel reči. Kadar sem ga srečal na cesti, sem se mu smejal. Bil je dolg m suh in pri hoji so se mu noge zapletale, da je komaj prestopil dva koraka enako. Okrog usten so rastli kostanjevi brki in dol ga, redka brada je bila prepletena s sivimi nitmi. Martin Klančar je bil star šele štirideset let, in vendar je imel že plešasto glavo, kot bi imel na hrbtu šest križev. To ni čuda. Do živel je mnogo nesreč in neprilik, zato je bilo tako. Prav na uho vam hočem povedati, da je padel v Ljubljanico, ko je dopolnil tri leta. Komaj ga je izvlekla na suho njegova pokojna mati. Seveda ga je oče zvečer namahal, ko se je vrnil iz tvornice Ko je bil star pet let, je učil voziti gospodarjevo mačko, ki ga je opraskala po levem očesu, da mu je izteklo. Zato so mu vstavili stekleno in s petnajstim letom je jel nositi očala. Nekoč ga je po šoli nabil fant, ker mu je dajal priimke. Potisnil ga je v sneg ter mu sedel na hrbet, da je težko dihal. Po sreči je prišla mati in ga rešila neprijetne zadrege. Oče ga je poslal gimnazijo. Tri leta je študiral prvi razred in ga srečno dokončal s štirimi dvojkami. Iz jeze je stopil v tiskarno in tako se je zgodilo, da je postal čr-kostavec. V tistih dneh mu je umrla mati in kmalu potem oče. Tedaj se je preselil1 iz Bohoričeve v Ravnikarjevo ulico, kjer stanuje ,še danes.
Zahotelo se mu je po dobri ženici, a bil je neokreten in ponesrečilo se mu je povsod. Začel je sovražiti ženske. Vse mu je bilo zoprno, posebno slabi muziki in vrata, ki so odurno škripale, brezzobe ženice, ki so opravljale po vsem Vodmatu njega in njegovega psa, in nagajivi otroci, ki so se vsuli okrog njega kot ploha na polje, če so ga zagledali na cesti. Edina tolažba mu je bila kitara, ki je visela na steni v njegovi podstrešni sobi, in pes Amorr Bila je to drobna, rjavkasta živalca, z majhnimi, zelo živimi očmi. Pred petimi leti je priletela zimskega dne v njegovo sobo, cvilila in se dobrikala, dokler se je ni usmilil in sprejel v svoj naročaj. Od tedaj mu je bil Amor najzvestejši in skoro edini prijatelj. Skupaj sta jedla, sku paj hodila v tiskarno, skupaj na izpre-hode. Klančar je bil zelo redkobeseden. S svojo gospodinjo je govoril le najpotrebnejše. A če je nanesel pogovor na pse, je pravil veliko, z ognjem m navdušenjem o zgodovini in dejanjih svojega Amor ja.
Tak je bil torej po duši in telesu naš junak, taka je zgodovina njegovega življenja do predlanskega maja. Predlanskem pa se mu je zgodilo nekaj posebnega, in to vam hočem povedati.
* '* *
V sosedno hišo se je preselila v maju nova stranka: mož, žena in mlada hčerka. Mož je bil železničar, hčerka je bila šivilja. Nežika je bila rdečelično in čedno dekle. Prepevala je pri delu in ob večerih je slonela na oknu in poslušala Klančarja, ki je igral na kitaro. Mir je legal na predmestje, listje na drevju je trepetalo, ženske so zalivale salato po vrtičkih, otroci so se tepli po ulicah. Izpod Klančarjevih prstov'je zvenela pesem, prijetna in vabljiva in otožna. Nežika je pogledala z mamečim pogledom na igralca in njene lepe oči so ga očarale. Začutil je bolj kot kdaj težo samskega stanu in zaželel si je zložnega življenja poleg drage ženice. Toliko je nahranil
denarja, da bi brez skrbi živil ženo in družino, če bi mu jo dal Bog. Čemu je delal, čemu si kvaril vid, prsi? Da umre pozabljen kot berač na cesti. Spomnil se je dni, ko je iskal dekleta, ki bi ga ljubilo in mu posvetilo svojo dušo in skrb. Cele noči je zapravljal in oddaleč zrl na okno svoje izvoljenke, ki je bila neizprosna. Luni je tožil svojo bol, vsak feden se je bril dvakrat, kupoval si je nove obleke, fine površnike in zlata očala. Zaman so bili vsi vzdihi in vse solze. In zdaj se zopet vrača z nepremagljivo silo stara bolezen.
Martin Klančar, gorje ti! Ne vdajaj se mamljivim očem, ne sanjaj neizpol-njivih sanj. Če ljubiš, stopi k dekletu, poglej mu v obraz in povej, kaj te teži in boli. To je moško in junaško. A ne toži luni in zvezdam svojih ran! Sentimentalnost je za nedozorele peto-šolce in še tem škoduje kot slana žitnemu polju.
Martin Klančar je gluh, posluša le svoje srce.
Maj je vladal v mestu in na Ljubljanskem polju. Smehljali so se zeleni vrtovi, travniki, drevesa, smehljale so se njive in senožeti na Posavju'. V Vodmatu je vstalo tudi novo življenje s cvetjem in zelenjem, s toplimi popoldnevi in hladnimi nočmi.
Martin Klančar je sedel v svoji čum nati s sklonjeno glavo in težkim srcem. Kitara je mirovala na steni, njegova roka se je tisti dan ni doteknila. Mislil je na Nežiko. Pisati ji hoče; lepo in nežno, kot se boža dete v zibeli. V verzih ji piše. Začudi se njegovi bistroumnosti in poetični nadarjenosti; njeno srce se omehča.
Skoro bi bil na nekaj pozabil, kar nima sicer veliko pomena za našo zgodbo, tem več pa za duševne zmožnosti našega junaka. Ko je bil še vajenec, je prebiral z veliko navdušenostjo in zanimanjem indijanske povesti. Pri čitanju se je tako navdušil za lepo prozo, da je sklenil spisati imenitno povest. Iskal je snovi cela dva meseca, hodil večer za večerom ob Ljubljanici, gledal njene zelenkaste valove in duhal prijetni vonj cvetočih lip.
In zgodilo se je, da sta se stepla nekega večera na Šentpeterskem nasipu mož in žena. S piskrom in dežnikom sta se dajala, in boj je bil ljutejši ka kor boj Brdavsa in Martina Krpana, vsaj krika je bilo več. Naposled sta raztrgala dežnik, ubila pisker m mirit je prišel stražnik ter nemirno zakonsko dvojico zapodi! v hišo. Tedaj je šinila v Klančarjevo glavo piramidalna misel kakor se je izražal sam. In se del je k mizi, in v štirinajstih večerih je bila dokončana “'Historija o ubitem piskru in raztrgani mareli”. Nosil jo je v vsa uredništva, trkal pri Ponciju in Pilatu. Gospodje so mu kimali in se natihem smejali. Nazadnje se je ujezil in vrgel tiste papirje v peč. A pisati še ni nehal. Skladal je pesmice — tudi zaljubljene. Na luno je gledal in pel o njenih rogličkih, ki čutita njegovo bol, neusmiljeno dekle pa ne.
Tako je premišljal tudi tisti večer, kako bo zložil primerno pesem, da bi genil Nežiko. In začel je. Počasi so polzele misli na papir, verzi so bili šepavi, a Klančarju so se zdeli blago-doneči.
Čarobna roža moje duše!
Luna bleda name gleda.
Dekle spava, teče Sava.
Bodi zdrava, dekle, Sava!
Ljubezen velika mene premika z mesta na mesto, da mi spati ni često.. . —
In tako dalje. Ko je izpolnil štiri strani, se je zjokal in tisto noč ni za tisnil očesa.
* * *
Nežika je sedela pri oknu in šivala. Jutranje solnce je sijalo na strehe in hišna pročelja, iz vrtov so dehtele rože m ptički so čebljali venomer.
V kuhinji je pospravljala mati, ropotala z lonci in umivala skledice. Odpravila se je na trg, vzela košaro in odšla.
Nežika je zapela prijetno pesem, ki je izvirala iz brezskrbnega srca. Na mizi je stala vaza rož, po stenah so visele starinske slike nad posteljami, na nizki omari je tiktakala budilka. Naslonila je nogo na stroj, zavrtela kolesce in zašumela je rezka pesem skozi odprto okno.
Na vrata je potikal pismonoša. “Dobro jutro! Gospodična Nežika Knavs.”
Oddal ji je rdeč list, se hudomušno posmehnil in odšel.
-“Joško mi piše.”
Omeniti moramo ob tej priliki, da je Nežika z vso dušo ljubila trgovskega pomočnika Štibernika, ki so mu poganjali ravno prvi brki. Očaral jo je z jezikom, gladkim obrazom in lepimi kodri. Joško je spadal med tiste, ki letajo kot metulji s cveta na cvet, zabijejo, kar imajo, in zapijejo življenje.
Dekle je poljubilo pismo in pogledalo naslov. Zdrznilo se je.
“Kdo mi piše? To ni Joškova pisava.”
Prerezala je ovitek, potegnila list in čitala verze Martina Klančarja. Ko je
dokončala, se je zasmejala poredno na vsa usta, da sta se prikazali dve vrsti belih zob.
“Veliko neumnosti sem že videla in doživela, a take ne. Ti ubogi pesnik! Ampak da si predrzne imeti take misli! Kaj meni, da sem padla na glavo? Joško in Martin Klančar! Kot dan in noč.”
Ujezila se je lepa šivilja, udarila z nogo ob tla in hotela raztrgati pismo, porojeno med solzami in vzdihi. Premislila si je.
“Izplačam ga, tepca.”
Vzela je iz mize ovitek in papir, pomočila drobno pero v modro tinto in napisala z naglo pisavo:
“Velespoštovani gospod!
Ne morem se načuditi Vaši domišljavosti in najti ne morem primernega izraza, s katerim bi povedala, kako ste mi zoprni in odurni. Pismo Vam vračam in prosim, da me od danes pustite v miru s svojimi poetičnimi mislimi, sicer bi Vam morala nadeti ime, ki pristuje ljudem Vaše vrste. V Vodmatu pravijo takim ljudem prismode.
S primernim spoštovanjem
Nežika Knavsova.
V	Ljubljani, 20. maja 1908.”
Zgrnila je papir in ga utaknila s
Klančarjevim vred v kuverto. Napisala je naslov, prilepila znamko ter skočila do mestne mitnice, kjer je vrgla drobni list v poštni nabiralnik.
“Tega ne sme vedeti mama, Joško pa tudi ne. Mama bi me takoj silila k možitvi. Le nase gleda, da bi bila preskrbljena na stara leta. A jaz se ne maram prodati, rajši ostanem devica vse življenje.”
Tako je modrovala Nežika, ko se e vrnila v svojo sobico, in sladka zadovoljnost ji je legla na srce. .
“Upam, da bom imela odslej mir pred tem človekom.”
In imela ga je. Le enkrat ji je napravil par prijetnih ali neprijetnih ur, kakor hočete to razumeti pri dekletu osemnajstih let.
To se je pa zgodilo tako.
Tri dni potem je šla Nežika pod Klančarjevim oknom s svojim elegantnim Joškom. Obrnila je svoj pogled navzgor in zapazila dvoje objokanih oči. Občutek kot kesanje ji je prišel ,• dušo, a le za hip. Takoj so ga pre podile sladke Joškove besede.
Martin Klančar se je zdrznil, ko je zagledal mladi par. Težko je zadihal in zdelo se mu je, da ga nekaj tišči v grlu in davi. Sedel je na staro, zaprašeno zofo in se zjokal kot otrok. Amor mu je skočil v naročaj in mu lizal roko, a pahni! ga je v stran, da se je zvalil pod mizo in oddaleč gledal žalost svojega gospoda.
“Moj Bog, kaj sem moral doživeti! Kako me zaničuje ta ženska, in svojo kri bi dal zanjo, svojo srčno kri! Pismo sem ji pisal, tri ure sem se trudil in sestavljal besede, meril zloge in to žil svojo bol bledi luni. Drugega ljubi, zato ne mara zame. Ta je seveda mlad in lep. jaz sem siv in star. Taka žalost, taka žalost! Obesil bi se ali ustrelil, skočil v Ljubljanico!”
Dolgo se je cmeril, dokler mu ni prinesla gospodinja večerje. Tisti večer ni jedel svinjske pečenke in salate, dasi mu je druge dni dobro dišala. Snel je s stene kitaro in se napotil k staremu prijatelju Grogu, krojaškemu pomočniku.
Groga je bil majhen in dobrovoljen človek. Vsak mesec je bil zaljubljen petkrat in je tudi imel nesrečo pri ženitvi. Zato sta se s Klančarjem vzajemno tolažila in si dajala poguma. To je bilo nekdaj, ko je Klančar še upal na udobno zakonsko življenje. Ko je pa za~“l sovražiti lepi spol, sta se le redko sešia. Nocoj je čutil Martin Klančar živo potrebo, da se razgovori in ohladi svojo ranjeno dušo. Vedel je, da je Groga mojster v tolažbi. Zbi-1 ja šale, poje in igra na orglice, da preide bol in nesreča.
Tako se je napotil na Šentpeterski nasip.
* * *
Groga si je ravna snažil čevlje, da ; pojde malo na izprehod, ko je vstopil j Martin Klančar in ga žalostno pozdravil.
“No, kaj se ti je zopet pripetilo, bratec? Poznam ti na obrazu, da bo kriva ljubezen. Kitara tudi priča o tem. Kadar si bjl žalosten, si prišel s kitaro.”
“Groga, ti se norčuješ, a meni je hudo. Pomisli!” Irt pripovedoval mu je vso zgodbo svoje ljubezni.
“Če ni hujšega, že zacelimo rano, pošteno zacelimo, pa ne kot padarji, kot učeni dohtarji jo zavežemo in za-zdravimo. Pojdiva v gostilno!”
In napotila sta se v predmestno gostilno. Martin je bil klavrn in pobit, Amor je s povešeno glavo capljal za njim. Groga je> govoril veselo in pogumno, kot bi šel na svatbo.
V	gostilniški sobi so bili le trije gostje, dva častitljiva upokojena železničarja in suh študent. Prepirali so se o politiki in cukali cviček.
“Jaz pravim, da je politika neumnost,” je trdil eden in dokazoval to nadolgo in široko.
“Jaz pravim, da nas politika pripravi na beraško palico,” je trdil študent, privlekel iz žepa razcefrano broštiro in začel tožiti o Slovencih in njih zaspanosti, zabavljal čez Štajerce in Korošce in hvalil jvojo prebrisanost, ki bo rešila ves svet.
“Jaz pravim, kaj politika? Politika naj gre k vragu! Živio cviček!” je trdil tretji in se smehljal s solznimi očmi in debelimi lici.
Martin in Groga sta sedla v kot in se nista zmenila za politiko, pila sta (Nadaljevanje na 7. strani.)
NASLOVNIK
agovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom
Vina na prodaj
JOLIET, ILLINOIS.
NDLER J. C. & CO„ 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mes
nico.
3RAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu » Jolietu. Velika zaloga. Nizke ce ne. 104 Jefferson St., blizu mosta
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moškib oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. benik (contractor).
Stav
Ustanovljena 1*71.
Of Joliet. Illinois.
Kapital m preostanek $300,000.00.
Jrejema raznovrstne denarne ulog« ter pošilja denar na vse dple sveta.
J
Dobro črno in belo novo vino, muš kotel po 30c gal., reesling po 35c gal Vino od leta 1908 črno in muškotel pt 40c gal., reesling 45c gal. Staro beh vino po 50c gal. Sladki mošt 24 ste klenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posode dam zastonj.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio S» Grocerijska prodajalna.
« «
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indian*
St. Gostilna.
Hill Girt Vineyard’
BOX 77.
Stefan Jakše, prop. Crockett, Cal
C.
A. HENRY, predsednik H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
Ana Vogrin
Izkušena babica
302 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, III
Katarina Mašat
IZKUŠENA BABICA 309 Granite St.	Joliet, Ills,
STONTCH GEORGE. 813 N. Chica go St. Trgovca z grocerijo, pre mogom in pošiljanje denarja.
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWER* izdelovalci
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGER
North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod-t.-ni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
Al. B. Solin s ter
Young Building.
PALE ALE IN LONDON PORTE* POSEBNOST JE PALE WIENER BEER
111
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet,
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNI?
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 26.
J. J. KUKAR,
WAUKEGAN, ILL.
Cor. Lake & Utica Sts.
Phone 182.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnlzjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba
točna.
vatast	*rdilSa»s jk&Un*
HIP HT HIP HIP HIP HIP HIP HIP HIP HIP HIP HIP HIP
*
Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano
JOSEPH TBINEB’8
‘TtER. Vtl*1*
ftEOlftTBRC»
Trinerjevo Zdravilno grenko
vino.
%
*
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina in importiranih grenkih želišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, te tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju.
*
%
%
To ie čudežno zdravilo
ojstri okus, kredca živce,
cisti ki*i, cedi obrazno barvo, pomnoži pozum,
odstrani neprebavnost,
donese mirno spanje, daljša življenje.
*
Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki. To te at more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednor" .ega leka...Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v maternem jeziku.
*
<£ 1333-9 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
*
.« pozabite poskusiti Trinerjeve Hrvaške Impo rti rane Slivo vice in Sk>' skega Brinjevca, va« domačega izdelka.
4^
ffc» ffr afr cfr f»	rft» <t»
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio ceit, Joliet, 111
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveče pivo, i» vrstna vina in žganja ter prodajo prt jetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
Tom Stefancich
N. W. Phone 577.
1000 N. Chicago St.,	Joliet, Ills.
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem a finimi pijačami.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Ce boš kupoval od nas, ti bomo vic Uj postregli z najnižjimi tržnimi c* nami...Mi imamo v zalogi vsakovrit nega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki is in trdi les, late, cederne stebre, desk ia »inglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines «H. blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER oglasi <. pri nas in oglej si našo zalogoI M. bomo zadovoljili in ti prihrinili de»«
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard u* vo^i DES PLAINES IN CLINTON STS
CENJENI ROJAKI PO MINNESOTI.
AKO želite kupiti lote v mestu Du-luth-Superior, blizu novih tovarn, ali AKO želite kupiti lepo farmo v sadje-rejskem pasu države Michigan, ali AKO imate kaj posestva zavarovati proti ognju, obrnite se vedno na podpisane.
MI SMO ZASTOPNIKI
zanesljivih družb za ves rudarski okraj države Minnesote in Vam jamčimo popolnoma pošteno postrežbo.
GEO. L. BROZICH AGENCY, Ely, Minnesota.
----o---
Podružnica: Eveleth, Minn. JOHN B. SMREKAR, Manager.
Pojdite ali pi šite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
The LW. Mer Dri Go.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and-.Exchange Street» JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
ZAPOMNITE SI! Zmožnost Angleščine Vam primerno delo dobi.
Kako se pa priučite Angleščine brez učitelja? Po navodilu: Slovensko Angleške Slovnice, Slovensko Angleškega Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da sc lahko vsakdo brez velike muje toli ko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St. New York, N. Y Pišite po cenik knjig!
Bolte & Lavrič
slovenski hotel
208 Jackson St.
Joliet, 111.
N. W. telefon 306
Rojakom naznanjava, da imava na razpolago čedne prostore za prenočišča in hrano. Cene primerne. — Kadar se mudite v Jolietu ste vabljeni, da se oglasite pri nas.
IDolorod-Ošli !
& S!
Ant. Kirinčič
Cor. Columbis in Chicago St*
Točim izvrstno pivo, katero iz«-, luje slavnoznana Joliet Citizens Sr« wery. Rojakom sc toplo priporočat-
V.V.V.V.V.V.V.V.V.VAVAV
i
‘Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR
(Nadaljevanje s 6. strani) Štajerca in si tožila težke rane. Napivala sta si in postala pogumna. No-posled je prijel Klančar za kitaro in lepa, tolažljiva pesem je ¡zvenela po sobi, potem je prijel Groga za kozarec, ga spil v dušku in zapel pristno gorenjsko:
Na Gorenjskem je fletno, kjer ajdea zori, eno dekle jo žanje, k’ jo rokca boli.
Petja in godbe ni bilo konca. Oni trije so poslušali naša znanca z veseljem, jima napivali, prisedli k njih mizi in se nazadnje objemali.
Pozno je bilo, ko sta korakala Martin in Groga proti Vodmatu.
“Imenitno misel imam, piramidalno misel, Groga! Ponagajat pojdiva Neži-ki, temu vragu, da se bo jezila.”
“Lepa misel, primejkuši! Pravim,‘lepa misel. Vse ženske niso vredne počenega groša.”
Tako sta govorila v pijanosti in se prizibala pod Nežikino okno.
Luna je sijala na jasnem nebu, listje je nalahno šeiestelo pod dihi tihega vetra. Martin je sedel na tla, del kitaro v naročaj, in zabrnele so strune v majevo noč. Groga je gledal v mesec in pel:
Luna bleda kislo gleda gor z neba dol na tla...
Koraki so se začuli po ulici, trije ponočnjaki so se bližali, trije trgovski pomočniki. Med njimi je bil seveda Joško Štibernik, ki je večkrat čul tam v bližini. Obstali so pred našima znancema in začeli zabavljati.
“Kaj hočete od naju?” je vprašal Groga.
“Tu nimata ničesar opraviti. Alo— izpod okna!”
“Kdo bo ukazal?” je vpil Klančar, ki je bil v pijanosti zelo pogumen.
“Ponočnjaka, pijanca, spat!”
“Siromaki! Kvake!”
Priletela je Grogu zaušnica, začel se je pretep. Klančar je tolkel s kitaro, da so popokale vse strune.
Odprlo se je okno, oglasila se je Ne-žika.
“Le po noicih! Le po norcih! Največji tepec je tisti s kitaro.”
Vpitje, krik in vik! Prebudili so se ljudje in začudeno poslušali pijane glasove.
Za oglom se je začul žvižg in dva mestna stražnika sta se prikazala kakor senci. Pomočniki so izginili kot kafra. Martin in Groga sta ostala v
s
Kupuje in prodaja zemljišča ”,
v mestu in na deželi.	«J
Zavaruje hiše in pohištva pro- f ti ognju, nevihti ali drug. po- \ škodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in bolehnim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko st.oko spadajoča pisanja.
J Govori nemško in angleško. ^ V.V.W.V.V.VVAVV.’.V.V.’.V.
je ne bo usmilil ljubi Bog... ali ne bo uslišal njene vroče prošnje?...
Naenkrat je žena vstala, ogrnila si debelo ruto čez pleča in je odšla... Temno je že bilo zunaj, a žene ni bilo strah. Kolikokrat je že hodila to pot, ki je vodila k samostanski cerkvi, da si v njej pred oltarjem olajša težko srce, da si nabere nove moči, da pomoli za svojega moža.
Danes pa Marjanka ni krenila v cerkev, temveč v bližnji samostan. V njem je bil pred nekaj tedni nastavljen nov gvardijan; vsa vas in okolica je govorila, kako svet in moder mož je, kako goreč je za službo božjo itd.
Od raznih stranij so prihajali k njemu ljudje vpraševat ga za svet in pomoč. Tudi žena Marjanka je mislila nanj, ko je zapustila dom. Častiti gospod ji bo gotovo pomagal in svetoval.
Naglih korakov je hitela po višini do samostana in je pozvonila ob vratih. V par minutah je že stala pred očetom gvardijanom.
“Kaj vas je privedlo tako pozno k meni, Marjanka?” povpraša oče gvardijan in pogleda s prijaznim očesom ženo. “Zdi se mi, da ste nekako poparjeni in žalostni. Ali se je vašemu možu kaj pripetilo?”
"Velika nesreča, oče gvardijan,” vzdihne žena in solze ji zalijejo oči. “Prosim vas, da bi mi pomagali.”
Po teh besedah objame žena po poljski navadi duhovnikove noge in ihti še hujše.
“Pomirite se, žena,” odgovori oče gvardijan z milim glasom, “in pripovedujte mi svojo nesrečo. Pomagal vam bom, ako mi bo le mogoče.”
Marjanka je na dolgo in široko pripovedovala o svojih težavah.
“Prosim vas, častiti oče gvardijan, usmilite se me. Svetujte mi, kako naj odvadim moža pijančevanja; naša revščina je vedno večja in ne vem si pomagati.”
Po teh besedah je hotela žena še enkrat objeti gvardijanove noge, a ljubeznivi oče ji ni dovolil.
“Vem, kako bi se dalo pomagati vašemu možu,” prične z resnim glasom, “toda vi mi morate izročiti vašega moža popolnoma v moje roke, da storim ž njim kakor sam hočem.”
“Popolnoma se vdam v vašo voljo, častiti oče; da bi le pomagali naši revščini ...”
“Torej pojdite domov, Marjanka.! Jaz pridem precej za vami.”
Ni trajalo dolgo in oče gvardijan se je prikazal na pragu male hišice; spremljalo ga je nekaj krepkih mož. V
več tako zaspan. Urno je skočil pokonci, oblekel se je v rjavo raševino in je hitel v kor, nato pa k zajutrku in na delo.
Tako je minil dan za dnem. Koneč-no je Jakob Žagar vendar prišel do prepričanja, da je redovnik.
“Umreti sem moral enkrat,” tako je mislil pri sebi, “in moja duša se je preselila v brata Frančiška.”
S to razlago je bil novi redovnik čisto zadovoljen. Z veseljem in pridnostjo je hodil na delp.
Nekega dne je imel kakor navadno v vrtu opravek. Kar se mu zazdi, da čuje onkraj zidu glas svoje žene.
Jejhata! Kaj je neki bilo?... Marjanka?... Nemogoče! Brez dvoma se je zmotil. Vendar se hoče prepričati z lastnimi očmi. Hitro zleze ob zidu navzgor in zija na cesto: res tam stoji njegova žena. Čisto podobna je Mar-janki.. .morebiti je res ona?
“Poskusiti hočem,” si misli Jakob Žagar in zakliče čisto tiho:
“Dober dan, Marjanka! Ali je Jakob doma?. ..
“Doma, brat Frančišek, toda... saj ni da bi pravila! Strašno se je zopet upijanil. Vse lonce in sklede je pobil po hiši, in zdaj leži pijan in napol mrtev. Oh, kako je to hudo, brat Frančišek! Srečni štej da se vam tako dobro godi v samostanu,” vzdihuje žena s pritajenim nasmehom.
“Brat Frančišek” po teh besedah hitro zgine z zidu. Kakor okamenel obstoji na tleh.
“Kaj je vendar?” premišljuje žalostno, “ali sem?... ali nisem?...”
Gotovo bi bil ob tem premišljevanju zblaznel, ako bi ne prišel oče gvardijan k njemu in bi mu zaklical: “Brat Frančišek, kaj se je zgodilo?... Ali se je že naveličal dela?”
Molče je prijel naš prijatelj lopato in je nadaljeval ukazano delo.
Bližal se je že šesti teden njegovega bivanja v samostanu, čas, ko ima poteči njegova preizkušnja. Neko jutro je zapovedal oče gvardijan, naj odkažejo bratu Frančišku tako de!o, ki bo zahtevalo neprestan napor in trud, tako da si ubožec ne bo mogel niti odpočiti. Rečeno — storjeno. Ubogi Jakob Žagar je vestno izpolnil svojo dolžnost. Ali proti večeru je postal silno utrujen in si je želel počitka bolj kakor kdaj poprej. Pa ga mu niso dovolili. Še celo po noči je moral ostati pri delu, in le malo časa mu je ostalo za spanje. Isto se je zgodilo drugi in tretji dan. Ubogi Jakob vsled utrujenosti ni mogel več 'stati pokonci. Ko je
jo je mučil. Nato mu je dajala celo kopico nasvetov in opominov.
Ali naš prijatelj ni potreboval nobenega opomina več. Popolnoma predrugačil se je. Še tisti dan je hitel v cerkev, spovedal se j,e skesano grehov in je obljubil, da nikdar več ne pokusi kapljice žganja.
Do konca svojega življenja je ostal zvest svoji obljubi. Premetenost očeta gvardijana je pomagala. Jakobova “žejna bolezen” je bila popolnoma o-zdravljena, in žena Marjanka ni mogla nikoli prehvaliti modrosti častitega o-četa gvardijana.

NAPRODAJ LEPA HIŠA IN EN aker rodovitne zemlje. Lepa drevesa, voda in druge potrebščine, hlev itd. Več se poizve na 1817 N. Clement St., Joliet.	19t4
POHIŠTVO PRODAM POCENI, prostora za 12 oseb, zaradi odhoda v stari kraj. Lepa prilika za boarding. Hiša je zidana. Kdor bi rat kupil naj se oglasi na: John Pavle-šič, 47-22 Hatfield St., Pittsburg, Pa.	3t21
V NAJEM LEPA HIŠA S 6 SO-bami, 510 N. Bluff St., $10 na mesec. Več se poizve v brivnici na 114 N. Bluff St., Joliet, 111.
IZGUBLJENA JE FINA “JERSEY” krava blizu Theiler Parka, rumene barve. Morda se nahaja kje pri sosedih. Kdor ve za njo naj telefonira na št. 182 R. N. W. tel. Ap. Tušek, 1700 N. Broadway, Joliet, 111.
kieščah. Tisto noč sta prespala na ! s°hi so takoj zapazili moža Jakoba, ki oče gvardijan to videl, mu je ukazal,
magistratu in se zaklela, da ne pojdeta Je še vedno spal in smrčal. Hoteli
Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
JOLIET STEAM DYE HOUSE (Straka & Co.)
642-644 Cass St., - Joliet, Illinois. Oba telefona 488.
JOHU GRAHEK
GOSTILNIČAR.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno g'ostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše poi terievo pivo, izvrstno žganje, domač' vli.o in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet. IB
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me »o po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic:
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia poskusite naše meso.
Nizke cene in doDra postrežba j* naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
nikdar več pet podoknice. Martin Klančar je pa odsedaj sovražil poleg žensk, slabih muzikov, škripajočih vrat, ki so mu vzbujale nervoznost, in nagajivih otrok —■ še trgovske pomočnike in policaje. Okno, ki je bilo obrnjeno na Nežikino stran, je bilo zastrto podnevi in ponoči. Ako bo kdaj odgrnjeno, vam sporočim. Najbrže to ne bo kmalu, ker Nežika še vedno stanuje vis-a-vis in ne mara za Klančarja, čeprav jo je zapustil Joško. Tudi to vam sporočim, če se posreči Klančarju sploh dobiti ženico Drugače se njegovo življenje ni izpreme-niio. Le kitaro je kupil novo, da si krajša z otožnimi melodijami težke dni življenja.
Ali sem...ali
Poljska humoreska.
nisem?
Točim vedno sveže pivo, fino kali
fornijsko vino, dobro žganje in tržiš-najboljše smodke.
Proda iam tudi trdi in mehki premo? TELEFON 7612.
teia N. Broadway-.JOLIET, IL’
KAM PA GREŠ, JOŽE?
Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
MAT. STEFANICH-U,
400 Ohio Street	Joliet,, Ills.
JOHN LORKOVICH,
1324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa. Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod
se priporoča občinstvu v Pittsburgu in okolici, tudi v slučaju krstov in porok.
TR0ST&KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
“The U. S.” 10c. in “Meerschaum” 5c
Na drobno se prodaj'ajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet, III
Gostilno,
Pt o j-A. kzoim:
priporočam svojo
Phoenix Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žgaap ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Sfcoff
N. W. Phone 609.
1x3? N. Hickory St,	Joliet
“Moj Bog, moj Bog, ali ne bo konca teh težav?” vzdihuje žena na pragu male sobice. Z obupom gleda razmetane stole, razbito mizo, črepinje loncev in skled na tleh... njen mož, ki je vse to naredil, pa leži kakor ubit preko postelje in smrči...
Uboga Marjanka! Ni se ji to danes prvič pripetilo, ampak že neštetokrat. “Ali ne bo Ronca teh težav?” Pregovor pravi: “Navada je železna srajca!”, in če je ta pregovor resničen, potem...
Z obupom je gledala Marjanka pijanega moža. Že petnajst let ga je zvesto spremljala kot zakonska žena na poti življenja, in on ji tako povračuje njeno zvestobo!
Jakob Žagar je bil dober človek, priden rokodelec. AH imel je neko posebno bolezen; prijela ga je včasih tako huda žeja, da je ni mogla utola-žiti nobena pijača na tem božjem svetu, kakor žganje, in sicer ne en frakelj-ček, tudi ne dva ali trije, ampak cela steklenica, In jo je izpraznil do dna.
S tem je pogasil žejo, vsaj čutil je ni več. V glavi se mu je nekoliko zmešalo, noge so omahovale pod njim. velika cesta, ki je peljala iz krčme na njegov dom, je bila silno nerodna, in Jakob Žagar je večkrat poljuboval prah in kamenje.
Tudi doma mu je bilo vse napoti. Pa on se ni dolgo obotavljal. Zmetal je lonce sem, sklede tja, udaril je pestjo ob mizo in potem se je zleknil čez klop, čez skrinjo ali kamorkoli. Spal je včasih celih 24 ur neprenehoma, in ko se je zbudil, se je kesal svo jega dejanja.
Njegova žena je veliko trpela vsled tega. Kaj vse bi žrtvovala, da bi le odvadila svojega moža grde strasti! Koliko njenih molitev je že plavalo k nebu! Kolikokrat je že romala na božjo pot — pa vse zastonj! Prošnja in rotenje ni pomagalo; pridni Jakob se ni mogel vstavljati silni žeji, ki ga je včasih mučila tako zelo.
In danes je zopet napočil tak strašen dan! Marjanka je jokala grenke solze in si jih brisala s predpasnikom.
Ne, ne, tako ne sme iti dalje! Vse premoženje, dom in posestvo bo zapravil, ako.se ne poboljša. Ah, ali se
ga vzbuditi pa vse rukanje in cukanje ni pomagalo. Jakob se ni vzbudil.
Ker je tako trdno spal, zapove oče gvardijan, da preneso spečega pijanca v samostan. Ženi Marjanki pa reče, da bo ostal njen mož nekaj tednov v samostanu. Ona ne sme priti prej ponj, dokler sam ne pride domov.
Jakoba Žagarja so torej prenesli spe čega v samostan in so ga spravili v malo izbico. Kmalu nato pride samostanski brat in mu skrbno obrije brke. Obleče ga v rjavo raševino, kakor redovnika in ga pusti spečega v celici.
Komaj se je drugo jutro zdanilo, že potrka na vrata star samostanski brat, vstopi in pozdravi: “Ave Marija”. Nič odgovora. Brat prime Jakoba za roko in ga pokliče:
“Brat Frančišek, vstanite! Precej bo zvonilo k molitvi... Brat Frančišek, zadnji čas je!”
“Kaj?... Ka-aj je-e.-..?” zazdeha Jakob z zaprtimi očmi.
“Vstanite hitro k molitvi, brat Frančišek!”
Ubogi Jakob odpre široko oči in dvigne zaspano glavo.
“Kaj hočete?... Meni ni Frančišek ime, ampak Jaka Žagar. Kaj se je zgodilo?” zakliče prestrašeno, ko opazi svojo novo rjavo obleko.
Brat Frančišek, zdaj je zapovedan molk v samostanu. Podvizajte se, da pridete v kor. Oče gvardijan ne trpi nobene zamude —” pripoveduje stari brat in odide iz celice.
Nič ni pomagalo. Ubogi Jakob je moral hitro s postelje.
Čudno!... čudno!” je mrmral sam se seboj, ko je stopal po hodniku. “Ali sem Jaka Žagar..., ali nisem?”
V koru so se že zbrali vsi redovniki. Tudi Jakob je moral z njimi klečati in moliti. Skušal je zbrati svoje misli in svojo pamet, pa: se mu ni posrečilo. Vedno in vedno se je povpraševal: “AH sem?... ali nisem?...
Korna molitev je bila končana, in sledila je sveta maša. Konečno so zapustili menihi cerkev in so odšli k zajtrku.
Tudi Jakob gre z njimi. Po zajtrku ga odpeljejo na vrt in mu odkažejo neko delo. Prav pridno se poti in trudi novi brat Frančišek ves dolgi dan. Ko se je zvečerilo, ga pošljejo k počitku. On vstopi v svojo celico, sede na trdo posteljo in zre začudeno o-krog sebe. Še vedno ne razume, kaj se je zgodilo z njim. Njegova obleka, okolica, trda postelja, vse mu pravi, da je menih. In vendar on ve za gotovo, da je oženjen, da ima v vasi malo hišico in par oralov zemlje...
Premišljujoč zmaje z glavo; nikakor ne more rešiti uganjke.
“Zabeljena kaša!” zakliče jezno; “ali sem ali,nisem?!”
Dolgo časa je naš prijatelj premišljeval o svoji čudni usodi, pa uganka je ostala uganka. Slednjič ga je premagal spanec, kajti bil je truden od dolgega dela.
Drugo jutro ga je zopet prišel budit stari brat.
“Brat Frančišek, vstanite,k molitvi!”
Topot “brat Frančišek” pa že ni bil
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje* in firnežev. Izvršujejo se vsa bar« varska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
naj se spravi nekoliko prej k počitku.
“Brat Frančišek” je hitel v svojo celico. Nekaj trenotkov je že spal globoko, nevzdramno spanje. Kmalu so se odprle duri in stari brat je vstopil. V naročju je imel Jakobovo staro obleko, ki mu jo je na povelje gvardi-janovo zopet oblekel in sicer tako previdno, da se naš prijatelj ni čisto nič vzdramil. Prišlo je zopet nekaj krepkih mož, ki so ubožca skrbno prenesli v njegovo hišico in ga položili na staro postelj.
Drugo jutro se naš Jakob Žagar vzbudi, pomane si oči, gleda na levo, gleda na desno. . . kaj se je zgodilo?... AH ni zopet v svoji lastni hišici?... Kaj ni to Marjanka, ki prižiga ogenj v peči? Začudeno se dvigne s postelje in z izbuljenimi očmi opazuje vsako kretnjo svoje žene. Nato gleda svojo staro, znano obleko, gleda strop, stene, okna... čudno!
“AH sem?... ali nisem?...”
Nekoliko časa molči, potem vpraša svojo ženo:
“Marjanka, ali sem dolgo spal?”
“O ti grdoba pijana! Vse lonce si mi pobil in še vprašuješ?” odvrne žena z jeznim glasom.
“Veš, Marjanka,” mrmra ubogi Ja- j kob, “potemtakem sem bil gotovo v pe- ; klul...” Z žuljavo roko potegne čez gladko obriti obraz. “Glej, še brke' so mi tam posmodili. O, mnogo sem trpel in težke? sem delal noč in dan. Bog me je hotel s tem kazndvatLprav zares. Le to se mi zdi čudovito, da sem videl ondi same menihe...”
Žena Marijanka, ki je bila o moževi osodi dobro podučena se je urno sukala okrog peči, da zakrije smeh, ki
L Chicago telef. 2794
telef. N. W. 27
Kadar imate s sodiščem opraviti o-brnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2 floor, Joliet, 111.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Sloi jn.
JAVNI SOTAR
'Izdeluje vse v notarsk o delo spadajoče listine.
1006 X. Chicago St.,	Joliet iH
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, 111.
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3#
. o
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
NOVICE IZ ARIZONE. — ČITAJTE IN POMISLITE!
A. G. Isaacson, znani rudniški kepten iz Eveletha, Minn., podpredsednik Lake Superior & Nevada Dev.-kompanije ter ravnatelj švedske m finske podporne jednote “Finland of America”, ki ima 20 letne skušnje v rudarstvu, se je prekratkem povrnil z mesta Douglas, Arizona, kjer je pregledoval zemljišče GRAND ARIZONA COPPER-KOM-PANIJE. Rekel je, da lastuje ta kompanija jako bogato ozemlje, ki bo sigurno enkrat ogromen bakren rudnik. Nadalje je rekel, da priporoča ljudem, ki žele narediti velik dobiček, da kupijo delnice te družbe za vsoto, ki jo premorejo.
Keptna Isaacsona sedanje bivališče je na Gilbert, Minn., kjer lastuje veliko hišo, in kdor želi ivedeti kaj v tej zadevi, naj mu piše in priloži 2 centa znamko za odgovor. Njegova konečna izjava v tej zadevi bode kmalu pripravljena, ki se bo razposlala našim delničarjem in vsem onim, ki bodo za njo prosili.
GRAND ARIZONA COPPER-KOMPANIJA lastuje veliko zemljišče blizu mesta Douglas, Arizona, katero je jako bogito na bakreni, zlati in srebrni rudi. Prirejevanje rudnika se nadaljuje z vso hitrostjo s pomočjo dveh parnih strojev in vedno večjem številom delavcev. Delavci delajo le za hrano in delnice, dasi je dovolj dela v Arizoni po drugih rudnikih, kjer bi lahko zaslužili po $3.50 gotovega denarja na dan, a delavci nočejo denarja, hočejo čim več delnic ko morejo dobiti od GRAND ARIZONA COPPER-KOMPANIJE, ker vedo, da pri jemanju delnic te družbe zaslužijo 50 do 100 dolarjev na dan.
Družba bo kmalu začela pošiljati rudo, ki je bogata na bakru, zlatu in srebru, sosednim topilnicam v mestu Douglas, potčm se bode cena delnic zdatno povišala. Sedaj prodaje družba delnice le po 60 centov vsako, za gotov denar al na 5 mesečnih obrokov. Menj kot 50 delnic se ne proda osebi. Ko bode imela družba dosti denarja in ko bodo vse delnice razprodane bodejo iste uvrštene na javni trg, kjer boste lahko prodali iste raznim bankam in kupcem za velik dobiček. Ne opustite te prilike temveč pišite preč na
O. E. Petterson & Co., 213-14 First National Bank Bldg., Duluth, Minn.
Za kr a teh ča^_.
040« -«04040-4C ♦©♦« ♦©♦cj
Slučaj za smeh.
K nekemu zdravniku pride oče z 12 letnim sinom, češ, da mu da zdravniško spričevalo, ker je sin vsled tepenja postal gluh. Zdravnik preiskuje; na-krat reče bolj tiho svojemu asistentu: “Ne morem prav notri videti, prinesite mi nož, da to odrežem.” V tem trenutku plane dečko iz sobe in pusti o-sramočenega očeta samega. S kislim obrazom plača ta od zdravnika zahtevani znesek in mrmra pred sebe: “Ti vragi vsi skup držijo; nič se danes človeku več ne posreči.”
Pri zdravniku.
Zdravnik popotnega rokodelca po-teplja po hrbtu, da bi videl, če ima res nahod, ta se pa na ves glas zasmeje. “Zakaj se smejete?” vpraša zdravnik.
“Ravno mi je prišlo na misel, koliko zdravnikov sem že naplahtal!”
Kratka služba.
Gospodinja novi dekli: “Torej pri Gorjančevih ste bili nazadnje v službi? Kajne, ona je prav prijazna žena? Kak šen je pa gospodar?”
Dekla: “Jaz ga ne poznam. Ko sem tje prišla, je bil odšel z doma, in ko je nazaj prišel, sem bila šla že proč!”
Rešilna misel.
V železniškem vagonu se vname med dvema starima gospema prepir, ali se naj okno odpre ali ne. — "Če se okno odpre,” pravi ena, “je to lahko moja smrt!” — “Če ostane okno še dalj časa zaprto,” kriči druga, “me zadene kap!” — Pokličeta kondukterja, ki si pa ne ve pomagati. Tu pade nekemu sopotniku v glavo rešilna misel. “Le kar odprite okno, prijatelj,” pravi kondukterju, “potem umrje prva; nato pa zopet zaprite okno, potem umrje druga, in tako bo nazadnje vendar enkrat mir!”
Želodec je bil kriv.
“Kako je bilo pri sodnikovih?”
“Oh, jesti prav malo, — pa še drugače sem imel smolo!”
“Kaj pa je bilo?”
“No, jaz sem bil sklenil, da ne bom nič govoril, ali pa prav malo, kar mi zakruli želodec. Vsa družina je mislila, da sem nekaj rekel, začeli smo govoriti in nazadnje so mi natvezili najstarejšo!”
Iznenađen.
Nevestin oče: “Če hočete imeti mojo hčer, morate zanaprej pridno varčevati!”
Ženin: “Oh, jaz sem mislil, da ste to že Vi storili!”
Vsak po svoje.
Učitelj kmetu, ki ima veliko prašičev: “Veste kaj, oče, sočivje in zele-njad je še zmeraj najboljša hrana!” Kmet: “Ne bodite no čudni! Čemu pa so prašiči?! Ti bi pač debelo gledali, če bi jih ne poklali!”
Pravi pravdarski dohtar.
Mlad odvetnik svojemu tovarišu: “To leto sem petindvajset poštenih pravd dobil!”
Tovariš: “To ni nič posebnega — ampak pošteno pravdo petindvajset let zavlačevati — to bi bilo nekaj!”
Nevralgija
je istotako nadležna kakor glavobol, a obedve se olajšate po uživanju Seve-rovih Praškov zoper glavobol. Pritisk krvi se zmanjša, bolečine odnehajo in kmalu občutite zaželeno olajšbo. Imejte škatljico teh praškov pri roki. Cena 25c. Na prodaj v lekarnah. Pripravlja W. F. Severa Co., Cedar Rapids Iowa.	1-3
Mesto deloma vpepeljeno.
Tokio, Japonija, 3. maja. — Aomori cvetoče primorsko mesto na severni brežini japonski, je obiskal požar, ki je uničil dve tretjini hiš. Prebivalstvo mesta Aorhori je leta 1900. znašalo 15 000 glav.
JWSSAJÇ
“Cork Tip

CIGARETI
Pomislite! De^et takih eigaretnv iz f nega dišečega tohaki za 5 center. Na j večja vrednost do sedaj dejana v cigarete. To je izdelek, naše dolgoletne skušnja in urejevanja. Prodajajo še vsepovsod.
The American Tobacco Co.
Ill Fifth Ave., New York City
Compagnije ^ Generale <P Transalantiqne
FRANCOSKA PROGA.
<ratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo jrezplačno hrano na parnikih družbe, inažne postelje, vino, dobro hrano in mzna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St., New York City.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop * za /aPad' I1 Dearborn St-> Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Av e-, So. Chicago, 111. A. C. Jankoricfc. tgent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South ’.it* St.. St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet Illinois.
Zastonj !
Prvo Slovensko zdravišče
Dr. J. E.
342 W, 27th Street,
Zastonj !
v New Yorku/N, Y.
Thompson,
New York City, N. Y.
jv ji vsem slovenskim rojakom dam zdravila zastonj. Ne odlašajte Jz J;' 5$	pišite takoj ter priložite par znamk za poštarino.
Največji slovenski katalog na svetu. Vsebuje polno vrsto ur, verižic in druge zlatnine, nožičev, samokresov, križcev, glasbenih podob, zemljevidov, daljnogledov, povečalnikov, pđres “fontain pens”, fonografov in krožnikov za iste, harmonik, orgljic, goslij, flut, klarinetov in drugih godbenih stvari, pip, tobaka in električnih stvari; stotine še drugih krasnih stvari in potrebnih reči po najnižji ceni. Katalog se pošlje vsakomur na vprašanje. Pišite ponj še danes. Dobite ga zastonj.
C. F. ZARUBA & CO.
(Dept. A. S.)
320 W. Pike St., Clarksburg, W. Va
PIŠITE PO KNJIGO: Slovensko Angleško Slovnico, Slovensko Angleški Tolmač in Angleški Slovenski Slovar, katera Vam 'bode pri Vašem sedanjem delu velike vrednosti in z katero knjigo se lahko delo m plačo zboljšate.
Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 Street New York, N. Y.
GOTOVO PRAVO.
Bolehanje, glavobol, neprebavnost, zabasanost, so znamenja nereda v prebavnih organih.
Holister’s Rocky Mountain čaj in tableti
delujejo na prebavne organe, jih zdravijo in krepčajo. Rabite jih — začnite še danes.
H. A. STILLMAN,
300 N. Chicago St.,	Joliet, 111.
¡i NAVODILO
sä
K .
ZDRAVJU I
BY
nmoiuNs.
* c**10
i® I	«Jfvâve*»1
,v . -
. . '7. V.	> ,	'*■
1--* .
11 SlOfiSKO - MH
Pooblaščeni Agent od vsih
Parobrodskih Družb.
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, IH, le en blok od naše cerkve.
Anton Nemanich & Son,
1002 N. CHICAGO STREET 205 7 Ohio St.	JOLIET, 1LL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA
Chicago Phone 2273.
N. W. 412.
Emil Eachmai-
1719 South Center Avenue.
CHICAGO, ILL.
Slovanski tvorničar društvenih 06 znakov (badges). regalij. kap band* .n zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebu)«* Kaj za društvo. Pišite slovensko. K» talog na zahtevanje zastonj.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344,
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.—
Tiic Jiliii MiieI Bait
M« voglu Chicago in Clinton uli-RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
CAPITAL $ X o
,000..
A fdASON. predsednik G. M. CAMPBELL, podpredsednn ROBT T KELLY, blagajnik.
IPiite Elfe Brand” Divo
Izelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge it jih obrestuje po 4-1 ž odstotke ter plačuje rentni davek san
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,470,043 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo gloscm računskega sklep
78.000.000 kron, is sicer znašajo med drugimi zakVdi: nj.ur'T^ Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ........K 36,207.340
Posojila občinam in korporacijam ... t... 2,392.039
Menice ............ 568.000
Vrednostni papirji . 23,660.702
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ........ 3,037.221
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
V ..
tl
PRIZNANJA TISOČ. IN TISOČIH
ozdravljenih in hvaležnih bolnikov kateri vam dajejo dokaze zaslug svetovnoznanega in
slavnega ravnatelja od
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
*
kateri se žrtvuje, inje ozdravil že nebrojno število slovenskih bolnikov. Vsaki bolnik, kateri seje zaupno obrnil, na slavnega ravnatelja tega za voda je bil zadovoljen, zadobil popolno zdravje in srečo, katere se veliko družin, očetje, matere in otroci vecele.
Kima bolezni na svetu, katere bi zdravnikom tega zavoda ne bile poznate in katerih zdravniki tega zavoda ne bi mogli v kratkem čnsu ozdraviti, najsibode možka; ženska ali otročja zastarela ali kronična bolezen. Slavni zdravniki tega zavoda zamorejo povoljne uspehe svojega delovanja, z tisočerimi zahvalnimi pismi dokazati v katerih se ozdravljeni bolniki z najprisrčnejimi besedamizahvaljujejo za jim podeljeno pomoč in zdravje.
DRUGI ZDRAVNIKI KATERI OGLAŠUJEJO IN GOV'ORE VELIKO O SEBI NE MORE JO DOKAZATI NITI JED'NEGA POVOLJNEGA DOKAZA ‘ SVOJEGA DELO VAN JA.
Nobeden naj si ne krati življenja, zadovoljnosti in posvetne srečo in trpi v bolezni, temveč naj se takoj obrne na znameniti in svetuznani zdravniški zavod ker našel bode naj-večjo srečo in pridobil zopetno popolno zdravje.
Pridite osebno ali pa pišite na
The Collins N. Y. Medical Institute
140 W. 34th Street, New York City.
Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelj.
Uradne ure so: Vsaki dan od 9 ure dopoldan do 1 popoldan in od 2 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih
on 9 ure dopoldan do 1 popoldan. Vsaki torek in petek od 7 do 8 ure zvečer.