Dobri f hlepi k iiovimu letu«
V veliki vafi na Slovenfkim je ftar mosh , ki mu ozhe Jakob pravijo. Ta je bil fvoje dni priden kmet. Semljo je snal obdelovati, kakor je prav. Ker je bil dober gofpodar, fi je veliko semlje perkmetoval. VTe je lepo vodil in pore-dama opravljal.  Vfiga je obilno perdeloval.
Ni posabil, de Bog med dobre ledine tudi hude pofhilja ; satorej fi. je vfelej obilniga per-delovanja dobrih let sa flabe letine perhranil. Nikoli ni bilo nikakorfhniga pomankanja v Jakobovi hifhi. Svoji gofpofki je bil ponishno podloshen. Zefarfke in gofpofke davke je vfelej ob pravim zhafu rad plazheval. Ni ga bilo treba s foldatam perganjati. Vfe je po fvojim ftanu in po fvoji dolshnofti radovoljno floril ; s eno be-fedo: s vefeljem je dal, kar je zefarjeviga , in Bogu, kar je boshjiga.
Ker je rad delal, je bil smerej velel in sdra\ ; nikoli ni nesmerno ne jedel ne pil 5 satorej je vifhji od ofemdefet let doshivel.
Svoje otroke je v farno fholo pofhiljal in njim veleval, de naj fe  sraven flovenfhine ludi
102
kaj nemfhine sa potrebo nauzhijo , de bi fvoje kmetovanje losheje opravljali.
Preden je Jakob fvoje finove h kmetijam perpravil, jim je rekel: ,,V ptuje morate iti, de fe kaj lepiga po deshelah nauzhite. Mladenzhi, ki deshel ne obhodijo, fo lefeni; fhe jih grosi odkriti fe ali pa roko podati. Po deshelah vfako livar poglejte, sakaj de je, in kako  fe ftori."
Vfi drugazhni pridejo finovi k ozhetu na dom; veliko fo vidili in svedili 5 dobro suzheni v kme-tijfkih rezheh fo marlikaj popravili, defiravno je bila domazhija , kakor je v kraju navada, kjer fo kmetje dobri gofpodarji.
Ker je bil Jakob prave umnofti, sveft in pravizhen, fo ga she od njegoviga perviga gofpo-darftva sa fofefkniga pofvetovavza is volili. Kadar je bilo treba per gofpofki v kmetijfkih rezheh fe pofvetovati, je bil Jakob k gofpofki k po-fvetovanju poklizan ; vlimu je vedil nar bolj fvet dati; kar je on govoril, je veljalo. Blishni in daljni k njemu pertezhejo; vfakimu ve fvetova-ti, ali ga potolashiti.
V fvojih mladih letih je vfe pofkufhal, kar je kdo kaj noviga od kmetije ali rokodelftva povedal. Kar je Jakob is kakih noviz svedil, je pofkufhal; kar je bilo dobriga je perhranil in k fvojimu pridu obernil ; rad fe je dal poduzhiti. Kjer je kaj noviga t idil, je hitro doma pofkufil. Zhe je bilo prav, je Boga hvalil in dobre ljudi; zhe ni bilo sa-nj, je rekel: ,,Morebiti bo sa drujiga fofeda, ali sa drugi kraj;" nizh ni sa-vergel. H konzu leta fo fe fofedje k Jakobu fofhli, de bi fe kaj koriftniga od njega uzhili. Jakob jim sazhne: ,,Vefeli me, de me tako obilno obifhete! Glejte moji fofedje! veliko rezhi je, ktere pridno kmetovanje poderajo, ali sadersha-vajo. So saderfhki in napake , ki fe jih vbraniti ne moremo, poftavim : Vojfke, hude bolesni, velike pogorifha, ki fe od ftrele pergode, ali zhe jih fovrashen zhlovek napravi; tozha, in vezh drusih nefrezh. Drujiga nam ni, kakor voljno jih moramo prenefti. Pa tudi take nefrezhe, hvala bodi Bogu! fadajna zhlovefhka modroft odvra-zhuje. V vojfkah fe ne bojo vezh tako neufmi-ljeno morili, tudi bolesin in kuge, ktere vezh del od vojfk pridejo, ne bo toliko. — Shkoda pa, ki fe komu is pogorifha pergodi, bratov-fhinje fvetiga Floriana povernejo. Kadar tozha pobije , tudi enaka bratovfhinja', ki je v Terftu, fhkodo poplazha. Nefpametno bi tadaj bilo, ako bi fe dobrotljivo ponudjenih perpomozhkov ne-j)oflushili. Bres fhtevila napak in saderfhkov je, ki fi jih nefpametni kmet vezhdel fam febi napravi; febi naj fi perdene, zhe ga reve in nadloge  tlazhijo,  zhe ga bolesen ali pomankanje tare.
Ljudje drujih ftanov ozhitajo in pravijo, de kmetje radi bahajo. — Opuftite tadaj bahanje , ki je ref gerda rezh. Kdor febe ne p o sna, in    fe   napihuje,    fe mu   pergodi, kakor
shabi v lushi, ki je shelela volu enaka biti, ter sazhne fvojo gerbafto kosho napihovati, in raspozhi.
Is bahanja pride jesa in fovrafhtvo , ktero k pravdanju mika; kdor fe rad pravda, vfelej sgubi, naj bi ravno pravdo dobil. Bol ji je kratka fprava, kakor dolga pravda.
Baharija in pravde kmeta rasdevajo, in ga t dolgove sarinejo. Kdor je dolshan, je na sdravji bolan.
Kmeta tare naprava prefhtimane obleke in napuh (ofart), ktera vam denarje is arsheta pobera. Pamet je bolji, kakor shamet. Mladi gofpodarji radi na zefto hodijo — fe bojim, de bi nekteri fvojo domazhijo savosili, ker nar bolji pizho raslezhejo, dragi gnoj po zefti trofijo, njive pa pufte doma oftanejo. Preganjate in pretepate shivino; shivina ne sna rezhi, pa sna lezhi.
Nepodajte fe v igre. Kadar igra nar bolje kashe, takrat fe nar raji slashe. Kadar fe kmet v kvarte poda, mu se kmalo hifho proda.
Opuftite fmerdljivi tobak—gerdo navado, po kteri fe je she toliko nefrezhe sgodilo. Pofebno vaf profim: opuftite pijanoft, ki je huda rezh! Pravijo, de pi j a ne z fe fpreoberne, kadar fe prekuzne. Ref, de ne vfak. Pijanoft pamet srnami. Bog pijanoft kasnuje ali fhtrafuje do drusiga in tretjiga rodii. V Ameriki in na Anglefhkim imajo nad dvanajft ilo bratovfhinj flresnofti, to je: obvarvati [ebe in fvoje fofede nefrezhne pi-janofti. Vfak brat fe saobljubi viiga nesmerniga pitja Ip isdershali in vfe drugo vbogati, kar po-flave teh bratovfhinj sapovedo. Skosi take bra-terne fe je nad tri miljone ljudi poboljfhalo, in fe nefrezhne pijanofti odvadilo. Tudi v nafhih krajih  tako bratovfhinjo med feboj  naredite!
Velik sadershek per kmetijah je tudi fhe ta, de fe mladi gofpodarji malokadajkajuzhi-jo. Glejte, vfakimu ftanu je treba uka, napreden ga kdo naftopi. — Bote rekli: to fo zhare; na-fhi predni nifo pifali ne brali, pa vender fo vfi-ga dofti imeli. Kaj nam je treba fe is bukev uzhiti, kako semljo obdelovati, ali kake mafhine per kmetijah napravljati.-' V fadajnih zhafih ne velja ta isgovor. Kdor s f ve tam ne hodi, ofta-ne sad. To je refniza od ktere farni prizhujete, ker toshite, de vam kmetije nizh dobizhka ne dajo. Nato vam rezhem : Le popravite fi jih po naukih, ktere vam uzheni ^ befedo in s pifa-njem  dajejo! —
Prafham vaf dalje: Kdo je snajdel drevo, s kterim orjete ? — kdo brano in drugo kme-tijfko orodje ? Rezhem de ne vi, tudi vafhi predni ne, — ampak le uzheniki fo vfe to per-pravili, defi ravno farni nifo orali ne kopali.— Kdo je snajdel vfe zhudnef'naprave in mafhine  po velikih fabrikah?   -- Kdo je napravil
103
mozh ogneniga fopuha, de filno tefhke vo-sove po shelesnih kolefnikih, in velike barke po morju shene? Gotovo nifo kmetje kaj takiga napravili, ampak uzheni gofpodje. — Kdo je vam ljubi krompir v deshelo nar pervo pernefel? Kdo shlahtno fadje safadil, in drusigashi-vesha vezh v deshelo perpravil ? Le uzheni fo vfe te dobrote ftorili, ker fo s pifanjem ali is bukev osnanovali , in ljudi uzhili.
Satorej, moji fofedje ! puftite fe poduzhiti! Beriti^ kar vam v flovenfkih novizah fvetvajo ; pofkufhajte in obdershite, kar sa dobro sposna-te; kar bi fadaj sa vaf ne bilo , sna biti drugikrat, ali sa blishne kraje okoli vaf.u
Sofedje fe eden drusiga pogledajo ; ko de bi trenil, vfi s enim glafam savpijejo: Ja ja! tudi mi hozhemo tako ftoriti, kakor fte naf she vezhkrat,   in  tudi danef poduzhili.
Starzhka je to grosno vefelilo. „Na! mosh befeda — jim rezhe — podajte mi roke!
Vfi fo mu roke podali, in fe mu saoblju-bili, de hozhejo v nailopnim novim letu njegove nauke  fi k pridu oberniti.                           L.