15. oktobra, in 17. dne bil slovesno pokopan (Dan. str. 544.). — V bogoslovji je verlo napredoval v učenosti in pravi modrosti. Posebno pesniški duh se mu je bil razcvetel. Pesmice plesti mu je bila igrača, in zelo žal mi je, da ga nisem večkrat za kako lepo pesem nadlegoval. Morebiti se nahaja še kje kaki njegov izdelek v rokopisu, zlasti ker je bil pokojnik tudi vrednik semeniškega pisanega časnika nLipa" za domače vaje. — Pesme: Novoletna; mladi mornar; o obletnici v. č. gosp. zlatomašnika Bl. Kersnika, in dva odstavka k pestni: »Zapojte jeziki" (Sv. pesme, IV bukvice, str. 57.) hranujern jest v rokopisu. nNovoletnou bom izročil »Danici", iz ktere bodo bravci naj bolje spoznali, kaki duh je rajnega navdajal". — M. Lotrič jel je popevati po Danici, kjer se 1860 1. 6 str. 52 nahaja perva Djegova pesmica »Veliki petek" (Bog, človeškiga rešenja cena, — Kri presveto toči, križ že vstaja itd.), in 1. 13 str. 108 ,,PreČ. gosp. Blažu Kersniku, bivšemu fajmoštru v Železnikah, za veselo petdesetletnico ali drugo novo mašo 24. rožnika 1860" (Stoletja pol že v večnost se je zlilo, — Kar serčna ladija je ila od kraja..); 1861 1. 3 str. 22. 23 nVenec na grob preblagiga součenca Lorenca Oblaka osmošolca" (Pod belim krilom spava zdaj narava, — Pomladi čaka, de bi jo zbudila..), in 1. 12 stran 96 BVenček v spomin predragiga součenca Jaoeza Ahačica osmošolca" (Prišla je pomlad, ptica je zapela, — Gomila pa solzš prijatlov pije..); 1862 1. 24 str. 194 »Solzica nepozabljiverau bivšemu SOUČencu Ožbaldu Turku" (Prašani starše, kjeje sinekvaš? — Vas tovarše, kje je bratec naš? — V solzah grob mi kažejo, — Ga truhnobi dali smo. — Zato teko grenke solze, — Zato žaluje nam sercč itd.), 1. 28 str. 225 „0 stoletnici rojstva ali začetka fare Zaliloške" (Glej, stala med drevjem je cerkvica bela, — Kraljice nebeške samoten je stan..), in 1. 26 str 291 nSpominek nepozabljiverau součencu Ludoviku Doliniku" (Siumerl ob zimi brezcvetlični,—Kdo ti, Ludovik! bo venec vil? itd.). — L. 1863 hoteli smo Slovenci obhajati z brati svojimi tisučnico slovensko, in v ta namen ogovorim ljubljenega svojega nekdanjega učenca, naj z ozirom na L. Klinarjev nKlic od Balkana" v Dan. 1861 1. 11 str. 88 zloži nekak odmev. Dobri Matevž mi prinese za ,,Zlati Vek" 1. 1863 prekrasno spomenico, ktera bode v priboduje dvakrat pomenljiva, ker jo je 6. jul. t. 1. v Rimu pred Leonom XIII. v slavni akademiji govoril rojak mu g. A. Koblar, in ktera naj se tudi iz tega vzroka ranjkemu na čast ponatisne iz Zlat. Veka str. 243 v Jezičniku 1. 1881. Triglav Balkann. Pridi, pridi, čeraa megla!Le prinesi grom doneči Pa zakrij mi slve glave,Strel ognjenih hitre žare, Bom prelival solze grenke,Strcsaj, vdarjaj mi Balkana, Jih prilival valom Save.Vari Šerbe in Bolgare. Sem pošiljal hfierko1) berzo, Opominjal ga dolžnosti; Naj varuje sine Slave Zmote kriva, posilnosti. Hčerka solzna se vračala, Glase žalostne nosila: Da Bolgare, Serbe tlači Kriva vera, turška sila. Stresaj, vdarjaj mi Balkana, Naj pogleda tri pečine, Ki jih dvigam prisegaje Varujoč slovenske sine. Varha naji je postavil Stvarnik ob bregovih Save, Naj posavskim prebivavcem Bran'va vero in zastave. Prisegaje sva gennela: nStvarnik, Bitje trojedino! Zvesto bova jim branila Sveto vero in lastninol" Glas privabi rod slovanski, Mati skerbna ga izroča. — Al te, Balkan! ni ganila Prošnja mila, solza vroča? - Je ganila hčerko mojo, Slavi da je obljubila: Bom sinovoin tvojim žejo Z zdravo vodico gasila. Je ganila pišev silo, Vetrič bo hladil jim čelo; Je ganila ptičic trumo, Da bo pela jim veselo. Je ganila serd oblakov, Da ne vžiga koč jim strela, Da nevarnost vsih strahovi Zapustili so jim sela. Je ganila JRomo sveto, Da Gospodu jih je vmila, Da z nebeškim ukom sine Ji pokorne je dojila. Tebe, Balkan izdajavec! Tebe sam'ga nič ne gane, Ti, nezvesti, vedno sekaš, Vedno jim ponavljaš ranel Ti izdajaš jih neveri, Terdi mačehi nezvesti, Pa jih tergaš iz naročja Svetega Duha nevesti. Stvarnik, Bitje trojedino! Čul prisego si Balkana; Pa nezvest prisegi svoji Glej! odvrača ti Slovana. Vse, kar stvaril si, Te moli, Vse povelja Tvoje čuje; — Balkan sam Te je pozabil, Vsaka stvar se mu huduje: Mi je rekla Sava hitra, Da združila bo sestrice, Pa spodbijala podnožje Bo sovražniku resnice. Obljubili so oblaki, Da ga strela bode bila, Da verhove mu nezveste V prah minljivi bo zdrobila. Prah vetrovi bodo nesli V černo morje, v globočine. Reci Stvarnik, naj zgodi se, Da otmeš slovanske sine! Daj jih zopet Romi sveti, Dolgo, dolgo po njih plaka, — V nji že dolgo brat slovenski Jih s poljubom serčnim čaka. M. Lotrič. L. 1864 se v Danici opisuje ranjkega prerana smert, in 1. 35 brati je iz zapuščine pesmica: BNovo leto" (Spet se leto je vtopilo, — V večnosti strašno morj6 itd..). — V Novicah pa je tisto leto str. 359 1. 44 čitati njegova BMladi mornar". — Kakor v Dan. 1, 1864 Rodoljub ') Savo. Podratitovski t. j. Josip Levičnik, tako je 1. 1865 1. 2 str. 13. 14 ljubljenemu Matevžu sprelepo spomenčico postavil misijonar J. Trobec v vezani in nevezani besedi, in str. 46 se nahaja nrisijonarjem — mornarjem v Ameriko pisana Lotričeva: nVečerni pogovor" (Zakaj zapušaš, lana ti nezvesta! — Zvezdice male, v nočeh nevarnih? itd.), in 1. 13 str. 103 po nemškem priravnana BCešena Marija!" (Preaerčno pozdravlja Te zemeljski krog, — Marija! si milosti polna, itd..). — V Novicah 1. 1865 je tiskana junaška njegova: BNa straži" (Kam se skrivaš, bleda luna? — Krati straže tužno delo, — Ljubim luči svitlost belo — Mar mi skrivat' češ beguna?—itd.). Slovenske Večernice družbe sv. Mohora 1. 1865 zv. XII str. 78 pa so donesle M. Lotričevo: rMisijonarjem v spomin" (Bog nas kliče v daljne daljne kraje; — Starši! dajte svojih serc mu polovico itd..). — Ia Drobtinice 1. 1869 letaik XX imajo še dve pesmici, razglasil po njegovi smerti Josip Levičnik, in sicer po nemški zložena str. 308 — 9: ,,Marijau, in izvirna str. 314: ,,Na blejskem jezeru". — BRad je vsajal ranji Matevž svojim pred njim umerlim součencem na grob cveteče šopke v podobah ginljivih pesemskih uadgrobnic; naj bo toraj s temi versticarai postavljen mali spominček na prezgodnjo mogilo nepozabljivega mi pobratima", piše v Dan. Podratitovski, in iz istega vzroka v dokaz, da na Slovenskem še žive, ki ga ljubijo, bodi tu ponatisnjena M. Lotričeva: Mladi mornar. Mornar:Ptica: Ljuba ptica! kje si bila?Za deveto tam višino Kje si sladko roso pila?Res sem vidila dolino, Kje majala vejice?V sredi nje pa mirno vas: Pela sladke pesmice?Tamkaj čuli moj so glas. Koljko gor si preletela?Tam sem vejice majala, V koljkem času si dospelaRdeče cvetje osipala — S_ do morja grenkega,Tje nazaj še bom prišla, Kraja mi sovražnega?Naj tud' jez bom tam dom&. Za deveto tam višinoK hišici sem spat hodila, Al si vidila dolino,Noter mati je molila V sredi nje pa mirno vas?Za mornarja mladega, Tam še čaka zlat me čas.Sina ji preljubega. Tam so mati me zibali;Sestra jeat' mi je dajala, Tam s tovarši se igrali;Jez pa s petjem ji plačVala. Tam sem pervo pesem pel,Naj tud teb' vmirim serce : Tam le kdaj še bom vesellKi te ljub'jo, še žive!