Razmišljanje nekega stanovalca ob avtosejmu v Zadvoru
Nedelja, kakšen blažen mir. Sonce posije na posteljo in te zbudi. Ptički v vejah ščebetajo. Ura je deset, rjuhe pa še kar va-bijo. Sanje! Ko bi le bilo res! Kaj pa sivarnost?
Ze ob šestih te zbudi hrup mo-torjev, avtomobili se v kačah vale na avtomobilski sejem. Hrup, hu-panje. pogajanje za ceno, parkira-nje kar povprek. Adijo, bJažen mir!
Saj vem, avtomobilski sejem je pač potreben in lokacija zanj je ob Litijski cesti, Vevški poti in Poti heroja Trtnika. Ne razumem pa neobzirnosti voznikov, ki hupajo, trobijo in parkirajo na travnikih ali njivah, polnih vrtnin. Parkir-nih prostorov je premalo in mno-gokrat se zgodi, da prebivalčem, ki sianujejo ob avtosejmu, voz-niki »zaparkirajo« in zasedejo nji-hova lastna dvoriSča. Ob tem se
ne ozirajo ne kje parkirajo, ne kako. In če bi stanovalec slučajno rad odšel od doma, naj avto pusti kar lepo v garaži! Saj tako ali tako ne bo prišel mimo vse te ploče-vine. So pa tudi izjeme, ko pri-dejo lastnike dvorišč vprašat, če lahko parkirajo in kje, da ne bodo v napoto! Vendar so to res izjeme. Verjetno se malokdo vpraša, kak-šen zrak dihajo stanovalci lukaj. Le malokdo se v poletni vročini spomni, da bi ugasnil motor ali avto, ki stoji v koloni in se prema-kne le vsake kvatre, enostavno potisnil tistih nekaj meirov.
In da se vsc skupaj še ne konča, se tudi glasbe ne manjka. Iz okre-pčevalnice nad sejmom se namreč razlega tudi vesela muzika, ki /o brez težav slišijo tudi stanovalci. Hočeš, nočeš - moraš! Naj si še tako želiš poslušati kakšno drugo zvrst glasbe, ne gre!
V KS Zadvor so ta problem že
poskušali reševati. Edina rešitev je več parkirišč. Kaj pomaga kmetu, ki mu jekleni konjiči uni-čijo pridelek, odškodnina, ki se odvaja v KS. Sama se KS leh težav ne bo znebila. Potrebno je sodelovanje s Komunalnim po-djetjem Ljubljana. Urediti je treba parkirišča.
Sicer pa bo kmalu odprt nov aviosejem na Viču. Z isto na-pako? S premalo parkirišči in ne-jevoljnimi stanovalci? Kdo ve!
Do takrat pa bodo stanovalci ob avtomobilskem sejmu še vedno vstajali ob šesiih in sedmih in o nedeljskem miru samo sa-njali.
P.S.: Pa naj to pisanje ne bo toliko v gra/o odgovornim kot v premislek, njim, predvsem pa voznikom, ki bodo morda že na-slednjo nedeljo prišli prodajat svoje jeklene konjičke.
TANJA BRICELJ