DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
Uhaja, tveier vidk prvi in tretji četrtek meneča. Ako je ta dan pratnik, itide „DOMOLJUB■ dan poprej. Cena m« je SO kr. la Mf»	,DOMOLJUBALjubljana, v eemenUMh ulicah it. 2. NaroMna
m mterat* pa opravndtv* ,DOMOLJUBA" Fodnttov« ulice it.». - Hatmnila u t»prejemajo in planejo po dogovoru.
^tof. 12.
V Ljubljani, 16. junija 1898.
Letnik XI.
Kdo je kriv nemirov v Italiji?
V »raju Evrope« k»kor nazivljejo Italijo, je udu-lena eedaj ostaja.
Lačne, razdivjane množice so zopet premagane a kruto silo vojalkih bajonetov. Mir je zavladal po volilih meatih, mir ae je povrnil v male vasice, mir kraljuje po veej deseti^ vsaj — navidezno; zakaj na skrivnem, v srcih tli le vedno iskra upora, kateri utegne, de se ne obrnejo razmere na boljše, izbruhniti prej ali slej s tem večjo močjo znova. Skladišča, prodajalnice, javna poslopja so zopet varne pred ugnanimi nemirnefti. Pod ključem se nahaja po poročilu laske vlade okoli 1600 glavnih razgrajačev. V obsednem stanju se nahajajo cele pokrajine.
Razpuičena so vsa socijalistična druStva, jednuka usoda je zadela brez veakega vzroka tudi nebroj katoliških društev. Kakor se zatirajo rad kalni, socijalntični časopisi, ki so hujskali neprestano k uporu, tako se prepoveduje izdavanje katoliških listov, kateri so le mirili in vedno prporočevali ljudstvu pokorščino do posvetne oblasti.
Katolike, ki so biH vselej in povsod v vseh državah glavna podpora vsakega družabnega reda, stavijo liberalni, prostozidarski državn;k» v eno in tisto vrsto z anarhističnimi, vse uničujočimi zarotniki. Na najgrSl in najpodlejli način, kakerflnega je zmožen le Se kak prostozidar, se obrekuje katoliška duhovščine, čeS, ona je vzpodbujala prebivalstvo s peresom ali govorom k nemirom, ona je bila prva pospeSevateljioa in glavna voditeljica vsega revolucijonarnega gibanja, dasi jim ne dostaja za to nobenega dokasa. Kakor so proglasili krvoločni pagamvmUmss udaaa, potrpežljive kristjane rimski državi nevarnim in veleiaiajalskim živijem,, tako se razlegai ista pesem dandanes več kol poldrugo tisoč* letje pozneje iz ust breavsrskih liberalcev.
Liberalizem, ki je bil ponosen na svojo srečno Italijo in jo slavil kot uzorno dižslo zlate Slobode, pravega človečanstva in vsestranskega napiedka se sramuje svojih sadov in hoče »resnici na ljubo povedati, da je ustajo na Italijanskem na rovaS klerikalizma zapisati«, kakor se je upal kvasiti v svoji brezmejni prismojenosti znani dolenjski »Rodoljubovc p'sač.
Liberalizem, ki zahteva na gospodarskem polju najslobodnejSi razvoj podjetnih močij, ki uvaja najbolj divji boj za obstanek, vsled katerega more nujno poginiti gospodarsko slabši, premagan od gospodarsko močnejšega, ki torej zmanjšuje število krepkega, zadovoljnega srednjega stanu, povečuje pa nasprotno v istem razmerju itevilo nemaničev in beračev, noče priznavati sedaj, da je glavni krivec velikanske bede in neznosne revščine le on ia nihče drugi ne.
V vednem boju zoper cerkveno oblast izpodko-paval je liberalizem na Laškem leta ia leta tudi vsako spoštovanje do posvetne gosposke, in kaj čuda, da se sinovi starikavega liberalizma krepki in čili socijalisti ne zadovoljujejo več s praznimi puhlicami, marveč da se grozovito norčujejo iz blestečih besedij o slobodi, bratstvu, jednakosti in neizprosno zahtevajo jedi in pijačo.
Ia za vse človeški družbi skrajno pogubne posledice liberalizma naj bi bila sedaj odgovorna po mnenju prostozidarjev in nj hovih časopisov Carkev?
Nikakor ne I njen vrhovni poglavar , sveti Oče L?on XIII, so odločno odvrnili vsako krivdo katoličanov na uporu v piamu do kardinala milanskega mesta, Fer-rari-ja, katerega napadajo najbolj liberalci.
Mej> drugimi so pisali papež: »Ni pa tudi zamoglo zlo seme, ki se je sejalo skupno s tako zmešnjavo idej, s takim pohiijSevanjem in ne manjSo Škodo vere že dlje.
časa brez vsak« kasni na polotoka, nikakorSnih dragih, nego grenkih sadev obroditi. Pričakovati bi se torej smelo, da bo glas dejstev spametoval one, kateri sedaj, ko so pobijali koristno delovanje Cerkve in odstranili Boga is dražbe, primejo lahko z roko pmtoSenje onega poniževalnega dela, ki so ga nadaljevali a toliko vnemo. Mesto tega pa vidimo in ne brei bolesti, da uporabljajo oni sedanji trenotek v to, da trosijo aajzlobnejša oči-
tanja aavržljivih ustaj nad spoštovanja vredno državljane, katere imajo za tarčo le vsled tega, ker so odanl Ceikvi in apostolskemu sedežu. Pri t m pa ne vedo aH Se delajo nevedne, kakor da bi ne bila Cerkev, ki ne uči ljudskih uporov in da tudi niso katoličani, kateri jih vprisarjajo, ampak daje treba iskati njihprouzročiteljev in sokrivcev drugje.«
Razgled po svetu.
l>riavni poslanci so se zbrali prvega junija, da nadaljujejo razpravo o predlogih, tičoč:h se preo-snove jezikovnega praSanja. Brezobzirni Nemci pa hočejo sopet, kakor so doseda.i, savleči vsi-ko vspeSno delovanje v prid ljudstva in bržkone se Se izvolil ne bo jezikovni odsek, ki bi pretresaval ureditev jezikovnega vprašanja. Vsled imenovanja Glajspaha predsednikom grškega nadsodiSča, vsled razpusta protiavstrijskega graškega mestnega zastopa, ki se je vmešaval v stvari, ki presegajo njegov delokrog, tratijo sopet Nemci drsgi čas s praznimi govori o zatiranju in krivicah, ki jih nikakor ae trpe. — Ker poslanci ničesar ae store, jih hoče vlada sama priailiti k delu in predlaga v ta namen dan za dnevom ncve postavne načrte. Tako je koj prvi dan predlož 1» postavo, ki bi naj odstranila davek pri časnikih ia koledarjih; predlož Ia je dalje postavni načrt zbornici, ki bi naj odpravil mifnno na država h cestah in mostovih. Drugi važni načrt, posebno za revno ljudstvo ae tiče pristojbin od zapuSčio, katere naj bi se znižale za kake 2 milijona.
Vsled odpravitve časniikega in koledar* k«ga ko-leka, ki anaSa na leto okrog t in pol milijona gld. in mitnine, katere presega tudi 1 milijon gld. in valed povišanja plač državnih uradnikov in služabnikov v najmanjšem znesku 15. milijonov potrebuje država 19 milijonov novih dohodkov. Da bi se ta primank|jej pokril, je predložil finančni minister dr. Kaizl načrt, v katerem zahteva davek na sladkor in sicer od vaakih 100 k'g. Vladi se bo vendar celo težko posrečilo rešiti te naloge s popolnoma onemoglim državnim zborom; zakaj nemški kričači postajajo vedno hujši in izjavljajo, da a« nobena vladna predloga ne bo razpravljala preje, dokler ne umakne vlada jezikovnih naredeb na CeSkem. V prihodnjih dneh, ko odgovori ministerski predsednik, grof Thun na interpelacijo radi graških dogodkov se mora odločiti ali prenehajo prevzetni Nemci s svojim dosedanjem postopanjem ali se razpusti državni zbor in uveljavi vlada svoje načrte potem naredbenim potom. —• V zadnjem čara se govori mnogo tudi o odstopu trgovinskega ministra Bernrajterja (Baeinreither) ker je po mnenju Nemcev velik greh, da je Bernrajter minister pod vodstvom Thunovim, kateri ne dovoli, da bi graSki mestni očetje mislili io delali, kakor bi bili že kje na nemškem Pruskem. Zadnja poročila nam nazna-
njajo, da je tasedanje državnega zbora preloženo do
jeseni.
Socijalni demokratfe so imeli binkoštne praznike svoj strankarski shod v Lincu. Glavni poročevalec je bil jud dr. Adler. Sooijal no demokratični poslanec Reiel, ki je bil izvoljen tudi od nemških narodnjakov je govoril o graikih dogodkih. Iz njegovih besed|j je razvidno, da se prislj sodrugi v nemilost pri nemikih narodnjakih. Na shrdu so rohneli precej nad ogersko vlado, ki postopa bolj strogo s sodrugi; sabavljali so čes kl«rika'oe in kcnečno določili že nov strankarski davek, ki se bo pobiral od sodrugov v svrho pokritja stroškov za strankarsko organisaoyo. Hujiega pa niso sklenili judovski hlapci ničesar.
Na Srbskem so se izvršile volitve v za vlado jako povoljno; bil je pa tudi nj*n pritisk na voliloe vel kansk. Isvo|jenih je več kakor dve tretjini njenih privržencev. Viada sama ni pričakovala tako »sijajnih« uspehov.
V	Italiji je odstopilo miaistarstvo. Vzrok je bil rszpor mej ministroma Zanardelli in Viskonti-Venosta. Pravosodni minister Ztnardelli je hotel namreč izdati izjemne zakone proti katoličanom in jih tem potom popolnoma zatreti. Temu se je pi upiral Viakonti-Venosta, češ,.da tudi za katoličane zadostuje sedanje pravo. Ru-dini, kateremu je naročil kralj sestaviti novo minister« stvc, je že abral okrog sebe može, kateri bodo delovali neki pomirjevalno.
Na Francoskem se je sešla nova sbomioa L junija k zasedanju. V prvi seji se je volil začasni predsednik. Ker je pa dobil vladni kandidat Pavel Deianel toliko glasov kot njegov nasprotnik, prejSaji predsednik Briscn je bilo treba druge volitve, pri kateri je bil izvoljen DeSanel s večino 4 glasov, če bo vlada razpolagala s tako neznatno večino, jih bo težko še kaj dolgo časa voditi državno krmiio.
V	Belgiji so izpadle tudi letoioje volitve vk|jub strastni agitaogi liberalcev, sooijalistov in radikaloev prav ugodno in častno sa katoličane, kateri imajo sedaj v zbornici večiao 72 glasov.
Med ameriškim in ipanjshim brodovjem, ki se nahaja sedaj v zalivu Santiago de Kuba pod poveljstvom admirala Cervera se je vnel 81. maja hud boj« Amerikanci so hoteli namreč pod Sleiom dobiti ▼svojo
pest zaliv in ao sačeli napadati utrdbe pri vhodu. Spanci ao w krepko branili in pognali sovražnika a pomočjo dobro oboroženih, obrežnih čet nazaj in mu povzročili znatno žkodo.
Dne 8. jun. ao poskušali Ametikanc! z no\a svojo srečo in so streljali pol ure na Santiago. Pri tem bo je pa potopila njihova ladija »Merrimac« ko je hotela priti v luko, prodrta od žpanjsklh krogel j. Da bi pa Amerikanci prižli tem preje Španjcem do živega, je odredil admiral Sampson, da se poda kar največ moštva na suho in v zvezi z vstaškimi četami napade Spanjce od
nasprotne strani. Kakor se glase poročila, je na suhem blizu Santiago že okrog 5000 Amerikancev.
Hudo streljanje na utrdbe je trajalo zopet 6. in 7. junija, pri katerem je bilo poškodovanih nekaj naprav. Na španjski strani je ranjenih okrog 40 mož, mej njimi polkovnik Otdonez, in trije drugi častniki. Tudi lesena ladija »Reina Mercedes« ki se je prikazala pri >hoduv zaliv je precej razbita.
Admiral Kimaro je že tudi odplul s svojim bro-dovjem iz Kadiksa in kakor pravijo. Španjci se nahaja sedaj na potu proti Kubi.
Dopisi.
Gorje, meseca junija. BinkoStni pondeljtkp poldne, smo se sežli pri nas k shodu katoliškega slovenskega polit, drultva za Radovljiški okraj. V tako obilnem števila obiskanega shoda menda to društvo še ni imelo. Domači so prišli do malega vsi, celo ženske so pazljivo poslulale. Tudi iz drugih f<ira jih je bilo veliko; posebno s Bled«. Gotjanoi so zopet pokisali, kako se probujajo ne le v narodnostnem, temveč tudi v gospodarskem oziru. Točno ob štirih otvori predsednik Vurnik iz Radovljice shod. Izraža veselje nad prihodom novega g. kneza in škofa rojaka in predlaga naj ae jim pošlje uda-nostna brzojavka. To se je precej zgodilo. Prvi govornik, drž. poslanec ic delegat g. Pogačnik nam je rsslo-žil stanje državnega sbora in nam tudi povedal, zakaj da je prihodnjo sredo zopet sklioan. V drugem govoru pa je razložil glavna p-avila o zavarovanju goveje živine. Domači g. župiik kot dež. poslanec je poročal o de-želnozborskem zasedanji in pojasnil od kod izvira draginja ž<ta in moke (podt kalo se mu je, da je on kriv te draginje). Gosp. Evgen Lampe, kapelan z Bleda, pa je prav jasno pokazal, kako strašno od leta do leta propada kmetižki stan in zakaj. Župnik z Boh. Bele pa je razložil, kako pogubljiva je za kmeta socijalna demokracija. Zadnji govornik pa I. Stanonik iz Horjula, ki so ga pr. č. g. župnik povabili, je prav po domače pokazal, kje je edina rcStev kmetijstvs, namreč: Vstanov-Ijanje gospodarskih zadrug. Ia zato .se je sklenilo, da se tudi v Gorjah vstanovi ta prekoristna naprava. Upati je, da bodo sa vse dobro vneti Goijanci, poslušali ta nasvet in pristopali k novi zadrugi v prav obilnem številu. Sdj dandanes volja že posebno pregovor: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.« Zato: združujmose
v naših društvih, snujmo posojilnice in zadruge!
P. J«
Ii Ribnice, 30. Maja. Dragi domoijubovi prijatelji I Kakor se duje iz amogo krajev kranjske dežele, snujejo se konsumna društva po mestih, trgih in po vaseh. Tako smo tudi pri nas osnovali kmetijsko društvo, hranilnico in posojilnico, ter so nam došla tudi že potrjena pravila od okrož. sodišča v Rudolfovem. A kakor
drugod zadeli smo s tem tudi mi v pravo sršenovo gnezdo. Naši nasprotniki so vznemirjeni tak6, da bi nas radi vtopili v žlici vode, ako bi bilo mogoče. Opravljajo in obrekujejo druga taka društva, in b tem begajo in strašijo naše ljudstvo; to je njih edino orožje, s katerim mislijo zadušiti naše društvo. Mi se ne čudimo temu pdčetju; saj tako je bilo tudi drugod, kjer so se osnovala taka društva. A kikor drugod, tako se bodo počasi tudi pri nas unesli. N iše načolstvo nabira in upi-suje ude vsako nedeljo od 8. do 10. ure dopoludne, in mirno pripravlja to, kar je za v pro'dajalnico neob-bidno potrebno. Upamo, da v kratkem pride čas, ko se bomo mi smejali, naši nasprotniki pa kislo držali. Dragi prijatelji! srčno naprej, nič ozirati se na levo ali desno, nič posluiati, kaj vam bodo naši nasprotniki šepetali na uho; uverjeni bodite, da vam bo opravilni delež dobro obrestovan, in da se nam ni treba bati zanj. Ričuni bodo čisti, jasni, lahko se bo vsak ud prepričal iz društvenih kojig, kako društvo stoji. Toraj dragi prijatelji kmetijstva, še enkrat: na noge 1 nič strahu ! Le ozrimo se po drugih takih društvih, kako lepo napredujejo! Ako le mi sami hočemo, tudi naše novo društvo ne bo zaostalo za drugimi! Pristopimo v obilnem številu kot udje, združimo se in potem se za dober vspeb ni bati.
Iz Bleda Prelepo slovesnost so praznovali zadnjo nedeljo na Bohinski Beli. Kdo je že Be Bel v Bohinj, pa mu ne bi bile v spominu one sive skale, ki stoje kakor zid aa cerkvijo? V te skale je dal narediti domači posestnik Jožef t o n e j e po g. Jak 2 u m r u lepo znamenje luržke Matere Božje. Votlina je vsekana v živo skalo tako visoko, da se lepo vidi od daleč a oeste. Notri je predelana z lepimi kosci domačega kamena. Ti kameni so apnenčev sediment na mahovju, tako da se žilice mahovja vidijo, in celo še iz apnenca gledajo, kar dela vso votlinioo neizrečeno nežno. Podoba Matere Božje je skoro v naravni velikosti. Okoli znamenja pod skalo je že lepo zasajeno. Pač vsakdo, ki bo šel v Bohinj, se ,bo z začudenjem ozrl v to znamenje kateremu ne vemo enakega v naši deželi. Podobo Matere
Bo|je eo nesle v procaslji same bdo oblečene deklice iz cerkve do znamenj«. Blagoslovil je podobo preč. g. dekan Novak ob asistenci sosedni gg. duhovnikov. Slavnostni govor o lurtki Materi Božji Je Imel g. Janez
L i s
Ob brezdnu.
Včeraj — ^ko pifle Joseph Legueu v francoskem listu »L' Univers« — sem bil na veder pri Valeriju Ri-deau, knjigarju v ulici de Rivoli. Ko sva bila pri ko-zarcu vina dobre volje, pripovedoval mi je knjigar iz svojega mladostnega življenja nastopni dogodek:
Nekega dnč meseca julija leta 1878. vrnem se v mraku v svoje stanovanje na oglu ulice Buci popolno obupan. Vsega je konec, sem vpil ter se vrgel na polomljen sto>, jedin, ki sem ga imel v sobi, obupno vzdihujoč. Oh, kje je bilo vse bogastvo moje uprave, s katero sem pred pol letom prišel v Pariz. V tem času letal sem vsaki dan k založnikom — svojim prihodnjim tovarišem — ponujajoč jim v nakup avoje pesmi in svoje romane, katerih pa niti pogledati niso hoteli, rekoč: Mogoče da imate kaj pombnega. Objavite kako stvar drugod, da vas svet nekoliko spozna, potem bo mogoče napraviti z vami kako kupčijo.
Zastonj sem se tudi ponujal rasnim uredništvom. Tako človek propada v Parizu nepoznan, brez prijateljev, brez priporočil, s velikimi miBlimi, kako se bo proslavil kot pisatelj. Morda je neslo to nekdaj sa nalih p rade-dov. Zadnji čas se je vse poslabšalo. Na kratko: Pet sto frankov, a katerimi sem prišel v mesto, izginilo je hitro, dasi tem skopo gospodaril. I a ta večer auseoa jul\ja je anašalo vse moje bogastvo petdeset centimov. b tem lahko večerjam, kakor hočem... a kaj potem ?
Sel sem is sobe, toda ae k peku m tudi ne k prodajalcu klobas. Sklenil sem storiti badodelstvo, ki se jedino ne d& poravnati. Žal, minolo je se mnogo let, odkar sem peiabil katekizem. Nisem se brigal sa tolažbo, ki je vsikdar vspeSna, ta balzam, ki ozdrav|ja tudi obup ... Nisem več molil...
Kupil sem pri Auvergnatu aekaj funtov oglju. V prodajalnico je priiel isti čas dečak kakih 16 let ki je stanoval tik moje sobe. Kupil si je kruha M skromno večerjo. Imč mu je bilo Sylvain Desgranges. Bil je prav pariški ptiček, jasnega obraza, avetlih očij, lase počesane pa koncu ia noeil je širok predpasnik, kakoršaega nosijo vajend-knjigovezi. Bil sem ga vesel, ko sem ga *'del, sam ne vem, zakaj. Morda sato, ker je bil to vesel obraz, katerega vidim v zadnje.
Oprostite mi, da vam ne opisujem na drobno, kako sem se pripravljal za samomor. Prehudo mi j« na novo vzbujati spomine, zame tako nečastne, tako grenke.
Godec prel podobo. Z lavretanskimi Htanijami, kater« je ljudstvo pelo klečč pred podobo, se jo lepa vtov*. nost končala - Bodi hvala Wag«mu ustanovitelju m. menja v imenu vseh častilcev lurške Matere Božje I
it1 m <	"
tek.
Vse se je zgodilo tako, kikor so žal tolikrat tako živo opisuje po raznih romanih ... Nekaj trenutkov Se ia vse bo končano ... vsaj sa ta svet.. .
V sobi je postajalo vedno bolj soparno. Žareče oglje je kazalo s svojimi strupenimi soparji vedno huje svojo morilno silo. Zavest me je zapuščala. Le v nekakih sanjah sem slila', da ura bije. Zdi se mi, da je bi<a pol osmih. S soparom oglja sem se bolel zadušiti.
Zaspaval sem omotičen, saspaval v smrt...
Kipoma pa aekdo buli ob vrata moje sobe; U ropot me vzbudi. N sem se hotel oglasiti. Butanje se je ponavljalo, potem je aekdo poskušal odpreti vrata; iz previdaosti pa sem jih od znotraj zaklenil s ključem. Nato sem začul močen moSki glas: Vrata so saptta, hitro za tem pa mladeniča: Nič ne dč. oče Dinaa, porinite s ramo v dmi... V trenutku so črviva uata odkrebnejo ter padejo na sredo sobe, sa njimi pa poleo zdravega zraka ...
Bil sem rešen, vendar ee« odurno pogledal svojega rešitelja. Dojel sem mu Bavo|joa:
Kaj ee vmešavata v moje stvari?
Ne zamerite, dejal je deček, — bil je moj sosed vajenec — knjigovez S/rain Desgrange, videl sem vate rudeče oči. Ia ako človek, ki se n'C ne razume na kuho, kupuje meseca julija oglje, je to gotovo sumljivo. Zato sem jaz vedel, kaj nameravate. Toda ne zamerite, če vam rečem, da se človek pri dvajsetih letih ne sme končati.
Imel sem žalosten pogum zavrniti dečka, rekoč: Kaj vam mari? Jaz to zopet jutri poskusim, tukaj ali pa kje drugje... Jaz nimam družine; svojega življenja torej nisem nikomur dolžan.
Ni res, dejal je deček in postal je resen; svoje življenje ste dolžni - Bogu!
Ako se nisem končal ta večer, 4e<N moram lakote umreti, kajti je le dolgo časa ...
Ni mi b:lo več mogoče govoriti. Bdfcek Je hipoma izginil ia skoraj v trenutku je bil zopet prt meni, noseč mi sb'edo prijetno dišečega mleka. Kako slastno »em je povlil. Diček pa je med tem polil z itudo tleče oglje. Ko sem se okrepčal, dejal ari ja vajenec:
»Izpraznil sem svojo štedilnloov in ponujal mi je luidor, katerega sem se pa šiloma branil. Sram me je bilo vsprejeti milodar, vzlasti od vajenca, M je za ta denar trdo se potiti in stradati. Ddček p« je trgal
denar v mojo posteVjo, rekoč: Kadar bote manj pre-vsetal in bolj pametni, ga bosta aadi poiskali.
R4kel je In odtekel. — Rjzburjenoit se mi i jo po-lagmna polegla In saspal sem mimo, da «e dolgo ae teko. Še le jutranje soiooe me je »kadilo. Taksat sem takoj poiskal denar svojega mladega soseda. ..
Zatol sem prodajati papir, časnike, knjižice. Otvoril sem čes 'nekaj let knjigarno, katera se je vodno sirila
in povečevala in ki je kakor veste sedaj v jako ugodnib razmerah. Tvrdka njena kakor veste se glasi: Valčrins Rideau et 8ylvain Desgrangers editeurs.
Mojih pesmij in romanov pa ienlsva dffcetodanHa; bojiva se, da bi tak posktii ne škodoval trrti knjigami.
Razgled po
Imeoovarija. Dosedanji kanoelar škofijske pisarne, častni kanonik Martin PogaCarje stopil v pokoj; na njegovo mesto pa je imenovan skufi.ski tajnik Josip ŠiSka ravnateljem Sk( fijske pisarne in konzirtorijalnim svetovalcem. — G. dr. Jožef Gruden, dosedaj v začasnem pokoju je imenovan kapelanom v Bohinjski Bistrici. — KnezoSkofi.ski oskrbnik grajščine v Gornjem Gradu g. Jožtf Hofbauer je imenovan od svojega novega knezoSkofa nadgozdarjem. G. nadgozdarju bo pri-deljen v pomoč aziatent, veSč slovenskega jezika.
Posvetovanje ljubljanskih bogosiovcev. Presvetli knez in Skof ljubljanski podelč letos bogoBlovcem sub-dfjakonat 19. ju'., dijakonat 21. in moSniStvo 23 juilja.
Drtavnezborska dopolnilna volitev se je dne 6. junija icvrsiln za kmetske volilne okraje: Ljubljana, Vrhnika, L»tija, Zatičina, Ribnica in Velike LaSče Uko, da je bil isvoljen kres borbe kandidat katoliško - narodne ■tanke «. Ivan Venoajz s 206 glasovi.
Zadnja pridiga presvitlega kneza in ikofa v ljubljanski stolnici aa praznik presv. R. T. popoludae je napravila na poslolatee ssogočen vtis. Presvitli je govoril s živo gorečnostjo o Kristusa, pričujočem v najsvetejšem zakramentu. Končal pa je, proseč blagoslova božjega na vse. Klical je, naj blsgoslovi Kristus sv. očeta, naj blagoslovi naSega cesarja Frančiška Jožefa; blsgoslovi naj vse oblasti duhovske in svetne; blagoslovi naj tudi grešnike; blsgoslovi naj nas vse in vse hiSe naSe — le ene hiše nai ne blagoslovi, hiše, ki se v njej namenoma greši, ki je ustanovljena aa 'greh, »z a* t o h iS o ne prosim blagoslova— proklinjam jo in prokleta naj ostane. Amen.«
Birmancl. Binkoštno nedeljo je presvetli knezoSkof ljubljanski birmal dopoldne 1146, popoldne 762, vpm-deljek 334, skupaj torej 2242 otidk.
Novi grobovi. Dnč 1. junija je po kratki bolezni vsled otrpnjenja pljuč umrl v Križankih v Ljubljani vpo-kojeni župnik Fr. Bar bori C. Pokojnik je bil rojen v Šempetru pri Novem mestu leta 1833, ter duhoven od I. 1856. Služboval je v celovški Skorji, od koder je prišel pred uekaj leti v Ljubljano, kjer je pri cerkvi nemškega viteškega reda opravljal službo božjo. Zadnji leti se je posebno trudil za zgradbo katoliškega doma ter je bil tudi sedaj Oskrbnik te hiše. - Naj v miru počival
Slovenskem.
Gospodarska zveza. Načehtvo je -imelo dnš 6 Junija svojo prvo sejo. Bavilo se je najprefl z najnnjnejo zadevo: z vprašanjem revizije. Posrečilo ee je sa posel glavnega retizorja vseh v zvezi stoječih zadrug pridobiti glavno moč v osebi g. Maksa V e r S e c a, uradnega vodje pri »Ljudski posojilnici«. Gosp. VerSec je ponudeni mu posel vsprejel in, da ga bode zamogel popolnoma in utpeSno izvrševati, odpovedal je svojo rttržbo pri »Ljudski posojilnici«. Že prihidnji mesec prične gospod vodja VerSec z revizijo. Zajedno se mu poveri ravnateljstvo »Gospodarske zveze«. — Trgovsko revizijo kmetijskih in konsumnih društev bode izvriteval dan na-čelstva gospod Karol K a v S e k. Ob jednem je naCelstvo storilo važne ukrepi gled$ izvršitve sklepov prve odbo-rove seje.
Iz Bleda. OJslej bo vsak pondeljek (razen zapovedanih praznikov) na otoku sv. maSa Ob 7. K*dar bo mogoče večkrat, se bo naznanilo.
»Sildmark« postaja za Slovence v obmejnih pokrajinah na severu vedno nevarneja. Nemci z denarjem po pruskem vzgledu podp!rajo nemške obrtnike v slovenskih, krajih ter pokupujejo slovenska posestva. To druStvo nam je mnogo skodljiveje nego »Sulverein«. Dj se osnuje potrebno druStvo v obrambo proti nemški po-vodnji, so se pred kratkim, kakor se z Dunaja poroča, posvetovali slovenski državni poslanci. Načeloma so sklenili soglasno, da se v Ljubljani osnuje tako druStvo ob jednem proti italijanski »legi nazionale«, ki naj bi s po trebaimifpododbori delovali sa obrambo sioven-ke zemlje. V kratkem izide vabilo k razgovoru v Ljubljani.
Iz Črnomlja. V petek, 3. t. m. je srečal nek kmet iz dobličke obtine, nabirajoč suhljad v gozdu pri Mik-larjih, (dobri dve uri od Črnomlja) dve etrieaHnedveda, starca in mladiča. Mož se je pošteno prestrasil, tako, da so mu, kaker ssm pravi, lasje privzdigni klobuk na glavi. HujSega pa vendar ni bilo, ker striea «ta bila pametna, mež pa tudi. Zver se je ptitepla semkaj najbrže iz kočevskih hribov in si misli: Naj poskusim jsgode še na sloveask h tleh, saj menda niso manj tešne, ko pri Kočevarj h No, te jima privoščimo is s:ea, da le Sivino na paSi v miru pustita.
»Delavec« pobegnil Iz Trsta? Kakor se nam poroča od neke strani, se je »preselil« »Delavec« aopet na drugi svet in ostavil za seboj dokaj prijeten spo-
min na onem kraju, od koder je izviral dosedaj nauk njegove »resnice«. Podrobnosti o tem najnovejšem begu »Delavca* nočemo Se navajati, a se to priča o »visoki vrednosti« te ptice selivke na slovenskem časniškem obzorju. Naposled naši ljudje morda vendar »previdijo, s kakimi duhovi imajo opraviti v svoji socijalistiSki navdušenosti Dandanašnji je treba imeti odprte oči!
Novo kmetijsko društvo v Dobrunji, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, ustanovilo se je pred kratkim in je pričelo dnč 15. t. mes. svoje delovanje. Novo druStvo se je osnovalo na taki podlagi, da bode lahko ustrezalo vsem zahtevam članov, ker združuje v sebi kmetijsko zadrugo in konsumno druStvo. Olbor je sestavljen iz samih vrlih mož, ki se neprestano trudijo, da se zadruga že v začetku presbrbi s vsem za prodajo potrebnim blagom.
Požari. Dne 20. maja pogorelo v Zgornji Besni c i gospodarju »Jure!« vse do kamenja. — D je 26. maja pa je zgorela v Z a p I a n i posestniku Antonu Leskovcu hiža, nekaj živine in kar je najhujše — tudi žena, 30 let stara mati peteilh nedoraslih otrok.
Toča je pobila dne 8. junija vse pridelke po nekaterih vaseh moravžke občine ter napravila veliko žkode, ki se sedaj preiskuje.
Strela je ubila dne 10. junija popoldne neko ženo na Kokerci nad Kranjem. Žena je delala na pol,u s svojo materjo, otrok njen je bil tam blizu v vozičku. Gredoč domov s svojimi je treBčilo vanjo. Zona je bila takoj mrtva; njeno mater pa je močno omamilo, a otrok je jokal v vožičku zdrav ter klical po »mami.«
Vzgled slovenskim županom je dal vrli župan sežanski. Pred nekaterimi dnevi so izzivali ondi bivajoči lahonski vojaki slovenske sežanske fante z žalečim po-pevanjem, ki bi bilo skoro povod hudi rabuki. Župan se je takoj obrnil do poveljnštva dotičnega polka in izzivajoči so dobili po 30 dni —■ »vojašnice.« Tako naj bi postopali vsi slovenski župani narproti tujcem, ki se vedo na nažib tleh, kakor da mi nismo kulturni ljudje.
Spomenica beneikih Slovencev. Beneški Slovenci obrnili so se s slovensko prošnjo do kraljičine presto -lonaslednice italijanske (hčere črnogorskega kneza), v kateri jo prosijo, naj bo njihova sagovomioa in sažčit-nica pri italijanski vlad', ki jih satira v moralnem in gospodarskem osiru in is oerkve, kakor iz šole preganja domači slovenski jezik. Hi želimo bratom rojakom v borbi sa njihovo polteno pravo obilo vspeha I
Nevihte na Češkem. Mesec msjnik je bil za Cehe zelo nesrečen. Po mnogih krajih so se utrgali oblaki, toča pobijala, tako da je fikoda velikanski. Pri Roudnici se je vBula tolika toča, da je bilo videti na tleh liki žamete. Pri SuBicah je uničila skoraj vso letino. Pri nevihtah je prišlo ob življenje več ljudi, pri Zatcu se je pj začela udirati zemlja vsled preobilega dežja. Kaj bo počelo ubogo ljudstvo pri vladajoči draginji?
0 Jetlki aušicl ali deri, spisal dr. An t. Pogačnik, tačas zdravnik v Gorici (via del Ponte nuovo žt. 26), bivži skozi 24 let specijalist sa pljučne bolezni na Dunuju. Ta, zdravim in bolnim jako koristna knjižica je ravno izžla in se dobiva pri njenem Isstniku, gosp. Janku L e b a n u, nadučitelju na Trebelnem pri Makro-nogu (na Dolenjskem) po 25 kr. iztisek (po poŠti 28 krajcarjev).
S Trebelnega pri Mokronogu. V torek 81. maja okolo poludne se je jelo nad nažimi hribi zbirati nekaj oblakov, od katerih po človeflko soditi ni bilo nič hudega pričakovati. Usslo se je sicer is njih med dežjem nekaj drobne toče,, ki pa ni nič škodovala. Naenkrat je zagrmelo in v hlev Jožefa Spolsrja v Cežnj oah je udarila strela, ki je upf p3lila h'ev in hišo. Gospodar je sicer za poslopje savsrovan, toda sgorelo mu je tudi nt kaj živine in drugih vradnostij. Treska intaudega vre-meoa, reži nas, o Gospod I prosimo slasti letos, ko so se hude ure jele pojavljali (ako zgodaj. P« ne samo prosimo, ampak tudi živisso pošteno slasti posvečujmo bo|je nedelje in prasnike, da si ne bomo ob kakej nesreči morali očitati, da nas je zadela kazea božjs.
Domači pravdnik.
Nekaj o novem pravdnem redu.
'Mani nemžki krščanski list »Arbeiter - Freund« objavil je dober poduk o novem civilno pravdnem redu, kateri v sledečem podajemo svojim bralcem v prevodu: Civilna pravda je prepir o denarji ali o pravici do ptuje osebe ali reči, ktferi se vrši in dovrši pred sodiščem. Nasprotno je" kazenska pravda sodnijsko postopanje, po katerem se dokaže kršenje kazenskega zakona ia se kaznuje zločinec. Posledek civilne pravde je torej priznanje ali odsodba denarne svote ali pravice do ptuje reči ali oseba, pos'edek kazenske pravde pa kaznovanje dejanja ali opustitve, ki nasprotuje postavnim predpisom.
Civilnopravdni red je postava o sodnij-skem postopanji, ki je potrebno, da se dovrli civilna pravda ter v dotičaih pravnih lekih. Nasprotno ima k a-zenski pravdni red postavne predpise za dovr-šenje kazenske pravde in predpise v pravnih lekih, ki služijo sa kazensko pravdo.
Tukaj bode govor le o civilnej pravdi.
Kdo more tožiti ali tožen biti?
Vsak, kateri je dovrši; 24. leto svoje starosti. Ne-doletni morajo imeti postavnega zastopnika (očeta ali jeroba.)
Radi denarja, ki si gA je pridobil nedoletni sam, pa zamore tožiti in tožen biti. Nedoieten delavec lahko
sam utoži avoj zaslužek, ravnotako pa je lahko tožen, da mora plačati dolg in svojega zaslužka.
Kje se morajo tožiti?
Pred okrajna sodišča spadajo :
1. Vse premoženjske pravde, v katerih se ne gre za več kot za 600 gld.
2 Ne glede na vrednost spornega predmeta:
a.	Tožbe radi očetovstva in radi spustitve is očetovstva izvirajočih dolžnostij.
b.	Prepiri radi mej in prepiri radi služnosti stanovanja in druzega preživitka.
c.	Tožbe radi motenja posesti.
d.	Prepiri radi najemnine in zakupa.
e.	Prepiri saradi službe in plače.
f.	Prepiri zaradi napak pri živini.
g.	Sporazumna ločitev zakona.
Pred deželna ali okrožna sodišča spadajo:
1. Vsi prizivi itd. proti razsodbam in odločbam okrajnih sodišč.
2	Prepiri radi prposnanja in prehranitve z a -k o n s k i h otrok.
3	Nesporazumne ločitve zakona.
4.	Rodbinski prepiri radi premoženja.
5.	Tožbe izvirajoče iz menic.
Tožiti treba pri istem sodifiči, v katerega območji ima toženi svoje redno bivališče.
(Dalje sledi.)
Raznoterosti.
(Za monitninee) v cerkvi Evtarisiijcev v Bolzanu bo darovala vsaka avstrijska nadvojvodinja lep dragooen kamen iz sveijega lepotičja. V tej ce*kvi bo ispostav-Ijeno najsvetejše noč in dan.
(Zanimivo epazovanje.) Znano je, da strela udari večkrat v drevesa. Da bi zvedeli, v katero vrsto dreves najraje treSči, opazovali so v kneževini Lippe • Detmold na Nemikem jednajst let p*ecej velik gozd, in poka-salo se je, da je udarila strela v tem času 66 krat v hrast, 20 krat v jelko, 8—4 krat v smreko, a nikoli v bukev, dasi ja v tam gosdu nad polovico bukovine. Torej ne pod hraat ob nevihti I
(Lep zgled) 21. maja je prejel starejši sia ministra zunanjih zadev, grot Agenor Goluhovski, prvo sv. ob-bsjilo. V krasno tk;nčani cerkvi sv. Ane na Dunaju se je sbralo mnogo visoke gospode; na poaebnem odloče nem kraju je klečala vsa družina Goluhovski. Mati mladega grofa je tudi prejela sv. obhajilo s sinom vred. Oče, minister, se je moral pripeljati is Budimpešte radi mnogih opravil po noči, in je vkljub mučnemu potovanju bil navzoč pri celi slovesnosti, mej katero je ves čas klečal. 22 maja je pspjžev nuncij, nadškof Taliani, birmal dva sina grofa Goluhovskija, Agenorja in Ad-alberta.
(Kaj vse si otreci cmislije.) V HAstetu na Bavarskem sta poskusila dva osem- do de etfetna dečka, ki sta že večkrat gledala, kako koljejo preSiče, zaklati triletnega dečka. Prav lepo ga zvežeta, mu satlačita slame v usta in ga vrtata na tla ter mu že nastavita nož na vrat. V tem trenutku jih sagleda neki mož in zavpije; dečka prestrašena saženeta nož in jo ubriseta. Ubogi triletni revček ima le malo rano ta vratu.
(Prebrisan gvardijan.) Nauki franooskih prekucuhov so nsšU odmev tudi v srcih nemSkih kmetov ob Renu. Po gostilnah so sneli vinski bratci že prav dobro govori« o prostosti* jednakojti in bratstvu. Kajpada so aa«
bavljali na vse načine čez duhovnike, posebno le redovnike. »Zlata prilika je sedaj, da prenehamo s desetino, katero dajemo naSemu samostanu«, predlaga najbolj glasni bratec, in drugi mu radostno pritrde. (Bil je v onem kraju kapucinski samostan, kateremu so dajali kmetje vsako leto enega preSiča in 2 centa pSenice.) Oče gvardijan z\6 o tem naklepu. »Prav gotovo mi bote dali prež da in pšenico«, pravi vam pri sebi, in gre naravnost med kmete. »Koliko stavite, da mi bote dali navadno desetino«, pravi smejoč se takoj, ko vstopi v gostilno. »Oho, le počasi«, zavpijejo pivci, mi Vas in VaSe učenosti nič več ne potrebujemo, sedaj smo sami dosti rassvitljeni in modri.« »Čeprav ste tako učeni«, reče gvardijan, »vendar ni noben v stanu sedem besedij natanko sa menoj spregovoriti.« »Ta je lepa«, pravi glavni kričač. »Koliko stavim, da naredim jaz to?« »Kdor zgubi, d& zmagalcu debelega preSiča«, odgovori gvardijan. »Veljal« pravi kmet, in gvardijan začne: »Torej pozor I Jednskost«. — »Jednakost«, odgovori za njim kmet. »Prostost« — »Prostost«. «Par'z — »Pariz«. »Napačno", zavpije hitro gvardijan. »Kako to, saj je prav«, pravi kmet. »PreSiča mi bos dal, pa je. Zakaj pa nisi rekel za menoj »Napačno«, kaj?« Gvardijan je dobil prefiiča. »Meni se je lvhko to pripetilo«, pravi premagani, »a župana pa ne speljete na led, gotovo ne. »Idite ponj«, pravi gvardijan. Ko povedo županu ves dogodek, se nasmehne in pravi: »Ali se greste tudi s menoj, gospod gvardijan?« »Zi.kaj ne«, odgovori ta. Slavim 2 cfn'a pSenice, da mi ne bote mogli na vsako mojo besedo odgovoriti: »Dvapopirčka«. »Ve|ja«,pravi župan, »prosim, sačnite.« »Prostost«, pravi gvardijan. »Dva popirčka«, odgovori hitro župan. »Jednakost« — »Dva poprčka«. »Jutri se peljem v Kolin« — »Dva popirčka". — »Kol ko Vam dam sa 2 centa pienJoe, go-gospod župan?« — »Dva popirčka«. »Tu jih imate«, pravi gvardijan. »Prosim, pripeljite pšenico jutri v sa-
mostu. Z Bogom!« T»ko je dobil prebrisani gvardijan na lep način vsakoletno desetino sa samostan, preSiča ia dva centa pSenice.
(Jave« skod) je napravilo Slovensko katoliško delavsko druBtvo v nedeljo 12. t. m. pri Devici Mariji v Polju. Vkljuh slabemu vremenu je prišlo mnogo ljudstva na shod in je pazljivo sledilo obravnavi. »Gospodarsko organizacijo« so obravnavali rasni govorniki. Dr. JanežiC je dokazoval, da morata oba faktorja, drŽava in posamesniki se lotiti tega dela skupno, da se doseže povoljen vspeh. Država je dosedaj premalo storila sa kmetski stan; ko bi se n. pr. le; toliko brigala sanj, kot za Šolstvo, bi vse drugače ovelo naSe narodno blagostanje. G. Gostinčar je našteval podrobno sredstva, katera so tukaj mogoča in potrebna v razvoj gospodarske organizacije. Priporočal je zadruge in posojilnice. Gotpod Karlič je svaril pred socijalno demokracijo in nauduSeno priporočal jedinost in slogo za naSa naSela. Ta govornik je napravil mogočen vtis na posluSaloe. Konečno sla se vsprejeli dve resoluciji. Prva sa slovensko vseučilišče v Ljubljani, druga sa »Gospodarsko zvezo« v Ljubljani, naj v prvi vrsti podpira gospodarstvo s tem, da prej ko mogočo napravi skupno skladiče v- Ljubljani. Predsednik gospod Ziller zbkijači slovesna shod s slava -klici na papež*, cesarja in na! narod;
(Iz Preieeelj pri Kranja) NaSe občinske volitve je vlada ovrgla; zato bomo kmalu imeli nove volitve. Zakaj jih je vlada ovrgla nam ni znano, ker vladni komisar pri volitvi ni nasnsnil nobenih nepravilnost«. — Mi se norih volitev ne bojimo. Lati, katere so naSi nasprotniki v naleta občinskem gospodarstvu presiti pri »Narodu« so občanom; oči odprle, in spoznali so, da liberalci lažejo k kor bi čeSnje zobali. Vsak mora obsojati grde napade na naSega obde spoštovanega župana. Zelo pa obžalujemo, da je nekaj dosedsj naii st\a i svetih mož se dale preslepiti, da vlečejo s nasprotniki, prepričali se bodo, ako v pravem času* ne spregledajo, da jih nasprotniki s prašnimi obljubami le sa nos vodijo. — Mi bomo šli vsi z veseljem na voliiče, ker smo prepričani, da se sedaj dobro goepodari v občini in ker hočemo imeti mir v občini kakor je vladal, preden so prišli v občino tisti, ki sedaj >z same nagaji-voslr tako zgago delajo.
(Zanimiv antemat ) Trgovca Khebel in Korejs v Stari Boleslavi na ČeSkem sta izumila poseben automat z mehaniko in godbo. Steklena ootarioa je to, podobna gledali0čn»mu odru, ln predstavlja morsko gladino. Če se deoe v odprtino denar, začne svirati godba, val j vi se vzdigujejo, solnce se-prikaže, angelji stopajo s oblakov, ladij« plavajo. Naenkrat godba obmolkne, solnoe zaide,, nastane nevihta. Na valovih zagledamo Jezusa, ki zapov6 vetiui in morju, valovi se poležejo, godba začno svirati in ponavlja ie prvo. Izumitelja sta dob ln na svoje delo paUnt, dekla sta pa nad jedno leto.
(ttejmncdne arakeploreuje). V; sredo S. t. m. spustili so bodo it BeroUaa 4, Is Mdnakovega ly iz Bw »elja 2, 1* Pariza 1, is Petrograda 1, iz Stnsibinga 2,
z Dunaja 3, vsega skupaj 14 obljudenih zrakoplovov na kvi*ko, vsak iz svojega kraja ob 9. uri dopoludne, da merijo v različnih visočinah temperaturo, vlago itd. Razun tega bode Slo 7 neobljudenib, s samim orodjem previdenih zrakoplovov na kvisko. Če kdo kaj zapazi, naj zanamova čas in smer plovenja ter naj poroča ljubljanski meteorologični postaji.
(Najdražja pipa.) Perzijski Šah ima najdražjo pipo na svetu Njegov čibuk je vreden en milijoagoldinarjev. Glava je U enega samega izvoženega dragega kamna, cev pa posuta z biserji. Pred tem čibukom ae skrije nal s srebrom okovani vivček (čedrarica) kajneda«
(Golobnjak pod lemlje) so napravili v Berolinu, in sicer v kleti nekega kolodvora. Golohje se nakii prav dobro počutijo; otresli so se starih, predsodkov, da: morajo prebivati pod streho. Kje je to zapisano? Svet napreduje in golobje ž njim.
(Stari krajcarji in polovičarji) bodo v prometu Se do 1. julija. Uradi jih bodo jemali do 31. decem-bna 1899.
(Posvetil mu je). Predstojnik Šolskih bratov iz Ant-w<rpna se je peljal v Bruselj. 2 njim vred sta se peljala dvn lepo oblečen« gofpoda, kateri ms je hfl redovnik trn v peti. Začela sta glasno zabavljati menifcom, čes da niso vredni ti lenuhi, da U jik.na kino izstm-lili. NaS p.*edstojn;k se ne smeni za t« čenče, kar je gospoda jako jesilo. »Vi, gospodpatorv pa gUova niste jeden izmed neumnih, vam s« vidi, da sto studenec vseh učenostij,« nadaljujeta gospoda. »Seveda Mm«, odgovori pater, »pa pred leti sem znal ie veliko več, . ~"go snam sedaj.« »Oh, kaj ste anali?« »Pred 30leti«, začne pater, »se- je sgodil tu vel* zločin proti nravnosti. Zločinca, ki j a bil Se sel j mlad, so prijeli, in jas sem ga obsodil za 10 let v ječo. Bd senu namreč guverner v Anfwerpnu. Zločine c st«! pa bili v tla GOspod postane bled, in zgine na prvi postaji iz železaičnega vosa.
(Pravi značaj ) V južno-amerikanski republiki Peru se je uvedel oivilni zakon vkljub temu, da je nasprotovala vlada taki sahtevi na vse kriplje. Ko je bil povabil predsedob republike, Pierola, nrnisterskega pred-sednka Komanisa, da bi on podpisal safcon, jo on to odločno Odklonil. »Ta zakon«, — jo dejal Romania — »se je sklenil v nasprotju s višjim pruvont od poslancev. Nasproten je tudi moji veBti in prepričanju večini prebivalstva dežele. Jas ga ne bom podpisal na noben način«. »Zakon je zakon« so mu govorili navzoči, »sedaj se mora podpisati, dokler ga ne bo modi preurediti. Zanj so edini pcslaaci odgovorni.« A neustrašenega, značajnega Romania-« niso mogli pridobiti za to stvar. Rajši se je odpovedal svoji službi in. podal v svojo domovino Arakvgo, kjer ao g* vsprejeli s največjem veseljem in navdušenjem; Da bi le imel obilno poBnemaioev I *
(Odločna žena.) V m ki vani pri / Sv, Jakobu na Spanjskem sto živela dva sakonska in se bavila t živi' norejoi Ko je bil semenj pri Sv. Jakobu, st* gnala par volov tja in jih (ndi prodala preeej dobro* Vesela sta
se vrnila domov; mož pa je moral iti zvečer nekoliko od doma, da se je pogovoril o neki zadevi z mlinarjem. Zena je napravljala med tem večerjo. Naenkrat pa stopi k njej našemljena oseba, zahtevajoč od Sene vse, kar je dobila za vole. Na vprašanje tatu, kje da ima shranjen denar, je odgovorila ona, da ne ve. »Gotovo v skrinji«, se odreže ntglo tat. »Potem ga dajte pa le iskati tam«, je menila žena. Kar je izpregovoril tat, je tudi storil. Sklonil se je tudi nad skrinjo in iskal denarja. Zena ga pa hitro prime za noge, prevrne v skrinjo, katere so na Spanjskem Se precej velike in jo zapre. Kmalu so prihit«ti žent, klieoci na vse pomaganje, sosedje na pomol ia odvedli ptiča sodni oblasti.
(Pokojnine ministrov) Ko so dobili liberalci v Avstriji državne vajeti v roke, je bilo prvo, kar so storili, da so preski beli prav mastno svoje voditelje. Gospoda ministra Giskra in Herbst sta skrbela kaj za se in predložila sta cesarju zakon glede ministerske pokojnine. Po tem zakonu dobi vsak minister in naj je le en dan minister, 4000 gld. pokojnine. Vendar je pokojnina lahko Se večja, če je bil minister Se državni uradnik, predno je postal minister. Največja pokojnina za ministra znaSa lahko 10.000, za minihterskega predsednika 14.000 gld. Dr. Herbst je dobival radi svojih »zaslug« 20 let pokojnino iz davkov. V drugih državah, kaker na Angleškem, Francoskem, Laškem ni ministerskih pokojnin. Če boCtt dobiti na Angleškem kak minister kaj pokojnine, more posebej zanj prositi in povih dokazati,
da ne razpolaga s sredstvi, ki bi mu dovoljevali, da bi živel po Bvojem stanu.
(Konec milijonarke). Devet in osemdesetletna Mis Valker v Kentu na AogleSkem je bila v svoji pokrajini najbogatejša posestni ca. Nekega dne so jo dobili obe-Seno v sobi. Na mizi so dobili listek sledeče vsebine : »Jaz imam zavoje in omare polne denarja in blaga, pa nobenih otrok, nobenih prijateljev. Obdana sem bila vedno od ljudij, ki so hoteli podedovati moje imetje a prilizovanjem; a jaz sem imela vse za ničvredneže in sedaj, ko mi prihaja smrt nasproti je moja zadnja prošnja, da bi se ves denar vporabil v dobrodelne namene.« Zopet eden dokaz več, da denar ne stori nikoli človeka srečnega in zadovoljnega.
(»Rache, Raub und Hord«) je geslo nekaterih nemških dijakov v Brnu. Proti koncu meseca majnika so se zabavali manjši nemSki dijaki na Spielberku; govorili so o Slovanih. Pogovor je poln izrazov: »Heil, Sieg, Raobe, Raub, Mord«. Take želje imajo že mali nemSki dijaki, znamenito odgojo morajo imeti, ker se jim take reči pregledavajo. Na drugi nemSki gimnaziji so podpisovali dijaki Scboaererjevo peticijo zastran obtožbe Gautschevega ministerstva. Stvar se je godila toliko očitno in brezskrbno, da ni bilo drugače mogoče, kakor da je priSla tudi vodstvu na uSesa. Nastalo poizvedovanje je celo zadevo potrdilo. Pač vedo nemški dijaki, zakaj se toliko upajo !
Narodno gospodarstvo.
Slovenskim posofilničarjem.
O slovenskem posojilniStvu se je že veliko govorilo. Ne, govorilo se Se ni dovolj, le pisalo se je veliko o njem; s besedo, z živo besedo so se pa slovenski posojllničarji Se vse premalo pred slovenskim svetom oglašali. Res sklicujejo posamezne alovenske posojilnice vsako leto svoje ude na občni zbdr, toda na teh se razpravljajo le auhe gospodarske zadeve vsake posamezne posojilnice. Večje zanimivasti je vsako leto občni sbor •Zveze slovenskih posojilnic« v Ce|ji. Toda tnditashod slovenskih posojilničarjev ni tako živahen, kakor bi bilo želeti, ker se sklicuje navadno sele po zimi. Š rSe važnosti bi bili lahko sčasoma tudi občni zbori „Zveze kranjskih posojilnic" in »Gospodarske zveze1. Tudi občni zbori »Centralne poszjilnice slovenske« niso bili do sedaj mnogobrojno obiskani, ker se niso vršili v večjem mestu in ob ugodnejšem času. Vse te okoliščine in to, da bi se vzbudilo pri slovenskih posojilniCarjih večje zanimanje za vse skupne zadeve slovenskega po-sojilništva, napotilo je »Centralno posojilnico slovensko na letošnjem zboru, da skliče leta 1898. v večje mesto še drug občni zbor, ki bi bil nekakošen sploSen shod
slovenskih posojilničarjev, ali »prvi všliki zbor slovenskega posojilniStva«. Na tem shodu bi se vprvič v večji družbi razpravljalo o načelih in organizaciji slovenskega posojilniStva, kajti marsikaj Se ni jamo in dognaao o zavodih našega denarnega in zadražnega gospodarstva. V pretres kaže z nova vzeti Raiffdissnova in Schulze-DelliUch-eva načela in odobriti kaže naS slovenski po-sojilniški sistem. PrereSetati kaže na javnem Bhodu z ene strani prednosti, z druge strani pa neugodnosti zakona z dne 1. jun. Posebno temeljito bi bilo potreba pretresati načrt novega zadružnega zakona. Kazalo bi ( znabiti kazati na napačnosti in Škodljive določbe, ki se nahajajo v pravilih nekaterih posojilnic.
Govoriti bi utegnili znabiti tudi Se o knjigovodstvu
naSih posojilnic.
Glede organizacije posameznih posojilnic in njih razmerja do sosednih sester bi se znabiti sprožil predlog, kje kaže Se posojilnice snovati in kje jih ne kaže; kjer je več posojilnic skupno v enem kraju ali blizu skupaj v enem kraju, bi se utegnilo naavetovati, kako bi se one združile ali približevale, oziroma svoj delokrog tako odmerile, da ne bi se spotikala niti ena ne nad delovanjem druge. Največje važnosti je pa dobra
organizacija tistih druStev, katera so vzela v svoje varstvo posamezne slovenske posojilnice. Ta društva, oziroma zadruge so: 1. »Zveza slovenskih posojilnic« (v Celji), 2. »Zveza kranjskih posojilnic«, 3. »Gospodarska zveza« (obe v Ljubljani) in 4. »Centralna posojilnica s'ovenska« (v Krškem).
Ker so pravila prvih treh druStev taka, da lahko sega eno druStvo v delokrog drugepa treba bi bilo v tej tadevi mirno in rodoljubno besedo spregovoriti, da se ne bi niti temu društvu krivica godila, namreč nasve-
tovati, kako bi se zajamčil vsem obstanek in kako naj bi ta društva s »Centralno-posojilnico« vred med seboj se podpirala in sporazumno podpore dajala vsem slo-venskim posojilnicam in zadrugam n. pr. na ta način, da bi izdaiala skupno svjj časnik, prirejala učne tečaje i. t. d.
Na tem shodu bi se sploh nič ne podiralo, nikogar ne sumničilo, nič ne polit.kovalo. Shod naj bi namreč z.dal in družil. VrSil bi se v Ljubljani meseca avgusta.
Prihodnja številka rDOMOLJUBA" Izide det 7. julija 1898 zvečer.
LoterijMk« »rečice.		
DaaaJ, 11 junija: 22 1 11.	46	76.
Liae, 4. junvja: 6 41 33	54	12
Trat, 4. junija: 60, 76 60,	18	48.
Orsdee, 11. junija: 79, 61, 70	43	33
Preselitev.
S svojo znano zalogo lepe razna bonsbaiavine ln
▼olna po najnižji ceni sem se preselil iz barake za Skorjo ob Ljubljanici v hišo goape
V. Pavrove na Sv. Petra cesti štev. 24. 3i5 3	Tomaž Lnoin.
Tržne cene v Ljubljani.
11. junija.
Plenica m. at.
Rel,	»
Ječmen,	»
Oves,	» Ajda,
Proso,	»
Koruza,	» Krompir, Leda
Grah,	»
Fižol,	>
Maslo	kgr.
Mast,	» Speh, trni »
hktl.
EE u! -
9,80 8 60 8,60 10 50
7|6of
7, 20| 4 20 18 -12 12
94
72 68
Speh, povojen, kgr. Surovo maslo, > Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso kgr. Telečje » » . Svinjsko » » KoStrunevo» » .
Pitanec.....
Golob.....
Seno, 100 kgr.. . Slama, » > . . Drva trda, 4 kub. m tr. » mehka . . .

72 "ž
«2
70 40 46 18 78 60 30 4,30
387 (4-1)
Zastonj
319 (J»-2)
■e
ši^-alai ©troji
nikjer ne dobivajo!
Velika zaloga bioikljeT in poljedelskih strojev!
Pozor!
Kdor pa hoie kupiti iz- N , W 5°/o "V* • vraten in trpežen Šivalni \	, . ..
atroj za 6% ceneje kakor KJe\ C ene jO kakor kje drugej, ta n^j aa zaupno obrne \	drugej.
na prvo in najstarejšo tovarniško I rg^g zalogo šivalnih in poljedelskih! strojev na Kranjskem
Franc Detter
Ljubljani, Stari tri
it. 1.
Trdka vtprejema pod dobrimi pogoji potovalce in zastopnike ta deželo.
Ceniki zaHtonJ in poAtntno proato.
100 tO 300 £11
labko polteno zastati sleherni ter pevsed brez zgube, ako hoJe prodajati pastavne depoUeas srečke in driavna pisma.
Ponudbe na LoSevika Oeaterraieher, Badapast VIII, OMtaahaiaasa 8 267 10-2 353 10-S
Stanarinske knjižice
sa stranke
z araSae petrjeaial delatbant kitnega roda v alsvanakoai ia MatfkSM jezika , z
razpredelbo za vplar če vanje atanarine, vodovodne in mestne doklade, dob* se kana* as 15 kr., 19 ksaastv vksp I |M. v
Katol. TIskarni v Lfabljaai.
Ivan Kordik
priporoča svojo zalogo raznih galanterijskih izdelkov ln drob-nlne na drobno in za gospode trgovoojjjna debelo. 320 2 Potrebščin za krojače, sedlarje, Šivilje, čevljarje in trafikante.
v Ljubljani,_ Za gostilnl&arje: Žlice, vilice injjnože z lesenimi, koščenimi in
Prešernove (Sionove) uiicejo i4. z alpaka-držaji. —^Zunanja narsčila se točno in po nizkih cenah zvrše.
>?■■"- Vr-j ...
Vožnje karte
Ia
__-tovorni listi
MMMM1MO«
312 2 Kraljevi belgijski postni parnik
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
4bT Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno
konoeaijonovana potovalna pisarna
EJ. Schma rda v Ljubljani. Marije Terezije cesta štev. 4, pritličje na levo. 302 25-4
Zarezano strešno opeko
(Strangfalz-Oachziegel) prešano opeko za zid in navadno
OpekO Za zid ponujata po znatno znižani ceni
Knez & Supanfiid 294 7
tovarna aa opeko v LJubljani.
V najem dam
prodajalnico
špecerijskega blaga in žganja z opravo in stanovanjem vred.
M. Kreti, 326 1 na Jeifci pri LJubljani, it 56.
Pozor I .P°dPisane™
je 17. majnika ušla iz hleva telica, devet mesecev stara rudeče-brezasta. Ako je kateremu znano, kje da se nahaja, ga prosim, da podpisanemu o tem sporoči. Jan. štele v Zalogu
326 2 pod Ljubljano.
Občinski sluga
zmožen tudi za pisarniška dela, išče službe- —
Njegovo ime pov6 uprav-ništvo »Domolj.«. 326 1
kuharica
ali
navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila.
Spisala in in na svitlo dala Magdalena Pleiweis. — Tej novi izdaji ie pridejan obširen dodatek, katerega je spisala M. Lavtižar.
Vkljub temu, da je vsebina knjige vsled dodatka zda-tno obSirneja, kakor v prejSnih izdajah, knjiga obsega v novi izdaji 808 stranij, ostala je cena stara, namreč za nevezano 1 gld. 50 kr., za vezano v platno pa 1'80 gld.; po poŠti poslana 10 kr. več.
♦
i
i i i i
| Zanesljiva domača tvrdkn!
IVAN URANJ^ž«
izdelovalce glinastih proizvodov
v Ljubljani, Gradili« it 8, Igriške ulice it. 3
priporoča preč. duhovščini v mestu in na deleli lepo svojo zalogo najraznovrstnejSih
belih in barvenih pečij, štedilnikov itd. 3i5 3 iz glinaste snovi
in vseh drugih v pečarsko stroko vitevajočih se izdelkov Za trpežno, dobro delo jamči. Cene so kar možno nizke.
2*3 ZšZ
2"3 Z*2
jr
jr Z*2
SC
^sega ozira vreden
ter domač izdelek je iz kraajskth
napravljeni llkir
raatlta
272 9
V zalogi »Katoliške Bu-kvarne« je izlla in se dobiva po vseh knjigarnah v četrtem pomnoženem natisu za slovenske gospodinje in kuharice prepotrebna knjiga
„<Iriglav"
JT. Klauer-Ja t Ljubljani.
Po svoji čistosti in veliki zdravilni moči za želodec je U iganjtna vsega priporočevanja vredna. Kot krapčalno pijačo naj bi imeli ta likdr v vsakem gospodinjstvu.
Na prodaj je v lekarnah gg. K. Lsustek in Ubald pl. Trnkoosy, kakor tudi večinoma pri vseh prodalalolk deUkatea ia v speoerijah	25-26 99
XI. zvezek:
OVES T)
Andrej Kalan
■■■■■■^■■^•■■■■BMBaBB^««
izšel je ravnokar ter se dobiva komad 20 kr., po poŠti 23 kr. v Katoliški Bukvami in TIskarni v Ljubljani.
Tudi ni., IV., V., VI., vn. in Vin. zvezek so še v zalogi.
XX
Zavarovalne
313 2-2
agente A
za dometa vzajemno zavarovalnloo naKraaJ- [Hj ■kem sprejema pod ugodnimi pogoji „Unto ca- ■■
----- J
I . HO	A	| Pre<i»Jn)i takn.
Glavni dobitek
kroi in iM 29,000kFM
v denarjih p« odbitku 20°/,.
I. žrebanja: 25. junija 1898.
II žrebanje: 6. avgusta 1898.
III.	žrebanje: 15. septembra 1898.
IV.	žrebanje: 22. oktobra 1898.
priporoča . C?.	menjalnica v LjsMfanl.
Jubilejne rnstme sreč!!!
& 50 kr.
Liniment. Capsici compos.
231 16 ta lokarne Blohter-jove t Pra«i
afigmgm immžba ua1azi»a
piiDuiniv ib ▼ ravuv vvivviuv vmoaiu^rvv nune—
žilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. t vseh lekarnah. Zahto7» naj se to sploh priljubUeno domač« zdravilo kar kratko kot 707 39—99
Richter-jev liniment i sidrom'
ter sprejme iz previdnosti Ie v steklenicah : mana varstveno starko psidre" kot pristas.
Riehter-jeva lekarna pri zlatem leva v Prask
C. Klemt,
tovaraa aa polbua,
Briinov na Češkem
p o 1 k n a
in lesena za-griitfala na viujeih.
Cenik broaplačao.
A g e n t j e za razprodajanje pri privatnikih se vsprejemajo.
307 5-4
HERBABN1? -Je v pedfoeferfee»to-ki*li
apaataa-želi^m simg.
Ta 28 let z največjim uspehom rabljeni prsni strup raztaplja Sla a, upokojuje kaieli pomanjtaje p«t, daje slast d6 jedi, pecptafe fr&avUanJe in redll-nost, telo Jaftl m Iripi. fletezo, ki Je v sirupu v lahko ■i prisvajajoči obliki, je jako keristno za narsjanje krri, razstopljive f»sferno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroetn pospešujejo nanjenje kostij.	726 20-20
•teklralol je 1 gld. aa kr„ po pošti ae kr.
n MTlJanJ«. (Pokteklenie ni.)
§0~ Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Strbabajr-Jsv apnenO - kolesni sirup. Kot saak izvora ao nafc^a v stekla in na zamaMta Nh> ,nntebay<l vtisnjeno z vzviienimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov vsntvtne znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti.
239 12 Oarednje skladišče:
Dunaj, lekarna „zur Barmherzlgkeit"
TELI, Kalseratraase 78 in 7S. . V zato«i sksrs v vseh Iskarsah sa Duaaju fn v kraasviaah.

KE
MK8
lafejataij: Dr. Ivaa 1UU4.	UagevonU urednik Ivaa laksvae,
323 i3-i SIoTcnci in Slovenke!
Prava kava
družbe sv. Cirila in Metoda,
katero dobite v vsaki prodajalniol, d4 najboljši aktu ln lepo barvo črni aU mlečni kavi, ako je k isti rabite; torej naktevajte
le povaod to lsborne donaačo kave. Glavni znlngntolj Ivan Jobooin, Ljubljana.