LETO Lil, št.% PTUJ, 4. MAREC 1999 CENA 120 tolarjev
ta teden / TA TEDEN
Naiprei predi
spojim pragom
Ko so računovodje konec prejšnjega tedna in meseca zapisa-
li v bilance zadnje številke poslovanja v letu 1998, so podobe
finančnega poslovanja podjetij dobile dokončno sliko. Mnogi
so bili ob tem zgroženi, mnogi malodušni in obupani, na srečo
mnogi tudi veseli in ponosni. Kaj bodo pokazale številke, je
bilo seveda v pretežni meri jasno že skozi vse gospodarsko leto,
zaključni računi so le potrditev slabega ali dobrega gospodar-
jenja. Dobri gospodarji so ponosni na svoje uspešno delo, slabi
kažejo na državo in njeno nedorečeno gospodarsko politiko in
v njej iščejo vzroke svojih težav. Delno je res država kriva
gospodarskih težav, vendar je največji vzrok zanje v nas sa-
mih. Ne smemo pozabiti, da so tudi uspešni gospodarski sub-
jekti zgolj del tega gospodarskega sistema in da poslujejo pod
enakimi zakonitostmi kot mi sami. So torej prodornejši, iz-
najdljivejši, bolj delavni, sposobnejši? Zagotovo! Gospodars-
ka zbornica Slovenije prav v februarju vsako leto izbere in
javno predstavi dobre gospodarstvenike kot zgled in vzpodbu-
do drugim in kot dokaz, da je tudi v našem, nedorečenem gos-
podarskem sistemu mogoče dobro in učinkovito gospodariti.
Kakorkoli gledamo na naše gospodarstvo, moramo vendarle
priznati, da je uspešno. Ce sedem desetin izvoza potuje v
države gospodarsko razvite Evropske unije, je to dokaz, da
svet sprejema naše izdelke, ceni naše delo in znanje. Kako ga
ceni, dokazuje s cenami, ki jih je za to pripravljen plačati,
naša sposobnost pa se izraža v tem, če smo za to ceno sposobni
proizvajati. Podjetniška miselnost kot zakonska kategorija je
pri nas prisotna le desetletje, v tem času se vsi zagotovo še niso
uspeli odreči socialističnemu samoupravnemu razmišljanja.
Danes štejejo rezultati, izraženi v kakovosti proizvodov, v
uspešni prodaji, izterjavi dolgov in v dobičku. Napredni del
gospodarstva je tisti, ki polni požrešno državno blagajno, in ta
del je tisti, ki je že zdavnaj v Evropi. Ko te dni ocenjujemo
poslovne rezultate, pometimo to-
rej predvsem pred svojim pra-	~	cz-^' °
gom.	(
gornja radgona / SEJEM MEGRA 99
»Gndimo za novo Hso&elje«
od 13. do 17. aprila bo na pomurskem sejmu prva letošnja sejemska
prireditev • podelili bodo znake kakovosti v graditeustvu in celovito
predstavili gradbeno šostvo o lastninjenje sejmišča končano?
v Gornji Radgoni so v ponedeljek predstavili 12. medna-
rodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov »MEGRA
99«. Odprt bo od 13. do 17. aprila, na njem pa bo letos sode-
lovalo več kot 500 razstavljavcev iz 24 držav. Med drugim se
bodo predstavili tudi gradbinci iz afriške Gane, zelo močno
pa bo seveda slovensko zastopstvo.
Kot je na tiskovni konferenci
na Janževem Vrhu povedal di-
rektor Pomurskega sejma Ja-
nez Erjavec, so udeležbo že
potrdila vsa večja slovenske
gradbena podjetja. Sejem bo
zrcalo slovenskega in v veliki
meri tudi tujega gradbeništva,
kot vedno doslej pa bodo tudi
tokrat namenili posebno skrb
vsebini in strokovnosti te prve
letošnje sejemske prireditve.
Največ razstavljavcev bo
predstavilo gradbene materia-
le, stavbno pohištvo, izola-
cijske materiale, materiale za
instalacije in opremo za zakl-
jučna dela.
Posebno skrb in pozornost
bodo namenili strokovnim po-
svetovanjem in celoviti pred-
stavitvi gradbenega šolstva. V
Sloveniji se namreč srečujejo s
pomanjkanjem kadrov, saj se iz
leta v leto manj mladih odloča
za poklice v gradbeništvu. Pro-
jekt predstavitve gradbenega
šolstva v Sloveniji bo na leto-
šnjem sejmu vodila Srednja
gradbena šola iz Maribora, po-
delili pa bodo tudi znake kako-
vosti v graditeljstvu. Med stro-
kovnimi posvetovanji in okro-
glimi mizami naj omenimo po-
govor o razvoju investicijskega
trga, o novih spoznanjih pri
proizvodnji in uporabi beton-
skih mešalnic in o pospeševan-
ju stanovanjske gradnje.
Na tiskovni konferenci je
vodstvo Pomurskega sejma
predstavilo tudi dosedanja pri-
zadevanja za lastninjenje ob-
jektov in za odkup od Slo-
venske razvojne družbe. Direk-
tor Pomurskega sejma Janez
Erjavec je v zvezi s tem pove-
dal, da se je Pomurski sejem
edini prijavil na razpis v zako-
nitem roku in da je komisija
Slovenske razvojne družbe oce-
nila, da je bila njihova
ponudba edina in primerna, saj
ustreza vsem zahtevam proda-
jalca. Objekti in infrastruktura
za prodajo so v slabem stanju
in jih bo treba temeljito obno-
viti in prilagoditi potrebam se-
jemske dejavnosti. Nujno bo
seveda nadaljevanje uspešne
sejemske dejavnosti, saj bodo
morali poleg odkupa objektov
zagotoviti še sredstva za iz-
gradnjo infrastrukture in no-
vih objektov, je še poudaril di-
rektor Janez Erjavec. Dodal je
tudi, da so postopke lastninjen-
ja spremljale številne ovire in
nasprotovanja, zlasti Ljubl-
janskega sejma, ki je imel dru-
gačne poglede. Kljub temu
bodo tudi s tem sejmom v
bodoče normalno sodelovali in
nasploh okrepili medsejemsko
sodelovanje.
M. Toš
po naših občinah / OBČINA HAJDINA
Čim pre/ nadoknaditi
štiriletni zaostanek
v okviru Tednikove akcije predstavljanja novih občin smo
se tokrat s peresom in fotoaparatom sprehodili po občini
Hajdina. Pripravili smo osebno izkaznico občine s 3800
prebivalci, se pogovorili z županom Radom Simoničem, ki
je opozoril na mnoge nerešene težave, predstavljamo vam
člane občinskega sveta, poklepetali smo s tamkajšnjimi
ljudskimi pevkami, z uspešnim obrtnikom s tega območja
Vilijem Gerečnikom (v hajdinski občini so obrtniki kar
104), povprašali pa smo tudi prebivalce posameznih vasi,
kaj pričakujejo od nove občine.
Prilogo o občini Hajdina, ki jo je pripravila Majda
Goznik, najdete na straneh 5, 6, 7 in 8.
Čez mesec dni je na vrsti občina Markovci.
2
četrtek, 4. marec 1999 - tednik
ptuj / NEDOREČENOSTI V ZVEZI S KABELSKIM RAZDELILNIM SISTEMOM
Kaj se dogaja s kabelsko ielevizijo?
kdo zavlačuje lastninsko preoblikovanje sistema •
zakaj in kaj plačujejo uporabniki zasebni firmi ingel
Po nekajmesečnem zatišju je tokrat spet v ospredju me-
dijska tema. O kabelski televiziji v Ptuju je zadnje čase
slišati vse več pripomb in govoric - takšnih in drugačnih,
resničnih in neresničnih. ludi do nas so prišle. Slišali
smo, da naj bi na KTV vladal velik nered, programe naj bi
spreminjali kar čez noč, ne da bi o tem kogarkoli
obveščali. POP TV in druge gledane programe naj bi pre-
maknili na višje kanale, zaradi česar jih tisti, ki imajo sta-
rejše sprejemnike, ne morejo sprejemati. Bojda so s ka-
belske televizije izključili tudi športne programe. Ker so
takšne in podobne pripombe zadnje čase kar deževale, smo
imeli več kot dober razlog, da smo povabili k pogovoru Bo-
risa Krajnca, predsednika odbora za kabelsko TV Ptuj.
Zakaj toliko sprememb, zakaj
toliko slabega na račun KTV
Ptuj?
B. Krajnc: "Ni povsem tako,
kot ste povedali oziroma kot ste
slišali. Glede menjave progra-
mov naj povem, da je bila zadnja
menjava opravljena v lanskem
letu in to po vnaprej opravljeni
anketi. Dejansko smo zaradi
povečanega povpraševanja vpel-
jali nekaj novih programov, a jih
nismo predvajali v normalnih
kanalih. Da bi lahko preverjali
sistem, so ti kanali delovali na
hiperbandu. To pa seveda ni bilo
objavljeno v nobenem glasilu,
saj je šlo za preizkus sistema in
preverjanje morebitnih medse-
bojnih motenj."
Zakaj pa niste obveščali o spre-
membi vsebine programov?
B. Krajnc: "Zato ker se vsebina
programov ni spreminjala do 1.
februarja letos, ko smo v skladu
z novo programsko shemo, ki jo
je pred tem sprejel programski
svet, spremenili celoten program
na kabelskem TV sistemu. V
glavnem smo pri tem pazili na
to, da so vsi bolj gledani progra-
mi, od slovenskih naprej, v
glavnem v prvem VHF
področju, torej na področju, ki
ga imajo že najstarejši TV spre-
jemniki. Recimo POP TV, ki je
bil do sedaj viden le s konverter-
jem, je odslej viden v vseh, tudi
starejših televizorjih. Problem je
v tem, ker imamo na VHF
področju in na S-bandu prostih
le 24 kanalov. Ker pa trenutno
oddajamo 30 programov, smo
morali preiti na hiperband.
Istočasno smo morali prekiniti
oddajanje programov na prvem
frekvenčnem pasu, kjer so bili
prej Zagreb 1, Zagreb 2 in
Avstrija 1, ker so se vse pogosteje
pojavljale industrijske motnje.
Občani so imeli na račun kvali-
tete sprejema teh programov iz-
redno veliko pritožb. Sedaj, ko
so ti programi na višjih frekven-
cah, je motenj zelo malo, spre-
jem pa je v glavnem kvaliteten."
Je res, da ste ukinili športne
programe?
B. Krajnc: "Ne, kajti vsi
športni programi so ostali v sis-
temu, le nekoliko so spremenje-
ni. DSP in hrvatsko TV3 smo
premestili v hiperband, Euros-
port pa je ostal na istem kanalu
kot prej. Sicer pa so vsi upora-
bniki kabelskega TV sistema
Ptuj ob novem letu prejeli kole-
darčke, na katerih so zapisane
nastavitve za posamezne progra-
me. Velja si jih dobro ogledati,
in če si kdo od gledalcev ne zna
programa sam nastaviti, bodo to
z veseljem storili naši operaterji,
ki bodo prišli na vaš poziv in
nastavitev opravili brezplačno."
Zakaj lastniki kabelskega
priključka plačujemo po novem
račune za kabelski priključek na
zasebni račun firme INGEL
d.o.o., PE KKS Ptuj, Potrčeva
34, saj smo do sedaj račune
plačevali na račun mestne četrti
Ljudski vrt? Zakaj ta spremem-
ba, ko pa so vsi lastniki kabels-
kega priključka podpisali po-
godbo z odborom KTV in ne z
nobenim zasebnikom?
B. Krajnc: "Odbora za KTV
pri mestnih četrtih Center in
Ljudski vrt še vedno delujeta.
Do omenjene spremembe je
prišlo iz dveh razlogov. Prvi sta
zakon o telekomunikacijah in
pravilnik, ki mu sledi. V obeh
dokumentih je namreč opredel-
jena pridobitev operaterske li-
cence. Drugi razlog pa je 19. člen
zakona o lokalni samoupravi,
kjer je zapisano, da so mestne
četrti sestavni del proračuna
posamezne občine in da kabels-
ka TV ne more poslovati prek
žiro računa mestne četrti. Zaradi
tega smo z našim dolgoletnim
operaterjem sklenili pogodbo, s
katero prenašamo upravljanje
kabelske TV na podružnico fir-
me Ingel v Ptuju - na podružnico
zaradi tega, ker se bo v njej fi-
nančno poslovalo izključno s
sredstvi kabelskega sistema."
Ingel je torej čisto zasebna fir-
ma?
B. Krajnc: "Da, to je zasebna
firma, ki ima sedež v Gornji
Radgoni, njena podružnica v
Ptuju pa je ustanovljena
izključno za poslovanje kabels-
kega TV sistema v Ptuju. S tem
je zadovoljeno vsem zakonskim
normativom, zagotovljene so
možnosti financiranja, po drugi
strani pa tudi možnosti za prido-
bitev licence kabelskega opera-
terja."
Na koga pa se lahko uporabni-
ki obračamo, če imamo kakršno-
koli vprašanje v zvezi s kabelsko
TV Ptuj?
B. Krajnc: "Če je kaj v zvezi s
sprejemom ali posameznimi
programi na kabelski TV, se lah-
ko obrnete na našega operaterja
Rudija Zemljiča, ki ima telefon
787 76 51, za vse drugo pa sem
na voljo tudi jaz. Naj dodam, da
o programskih zadevah razp-
ravlja programski vet, o teh-
ničnih pa odbor za KTV.
Prepričan sem, da bomo na vsa-
ko, še tako zapleteno vprašanje
našli ustrezen odgovor."
Zakon o telekomunikacijah
vam nalaga še nekaj obveznosti.
Jih uresničujete?
B. Krajnc: "Če mislite na
programski svet, potem moram
reči, da ga imamo. V njem je 9
članov in svoje delo redno op-
ravlja. To so Milan Osterman,
Franc Lačen, Jurij Šarman, Ro-
bert Vidovič, Aleksander So-
lovjev, Darinka Čretnik in jaz,
po zakonu pa bi moral biti še
predstavnik mestne občine, ven-
dar ga ta ne zagotavlja redno."
In kakšne novosti nam
pripravljate v letošnjem letu?
B. Krajnc: "Med pomem-
bnejšimi je zagotovo ta, da po
programskih izhodiščih načrtu-
jemo zagotovitev interneta prek
kabelskega sistema. Osnovni po-
goj za to je sprostitev, na kar smo
z operaterji že pripravljeni."
Kako pogosto prihaja do pri-
jav okvar in katere okvare so na-
jpogostejše?
B. Krajnc: "Največ izpadov in
motenj je v času neviht in neurij,
torej v poletnem času, seveda pa
je bilo precej izpadov na omrežju
tudi zaradi rekonstrukcij posa-
meznih sklopov. Tega smo lani
naredili zelo veliko. Vedeti je
treba, da je ptujski kabelski TV
sistem zgrajen v dveh delih. Prvi
del je star več kot 10 let, drugi,
mlajši del, pa okoli 5 let. Mlajši
del je bil že v osnovi zgrajen do
frekvenčnega pasu 450 mega, kar
pomeni da so po njem možni
prenosi vseh tako imenovanih
hiperband kanalov. Starejši, prvi
del sistema pa je bil zgrajen do
300 mega in ni vzdržal prenosa
hiperbanda. Zato je bilo lani to-
liko izpadov, saj smo celotni sis-
tem prve faze preuredili in poso-
dobili."
Zakaj niste o izpadih obveščali
uporabnikov?
B. Krajnc: "To ne drži, saj je
bilo na interni TV - na kanalu,
za katerega skrbi Tinček Iva-
nuša - redno objavljeno, kje bo
prihajalo do prekinitev in zakaj.
Sicer pa prosimo za razumevanje
tudi letos, saj rekonstrukcija še
ni povsem končana. Končane so
le vse primarne linije, sedaj so na
vrsti še vse sekundarne do posa-
meznih blokov. Naj dodam, da
je v celotnem sistemu potrebno
zamenjati več kot 500 ojačeval-
nikov, od katerih velja vsak po
130.000 tolarjev. To je velik za-
logaj tako finančno kot material-
no. Sicer pa urejamo tako
imenovani zvezda sistem, v kate-
rem bo vsak odjemnik imel di-
rektni signal od ojačevalca in ne
bo medsebojnih motenj med
strankami. V sprejemnem cen-
tru smo zamenjali vse antene z
novejšimi, vse več kabelskih po-
vezav pa opravljamo pod
zemljo."
Zakaj sistem kabelske TV Ptuj
še vedno ni olastninjen. O tem
že lep čas govorimo, kje se zati-
ka?
B. Krajnc: "Lastnika sistema
sta še vedno mestni četrti
Ljudski vrt in Center, ki sta
prispevali vsaka svoj delež. Res-
ni so bili predlogi, da bi sistem
KTV organizirali kot delniško
družbo, vendar vsi vemo, da so
delniške družbe predrage. Po za-
konu o telekomunikacijah ne
moremo ustanoviti društva, saj
gre za tržne komunikacije, tako
da )e zadeva se vedno odprta.
Možna in legalna bi bila, recimo,
ustanovitev ustrezne gospodars-
ke družbe, a zadevo je treba
doreči in seveda dodelati z vseh
strani, za kar pa je potreben
predvsem čas in še kaj. Sicer pa
smo po podatkih združenja lo-
kalnih kabelskih TV sistemov še
vedno med najcenejšimi v Slove-
niji, zakaj bi morali biti med
dražjimi?"
Na potezi so torej tudi lastniki
in uporabniki KTV sistema.
Njihove pobude in predlogi
bodo zagotovo dobrodošli, čep-
rav se na prvi pogled zdi, da je
drugače. V vsakem primeru bo
bolje, kot je sedaj, ko se zadeva
ne premakne z mrtve točke.
Želja in končni cilj uporabnikov
je vendarle, da bi bil sprejem sli-
ke čim boljši in obenem čim ce-
nejši. Ali in v kolišni meri je
možno oboje uskladiti, pa je se-
veda vprašanje zase, morda za
kdaj drugič.
M. Ozmec
Antenski sistem KTV Ptuj
Boris Krajnc, predsednik
odbora za KTV Ptuj
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec, (novinarji), Slavko
Ribarič, (vodja tehnične
redakcije), Jože Moiiorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
o 041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; » (062)
771-261, 779-371, 771-226; faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormož: Vrazova 5;
tel./taks: (062) 702-345.
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na Internetu:
www.radio-tednik.si
E-pošta:
nabiralnik@radio-tednik.si
uutomer / KLJUB TEŽAVAM USPESNO POSLOVNO LETO V MLEKOPROMETU
Več kot trefjma sirov
čez veliko lužo
Med redka podjetja, ki se ukvarjajo s kmetijskopredeloval-
no industrijo in ki nikoli ne tarnajo nad težavami in pre-
majhno pomočjo države, ker se sami prilagajo trgu in pot-
rošniku, sodi nedvomno tudi Mlekopromet, mlekarstvo in
sirarstvo, d.d., iz Ljutomera. Gre za podjetje, kjer nekaj
nad 100 zaposlenih vsak dan v sire povprečno predela 62
tisoč litrov mleka, ki ga odkupijo od pridelovalcev z
območja Prlekije, predvsem z območja upravnih enot Lju-
tomer, Ormož in Gornja Radgona. S tem v Mlekoprometu
iz približno 23 milijonov litrov mleka letno proizvedejo
skupno okrog 2.300 ton sirov, med katerim je daleč največ
znanega ljutomerskega ementalca, zbrinca, topljenih si-
rov, namazov in namazov z dodatki in okoli petsto ton su-
rovega masla. Sicer pa so tudi ljutomerski mlekarji do po-
lovice lanskega leta imeli težave s poslovanjem, toda v dru-
gi polovici leta se je stanje uredilo in je bilo poslovanje do-
kaj ugodno, pravzaprav brez 'načrtovanih' izgub.
"Prlekija je zelo primerna za
živinorejo. Naši živinorejci, ki
živijo v sožitju z naravo, izrablja-
jo njene naravne danosti in vzga-
jajo za prirejo mleka kakovostno
sivo lisasto govedo," je povedal
dr. Ludvik Bratuša, direktor
Mlekoprometa.
Pred dvema letoma je minilo
petdeset let, odkar v prleški
prestolnici poteka samostojna
uspešna razvojna pot mlekarne
in sirarne Mlekopromet, kjer
ohranjajo dolgotrajno tradicijo
domače predelave mleka v sire.
Dr. Bratuša posebej poudarja, da
so njihovi izdelki narejeni na na-
raven način, brez kemičnih do-
datkov, kar še povečuje kako-
vost. Njihova glavna panoga je
proizvodnja trdih sirov, kjer se
po svoji specifični proizvodnji
uvrščajo v slovenski vrh. Kljub
temu pa ne zanemarjajo tudi
proizvodnje drugih že omenje-
nih drugih izdelkov.
Glede na to, da v Sloveniji nis-
mo ravno visoko uvrščeni po
potrošnji mlečnih izdelkov, bi si
lahko mislili, da imajo v Mle-
koprometu ob tako visoki proiz-
vodnji veliko težav s plasmanom
na tržišče, toda ni tako. Dr. Bra-
tuša poudarja, da tretjino svojih
proizvodov prodajo na tujem
tržišču (lani so na tujih trgih
iztržili pet milijonov mark), in
to največ v ZDA, Kanadi, nekaj
pa v Italiji, Švici in na Nizo-
zemskem, želijo pa povečati pro-
dajo na Hrvaškem, še zlasti v
Dalmaciji; ostalo prodajo na
domačem trgu. "Kljub vsemu pa
moram priznati, da se nam izvoz
ne izplača preveč, kajti v nas-
protnem bi lahko izvozili še več.
V naši državi je še vedno prema-
lo sredstev namenjenih za
pripravo izvoza. Po drugi strani
pa imamo kvaliteto in nam vsaj
to pomaga," dodaja direktor Bra-
tuša in pove, da je letošnje leto za
slovensko mlekarstvo, zlasti za
sirarstvo, eno prelomnih. Po-
membna preizkušnja namreč
čaka vseh 14 slovenskih mle-
karn, ki letno predelajo skoraj
400 milijonov litrov mleka. Čep-
rav je namreč slovenski trg z
mlečnimi izdelki zelo zaseden
(menda so prosti le še trije
odstotki), je pritisk tujih proiz-
vajalcev, ki so cenovno konku-
renčnejši, vedno večji. Zato
bodo morali domači mlekarji
narediti nekatere konkretne ko-
rake, še posebej na področju pro-
daje, kjer jih menda še posebej
izsiljujejo trgovci, ki vedno
hočejo imeti višje rabate in dru-
ge ugodnosti. In po mnenju lju-
tomerskih sirarjev bo tudi na
tem področju potrebno še veliko
narediti.
Oste Bakal
tednik - četrtek, 4. marec 1999
3
CESTiTKA TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE
Mestna občina Ptuj in Turistično društvo Ptuj te dni pre-
jemata številne čestitke za izjemen uspeh v medna-
rodnem tekmovanju mest v projektu Narodi v razcvetu. Kot
poudarjajo v Turistični zvezi Slovenije, ima ta uspeh brez
dvoma temelje v prizadevanju turističnega društva, da se
Ptuj razvija kot čisto, prijazno, odprto, urejeno in gostol-
jubno mesto. Rezultati tega dela so nadaljevanje uspehov
Ptuja in osvojena pn/a mesta v projektu Moja dežela - lepa,
ureja in čista. Vse to dokazuje, da smo pri uresničevanju
tega projekta na pravi poti, poudarjajo v Turistični zvezi
Slovenije. Ptujsko turistično društvo je lahko upravičeno
ponosno na dosežene rezultate. To bo prav gotovo prispe-
valo k temu, da bodo meščanke in meščani Ptuj še bolj
zavzeto sodelovali v projektu turističnega društva Ptuj. Albi-
nu Pišku kot predsedniku Turističnega društva Ptuj, ki je bil
pobudnik sodelovanja Ptuja v mednarodnem projektu Na-
rodi v razcvetu, pa Turistična zveza Slovenije izreka še po-
sebno priznanje.
izvoiiii mnm svetniici
V občini Dornava so v nedeljo v drugi volilni enoti pote-
kale nadomestne volitve za člana občinskega sveta. Od
394 vpisanih v volilni imenik se jih je udeležilo 148. Volilna
udeležba je bila 37,56-odstotna. Za svetnika so izvolili
Jožefa Mlinarica, ki ga je predlagala SDS s podporo SLS,
ki je dobil 81 glasov ali 55,48 odstotka. (MS)
SEMINAR O PROTOKOLARNIH OBISKIH
Mestna občina Ptuj organizira v sodelovanju z Društvom
tajnic Ptuja in okolice enodnevni semianr za tajnice o
tem, kaj moramo vedeti o sprejemanju protokolarnih obis-
kov, ki bo v začetku aprila v sejni sobi ptujske Mestne hiše.
Vodila ga bo profesorica Nadja Flajs, ki ima večletne
izkušnje pri delu učnih delavnic o komunikaciji in protoko-
lu.
PROSLAVA OB 194ETNICI SKP
¥refektoriju minoritskega samostana v Ptuju bo v sobo-
to, 6. marca, ob 17. uri proslava ob 10-letnici stranke
Slovenskih krščanskih demokratov. Slavnostni govornik bo
predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peter-
le.
SKUPŠČINA KLUBA TAJNIC
Klub tajnic Ormoža in okolice, ki ga vodi Jožica Bokša,
bo imel jutri ob 1 7. uri v hotelu Ormož letno skupščino.
Na njej bodo pregledali lanskoletno delo in sprejeli okvirni
načrt dela za letos, določili pa bodo tudi člananno za letos.
VNOVČITEV ZASTARANm KUPONOV
Vimenu Republike Slovenije ministrstvo za finance
obvešča vse imetnike obveznic Republike Slovenije z oz-
nako RSOl, da lahko izjemoma vnovčijo že zastarane ku-
pone številka 1, 2, 3, 4 in 5. Od prvega do konca marca
jih bodo vnovčevale banke bančne skupine Nove Ljubl-
janske banke. Po 31. marcu Republika Slovenija ne bo več
izpolnila nobene zastarane obveznosti iz naslova teh ob-
veznic.
V PETEK NA KTV GORIŠNICft
Za ta konec tedna je ekipa kabelske televizije Gorišnica
pripravila novo mesečno kroniko. Na sporedu bo v pe-
tek, 5. marca, ob 20. uri, v nedeljo, 7. marca, ob 15. uri
pa bo ponovitev. Kronika bo govorila o praznovanju kul-
turnega praznika, o območni reviji odraslih pevskih zborov
v Cirkulanah, predstavili bodo dobitnike priznanj ZKO,
daljši zapis bo o nedavni javni razpravi o predlogu nove
pokojninske zakonodaji, pripravili pa so tudi daljši pogovor
z vladnim svetovalcem in avtorjem predloga zakona Mar-
kom Štravsom in domačinom Alojzom Vesenjakom, pos-
lancem v državnem zboru. Ekipa KTV je bila na občnem
zboru čebelarjev. Športnega društva Gamsi in kar štirih ga-
silskih društev, z NK Gorišnica so bili na Pohorju, v Mali
vasi so posneli star običaj luščenja koščic, pripravili pa so
še nasvet policije in veliko zanimivih športnih utrinkov. (TM)
V SOBOTO NA PTUJSKI TV
Na sporedu je glasbena oddaja Naj spot s slovenskimi in
tujimi glasbeniki ter poljudna oddaja Kako biti zdrav in
zmagovati.
Pripravila: MG
zamušani / OSMI OBČNI ZBOR MLEKARSKE ZADRUGE PTUJ
Pred ifsodmm odloiStvami
v Zamušanih so se v peteli zbrali člani Mlekarske zadru-
ge na 8. občnem zboru. Lanskoletno poslovanje zadruge je
bilo zelo uspešno, saj je prireja mleka porastla za skoraj
15 odstotkov, natančneje, od svojih članov je zadruga od-
kupila 24 milijonov 962 tisoč litrov mleka, ki je kar v 90
odstotkih v ekstra oziroma prvem kakovostnem razredu.
Zadruga je tudi lani skrbela za
oskrbo z močnimi krmili, sojo,
koruzo in drugimi krmnimi
komponentami, pomemben
poudarek so dali izobraževanju
svojih članov, kar se navsezadnje
odraža v dobrih rezultatih prire-
je in kakovosti mleka. Čeprav je
prireja večja, se je število kmetij,
ki oddajajo mleko, tudi v letu
1998 zmanjšalo za sto. Tako se s
tržno proizvodnjo mleka ukvarja
le še 1.200 kmetij. Tudi Mlekar-
na, ki je v večinski lasti Mlekars-
ke zadruge, je lani poslovala
uspešno. Trenutno je v zaključni
fazi pomembna investicija v po-
sodobitev proizvodnje sira, ki je
najpomembnejši proizvod
ptujske Mlekarne, saj so v
lanskem letu ukinili kar 3 četrti-
ne druge, nerentabilne proiz-
vodnje. V letu 1999 napoveduje-
jo težko obdobje, ko bo potrebno
združiti sile slovenskega mle-
karstva in temeljito premisliti o
prihodnosti panoge znotraj ev-
ropskega tržišča, katerega
zasičenost že danes močno vpli-
va tudi na položaj slovenskega
mlekarstva. Mlekarna ima v tem
času na zalogi okoli 250 ton sira,
19 ton masla in 15 ton mleka v
prahu. Tudi na tujem
bosanskem in hrvatskem trgu -
se srečuje s čedalje večjo ev-
ropsko konkurenco, ki je posle-
dica krize na ruskem tržišču, tra-
dicionalni kupci zato nakup slo-
venskega blaga pogojujejo z
nižjimi cenami. Pomenljiv je po-
datek, da je ptujska Mlekarna v
iskanju morebitnega tujega
partnerja naletela na odklonilno
stališče, ker je odkupna cena
mleka kot njene vhodne surovi-
ne, previsoka. Se torej bližajo
časi, ko se bo tudi odkupna cena
mleka zniževala, ali bo vmes z
intervencijami posegla država?
Vsekakor se obdobje sedanjih
razmer gospodarjenja izteka.
J. Bračič
Na občnem zboru Mlekarske zadruge Ptuj so predstavili
najboljše proizvajalce mleka v letu 1998. Med 32 proizva-
jalci, ki so lani oddali nad 100 tisoč litrov mleka, je na
prvem mestu kmetija Bezjak iz Placarja, ki je oddala kar
351.302 litra, sledi kmetija Napast iz Cirkovc z 284.854,
na tretjem mestu pa je kmetija Pintarič iz Zamušanov, ki
je lani oddala 276.307 litrov mleka.
Podelili so tudi tri priznanja zbiralnicam, ki so bile v
lanskem letu izbrane za najčistejše, med temi pa je na
prvem mestu zbiralnica v Sodincih, vodi jo Marta
Gašparič, druga je zbiralnica v Cirkovcah, ki jo vodi
Venčeslava Kaiser, in tretja zbiralnica na Mestnem
Vrhu, za katero skrbi Marjan Zoreč. Priznanja pa so pre-
jeli tudi trije proizvajalci za večletno sodelovanje in ures-
ničevanje interesov na področju zadružništva in prireje
mleka; to so magister Marjan Janžekovič iz Ptuja, Janez
Vodušek iz Čermožiš in Franc Rojht iz Polencev.
grajena / USPELA TRIBUNA SOCIALDEMOKRATOV
Adtipia€iia šole in aradnja
felovcicfmce sta nuinost
V organizaciji mestnega odbora Socialdemokratske stran-
ke Ptuj in krajevnega odbora PČ Grajena je bila 26. febru-
arja v domu krajanov v Grajeni javna tribuna o nujnosti
adaptacije šolske zgradbe in gradnje telovadnice. Dobra
udeležba in razprava z največjo možno podporo sta upra-
vičila sklic tribune, ki je prinesla štiri temeljne zaključke;
te je po tribuni v imenu stranke predstavil Milan Petek,
ob ravnateljici OŠ Ljudski vrt Tatjani Vaupotič in
predsedniku krejevnega odbora Socialdemokratov PČ
Grajena Marjanu Germovšku eden od uvodničarjev na tri-
buni, ki je v razpravo od skupno okrog 80 udeležencev tri-
bune pritegnila štirinajst razpravljalcev.
Razprava je izluščila osnovno
ugotovitev, da bi zanemarjanje
šolske dejavnosti v Grajeni brez
dvoma pomenilo začetek konca
kulturnega in družbenega
življenja na tem območju. Adap-
tacija šolskega prostora v Graje-
ni je nujnost, zato udeleženci tri-
bune podpirajo program in pri-
zadevanja socialdemokratov za
izvedbo adaptacije šole in iz-
gradnjo telovadnice, prav tako
pa tudi spremembo vrstnega
reda izgradnje osnovnošolskega
prostora, če bodo spremenjene
okoliščine, ki so privedle do po-
dpisa dogovora o sodelovanju na
področju investicijskih vlaganj v
šolske in športne objekte v
mestni občini Ptuj v ledh 1995-
2002, ki sta ga podpisala mestna
občina Ptuj in ministrstvo za
šolstvo in šport. Če bo OŠ Olge
Meglič novogradnja, pa bi bilo
grajensko investicijo smiselno
izpeljati prej, ker gre za tak ope-
rativni in finančni zalogaj, da bo
končana približno v istem času,
kot bodo zagotovljeni pogoji za
novogradnjo v Ptuju (prostor,
načrti, dovoljenja ...). V nobe-
nem primeru socialdemokrati
ne želijo rušiti že sprejetega
programa investicij na področju
šolstva, če pa bo prišlo do spre-
memb, se bodo prav gotovo pos-
tavili na pravo mesto.
Po uspešno izvedeni javni tri-
buni je sedaj na vrsti svet pri-
mestne četrti Grajena, ki mora
sklicati interesni zbor, ta pa naj
oceni primernost uvedbe kra-
jevnega samoprispevka za iz-
vedbo adaptacije šolske zgradbe
in izgradnjo šolske telovadnice v
Grajeni. V prid takšni odločitvi
govorijo tudi podatki o stalnem
porastu števila prebivalcev na
območju primestne četrti Graje-
na, s katerimi se lahko pohvali le
malokatero območje v Sloveniji.
Novembra leta 1994 je na tem
območju živel 1901 prebivalec,
štiri leta kasneje jih je bilo že
2197 ali 15 odstotkov več. Po-
membno dejstvo pa tudi je, da se
povečuje število prvošolčkov.
MG
večina videmskih
\svemikav sklenila pro-
kišupansko koalicijo. Kaže, da
Sla bili izvoljeni od drugih voli-
kot župan.
... DA bi morale te dni zastave
v mnogih podjetjih viseti na pol
droga, direktorji in drugi vodil-
ni pa bi morali drogove držati.
... DA bodo nekateri prihaja-
jočo pomlad čutili predvsem v
denarnicah. Viagra bo menda
precej draga.
... DA bo ta prišla v lekarne
menda tik pred bližajočim se
ženskim praznikom. Priložnost
zaMrila!?
... DA se tujci čudijo, zakaj se
območje za parkiranje v Ptuju
imenuje modra cona. Glede na
zasoljene cene bi moralo imeti
ime kakšno povezavo z zlatom.
... DA vseh poti in pločnikov
letos niso učinkovito plužili za-
radi tega, ker so imeli zavaro-
vane. Zavarovalnica je
jamčila, da bodo do konca apri-
la kopni. Če prej, toliko bolje.
... DA se župani na tajnih ses-
tankih dogovarjajo o delitvi
skupnega premoženja. Toliko
časa se bodo družili, da ga bodo
zapili in zajedli, pa bo rešen še
en problem.
... DA čas celi vse rane. Bomo
videli, če bo tako tudi z "rana-
mi" na naših cestah.
... DA je evropski komisar
prišel pogledat, kako se grizemo
pred evropskimi vrati. Morda
je s seboj prinesel tudi kakšno
kost.
... DA so vse parlamentarne
stranke sklenile, da bodo od 21.
marca dalje pomladne. Čaka
nas torej še mnogo interpelacij.
4
četrtek, 4. marec 1999 - tednik
ptuj / ŠOLSKI CENTER PTUJ
Vpis v srednje šole xti
šolsko lefe 1999/2000
Jutri morajo osmošolci oddati prve prijave za vpis v
srednjo šolo, kar pomeni, da bodo naredili velik korak v
življenju. Korak, ki bo morda odločal o njihovi prihodnos-
ti. Oddali bodo samo eno prijavnico (obrazec D/S 1.20),
nato pa bo 12. marca v dnevniku Delo objavljen seznam
prostih mest v srednjih šolah. Do 25. marca bodo lahko
osmošolci prenesli svojo prijavo na katerokoli šolo, tudi če
je tam preveč prijav, in bodo tako lahko s svojimi spo-
sobnostmi konkurirali vsem drugim. Med 26. marcem in
24. junijem bodo prijavnice mirovale. Seznam šol, kjer bo
sprejet sklep o omejitvi vpisa, bo objavljen do 21. aprila.
GIMNAZIJA
V gimnaziji bodo letos vpiso-
vali v splošni in športni pro-
gram. Predmetnik v splošnem
delu je sestavljen iz obveznih in
izbirnih predmetov. Izbirnim
predmetom so namenjene ne-
razporejene ure. V prvem in dru-
gem letniku je predmetnik eno-
ten, v tretjem in četrtem pa si di-
jaki v nerazporejene ure uvrščajo
predmete po lastnem interesu, v
skladu z bodočim študijem. Di-
jaki, ki jih zanima naravoslovje,
tehnika, medicinske vede, infor-
matika, imajo možnost poglobiti
svoje znanje pri kemiji, informa-
tiki, fiziki in biologiji. Družbo-
slovno, podjetniško in humanis-
tično usmerjeni razširijo svoje
znanje sociologije, psihologije,
zgodovine, umetnostne zgodovi-
ne, geografije. Jezikovno nadar-
jeni pa izpilijo svoje znanje pri
nemškem, francoskem, angle-
škem in italijanskem jeziku.
Športni oddelek je namenjen
dijakom, ki so aktivno vključeni
v proces treninga oz. so aktivni
člani kluba in da so perspektivni
športniki ter imajo vidne rezul-
tate v državnem merilu. Pro-
gram športne gimnazije je prila-
gojen pripravi na maturo, zago-
tavlja vrhunsko gibalno izobraz-
bo, ima vlogo dopolnilnega tre-
ninga, poudarja kondicijsko
komponento in razvija teore-
tično znanje.
Program gimnazije je prilago-
jen najrazličnejšim interesom in
kombinacije. Oblikovan je zelo
fleksibilno, ima posluh za inter-
disciplinarnost in za vsakega
posameznika.
EKONOMSKA ŠOLA
Dijaki se lahko pri njih vpišejo
v pet različnih programov.
Predvsem dijaki, ki želijo nadal-
jevati študij na fakultetah, se
vpisujejo v program ekonomske
gimnazije. V programih
ekonomski tehnik in diferenci-
alni program ekonomsko-ko-
mercialni tehnik dijake
pripravljajo za delo oz. zaposlo-
vanje v računovodskih in fi-
nančno-operativnih podjetjih, v
bančništvu, zavarovalništvu in
kot delo trgovskih potnikov v
komerciali in carini, upravni
tehnik pripravlja dijake za po-
klic v upravnih dejavnostih v
javni in poslovni upravi, na
sodišču in v zavodih, kjer se v
bistvu zahteva širša splošna
razgledanost; pravzaprav gre za
poklic tajnic prihodnjega
tisočletja, ki morajo biti
predvsem komunikativne in us-
posobljene za delo z računalniki.
Oba programa se zaključita z
zaključnim izpitom, študij pa
lahko nadaljujejo na visokih
strokovnih šolah. Program
podjetniško poslovanje (poslov-
ni tajnik in poslovni tehnik) us-
posablja za vse vrste komercial-
nih, administrativnih in računo-
vodskih poslov. Po končanem
šolanju obvladajo dijaki dva tuja
jezika in delo z računalnikom,
šolanje prav tako končajo z zakl-
jučnim izpitom, študij pa lahko
tehniki nadaljujejo na visokih
strokovnih šolah. Predvsem so
usposobljeni za vodenje manjših
podjetij.
Zadnji pa je program trgovca,
kjer dijake pripravijo na uspešno
poznavanje blaga, s katerim se
bodo srečeval na delovnem mes-
tu, velik poudarek pa je na ko-
munikaciji in praktičnem delu.
POKLICNA IN
TEHNIŠKA
STROJNA ŠOLA
Gospodarstvo, ki je vodilno v
svetu, je ko vinarstvo oz. stro-
jništvo, medtem ko je pri nas
ravno obratno. Če torej želimo
biti pripravljeni na Evropo, mo-
ramo biti pravilno izobraženi in
poklic strojnika ali kovinarja to
prav gotovo je. V Strojni šoli na
Ptuju letos vpisujejo v nižjem
izobraževalnem programu
(obdelovalec kovin), poklicnem
izobraževanju (oblikovalec ko-
vin - rezkalec, strugar, orodjar,
brusilec; preoblikovalec in spa-
jalec kovin - konstrukcijski
ključavničar, varilec; avtomeha-
nik), v dualni sistem
izobraževanja, kjer dijaki velik
del šolanja opravijo pri obrtni-
kih (avtomehanik, avtoklepar,
klepar-krovec) in tehnični pro-
gram (strojni tehnik in diferen-
cialni program strojni tehnik).
Šola je dobro tehnično opremlje-
na, saj vodstvo skupaj z vsemi
nosilci izobraževanja skrbi za
najnovejšo tehnično in računal-
niško tehnologijo, imajo specia-
lizirane učilnice za vse vrste
strokovno-tehničnega pouka.
Na področju strojništva skrbijo
predvsem, da so tehniki dobro
računalniško podkovani.
POKLICNA IN
TEHNIŠKA
ELEKTRO ŠOLA
Letos razpisujejo tri programe,
od tega dva tehnična, za katera je
veliko zanimanje. To sta elektro-
tehnik-elektronik in računal-
niški tehnik, na poklicne nivoju
pa elektrikar- elektronik.
Na področju računalniškega
tehnika, ki je letos prvič na Ptu-
ju, je zelo malo praktičnega dela,
pri elektroniki pa je ravno obrat-
no. Računalniški tehniki imajo v
svojem programu temeljne štiri
strokovno-teoretične predmete,
s katerim dobijo dovolj znanja za
uspešno delo na svojem
področju. Veliko uspeha elektro
šoli na Ptuju prinaša dobro us-
posobljen kader, predvsem pa
vrhunsko opremljene učilnice in
laboratoriji za nemoten pouk,
tako da so diplomanti elektro-
tehniške šole danes veliki stro-
kovnjaki na svojem področju,
predvsem pa tudi v računal-
ništvu.
POKLICNA IN
TEHNIŠKA
KMETUSKA ŠOLA
Kmetijska šola na Ptuja je ena
od osmih klasičnih kmetijskih
šol v Sloveniji, kjer dijakom po-
nujajo dokaj pestre izobraževal-
ne možnosti. Na nižjem po-
klicnem izobraževalnem ponu-
jajo poklica pomočnica gospo-
dinje in pomočnik kmetovalca,
vanju pa prihajajo učenci, ki
niso končali osnovne šole ali pa
prihajajo iz šol s prilagojenim
programov. Na poklicnem nivo-
ju imajo programa kmetovalka-
gospodinja in poljedelec-živino-
rejec, ki omogočata delo na kme-
tiji oz. redno zaposlitev v kme-
tijski stroki. Imajo pa tudi dva
programa pete zahtevnostne
stopnje: kmetijski tehnik in na-
daljevalni program 3-1-2; dijaki
končajo šolanje z zaključnim
izpitom in ga lahko nadaljujejo
šolanje na visokih strokovnih
šolah.
V izobraževanje je vključenega
veliko praktičnega dela, učenci
pa se seznanijo z realnimi de-
lavnimi razmerami, saj imajo na
voljo veliko zemljišč, vinogra-
dov, sadovnjakov in hlevov, kjer
skrbijo za živinorejo. Ambicija
delavcev kmetijske šole je, obli-
kovati takšno šolo, kot si jo dija-
ki zaslužijo, s sodobno tehnolo-
gijo. Vsi cilji pa so naravnani na
to, da se kmetijska šola preseli
nazaj na podeželje (na Turnišče).
MIlan Kraint
ptuj / POGOVOR Z RAVNATELJEM KMETIJSKE SOLE VLADIMIROM KOROŠCEM
Ta nesreini ias
Tisti, ki poznajo Vladimira Korošca kot ravnatelja, se jim
zdi zelo umirjen, uglajen gospod. Če spoznamo njegova
umetniška dela, ki so polna živih - veselih barv, se nam
naše spoznanje popolnoma spremeni.
• Življenjska pot ...
... "človek se v nekem času odloči
za svojo razvojno pot. Mene je ves
čas zanimalo okolje, predvsem
širši svet, kar me je vodilo h geo-
grafiji. Najprej sem končal peda-
goško akademijo v Mariboru,
vmes sem poučeval na osnovni šoli
Poljčane, po zaključku pa na os-
novni šoli Gorišnica, nato sem štu-
dij nadaljeval na filozofski fakulte-
ti - na oddelku za geografijo v
Ljubljani. Pričel sem poučevati v
srednji "kovinarski" šoli na Ptuju
in po nekaj letih bil imenovan za
pomočnika ravnatelja v takrat
Srednji strojni, metalurški in
kmetijski šoli Ptuj, kjer sem bil
ves čas zadolžen za kmetijsko šolo.
Končal sem magistrski študij iz
problematike prostorskega plani-
ranja podeželja na naravoslovno-
matematični fakulteti v Zagrebu,
ob razcepu strojne, metalurške in
kmetijske šole pa sem postal
ravnatelj Srednje kmetijske šole
Ptuj; vodim jo od 1988. Ves čas me
je vodila geografija, predvsem geo-
grafija okolja, iz katerega izhajam.
Prav tako je moje delo povezano
prav s tem, čeprav bi nekateri na
tem delavnem mestu pričakovali
nekoga iz kmetijske stroke. Svoje
ideje in misli, ki sem jih imel s
področja geografije, lepo usklaju-
jem s kmetijstvom, kajti če
podrobneje pogledamo, gre
pravzaprav za zelo podobni "veji",
ki se med seboj dopolnjujeta."
• Družina ...
... "Doma se poizkušam izogniti
pogovoru o šoli, čeprav zelo težko,
saj tudi moja žena prihaja iz peda-
goškega poklica. Ne nazadnje pa
so tukaj otroci, ki obiskujejo šolo.
Z ženo poskušava gledati na njuno
šolanje nekoliko z drugačne strani,
saj se kot šolnika poskušava izog-
niti vmešavanju v delo učiteljev
oz. šolskih delavcev svojih otrok.
Najini otroci obiskujejo šole, na
katerih midva ne poučujeva. Stoji-
va pa jima ob strani in jima pos-
kušava pokazati tisto pravo pot
skozi življenje."
• Slikarstvo ...
... "Delo v službi, kjer se
srečujem z veliko težavami, me
predvsem prazni. Tako dušo poiz-
kušam napolniti s svojo "ne izpeto"
pesmijo, to je slikarstvom. Talent
zanj sem nekoliko pozno odkril,
morda bi svoje življenjske cilje in
poti usmeril drugam, če bi se za
slikarstvo odločil veliko prej. Zdaj
pa je tukaj ta nesrečni čas, ki mi ne
dopušča, da bi se lahko tej svoji
ljubezni popolnoma posvetil. Upo-
rabljam tehniko oljni pastel, polno
živahnih, agresivnih, močnih
barv. Preko slikanja poizkušam iz-
raziti tisto, česar pri svojem po-
klicu ne morem."
Na vsakem koraku v življenju
srečujemo različne ljudi, nekateri
stopijo z nami, drugi nas ne more-
jo dohajati. Malo pa je takih, ki
jim gledamo v hrbet. Tako je bilo
premalo časa, da bi bolje spoznal
Vladimira Korošca, kajti mislim,
da je težko najti pero, s katerim bi
ga opisal; lažje bi našel čopič in ga
narisal. Morate spoznati njegova
dela, njegovi dijaki pa poznajo nje-
ga-
Milan Krainc
Ravnatelj Kmetijske šole Ptuj mag. Vladimir Korošec,
prof. geografije in pedagogike.	Foto: Nini
mmrEnmm
Knjige o čaju
Ali veste, s čim se ljudje na-
jvečkrat odžejajo? Seveda, na-
jvečkrat je to voda, na vseh
koncih sveta. Druga na svetu
najbolj priljubljena pijača tudi
pri Slovencih dobiva vedno ve-
čjo veljavo. To je ČAJ, ki ga po-
nujajo tudi v nekaterih ptujskih
lokalih. »Ohoho,« si mislite, »saj
čaj pa lahko naročite v vsaki
oštariji!« Pa ni res: čaj je veliko
več kot vrečka šipka ali kamili-
ce, prelita z vrelo vodo.
Čaj je ime za liste čajne rastline
(Thea sinesis ali Camellia sine-
sis), ki je sorodnica vrtne in
sobne kamelije. Čajni grmi so
nizko gojena drevesa z blešče-
čimi temno zelenimi listi, ki na-
jbolje uspevajo v toplih in vlaž-
nih območjih do 2000 metrov
visoko. Domovina čajev je Ki-
tajska, kjer so kulturo pitja čaja
razvili že pred 2000 leti. V os-
mem stoletju je čaj osvojil Ja-
ponsko, leta 1610 so Nizozem-
ci pripeljali čaj v Evropo, Angle-
ži so spoznali čaj 1644. leta in v
začetku 18. stoletja je čaj spo-
znala Amerika. Danes pridelajo
največ čaja na Kitajskem,
Tajski, Japonskem, v Indiji, Sri
Lanki in jugovzhodni Aziji.
Do nedavna so naše trgovine
ponujale »prave« čaje pod
imenom »ruski« ali pa »indijski«
čaj (nekoliko podobna bi bila
ponudba rdečega in belega
vina). Vendar obstaja čez sto
vrst pravih čajev, da ne omen-
jam znanih sadnih, cvetličnih in
zeliščnih čajev. Pravi čaji se de-
lijo v dva tipa: črni in zeleni ter
se razlikujeta v predelavi čajnih
listov. Čaje ločujejo tudi po veli-
kosti listov, času sušenja, času
nabiranja, dodatkih ... Več
besed je dodanih v imenu (opi-
su) čaja, večja je njegova kvali-
teta. Recimo: črni čaj Darjee-
ling first flush FTGFOP 1 (ta čaj
in še osemnajst drugih vam
odlično postrežejo v sicer
smešni zgradbi nove gostilne
PP) pomeni, da pijete čaj z
območja nasadov čaja v sever-
ni Indiji, na pobočjih Himalaje
na višini 800 do 2000 metrov,
kjer dajejo rastline vrhunski pri-
delek; prvo obiranje pozimi
(zato je posebno aromatičen in
visoko kakovosten), FTGFOP 1
(fine tippy golden flowery oran-
goe pekoe 1) pomeni na-
jboljše, vrhunsko in posebej
skrbno obdelane lističe enako-
merne velikosti. »Pravim«
čajem so običajni dodatki in
tako dobimo kokosov, mangov,
cimetov, limonin, jasminov, ing-
verjev napitek.
Čaj ima enako poživljajočo
vrednost kot prava kava, saj
vsebuje kofein. Le-ta je v čaju
vezan s čreslovino in nima
neželenih učinkov kot v kavi
(čajne lističe vedno prelijemo z
vročo vodo, vrečke ne smemo
namakati čez pet minut). Sprva
je bil čaj le zdravilo, tako so ga
v Angliji najprej prodajali le v le-
karnah. Še tako čezmerno pitje
čaj naj ne bi povzročalo prav
nobenih težav.
Sicer pa je o čaju in čajnih
obredih veliko zapisanega v
knjigah, ki si jih lahko izposodi-
te v študijskem (Minoritski trg)
in ljudskem (Krempleva ulica)
oddelku Knjižnice Ivana Potrča:
-	Janko Štampfl: ČAS ZA ČAJ,
Ljubljana: samozaložba, 1990;
-	Jill Norman: ČAJ: ZNANI IN
EKSOTIČNI ČAJI, Ljubljana:
Kmečki glas, 1993;
-	Štefan Fajmut: KULTURA PIT-
JA ČAJA, Ljubljana: Kmečki
glas, 1996;
Kakuzo Okakura: KNJIGA O
ČAJU, Zagreb: Grafički zavod
Hrvatske, 1989;
-	STO ČAJEV JOŽETA
TOMAŽINČIČA, Ljubljana:
Delo, 1982;
-	Lili Lukač: PREROKOVANJE
IZ ČAJA, Ljubljana: Ara, 1995.
VABILO
Danes, v četrtek, 4. marca, va-
bimo otroke do petega leta na
Malo pravljično uro v pravljično
sobo mladinskega oddelka
knjižnice Ivana Potrča, Mali
grad, Prešernova 35; začetek
ob 17. uri.
Ul/ana Klemenili
FILMSKI KOTIČEK
Ko moški ljubi žensko
(When a Man Loves a Woman)
Naj vas naslov ne zavede - to ni film o prihajajoči
pomladi, ki moške spreminja v osvajalce, pač pa o
mnogo manj prijetni temi, življenju z alkoholikom.
Sedaj razumete, zakaj je bila vsebina filma opisana
šele na zadnji strani TV sporeda.
Michael (Andy Garcia) in Alice (Meg Ryan) sta na
videz srečno poročena. Vse bolj pa postaja očitno,
da ima Alice resen problem z alkoholom. Končno
poišče pomoč, ljubeči mož pa ji vseskozi stoji ob
strani. Ko se Alice vrne, se spet zapolni manjkajoči
člen v družini, toda prepad med Michaelom in Alice
postaja vse večji...
Življenje z alkoholikom. Skrite steklenice v stano-
vanju, nihanje razpoloženja, zanemarjanje otrok,
pretrgane obljube in večne laži ... Le redki so tisti
srečneži, ki so se s temi lastnostmi seznanili šele
preko televizije. Navsezadnje živimo na vinskem
področju ... Toda ta film ni posvečen alkoholikom in
njihovim krizam, pač pa posrednim, a zato nič
manjšim žrtvam, svojcem. Le-ti so največkrat do-
kaz, da obljube v dobrem in zlem niso le prazne fra-
ze.
K uspehu_ filma je seveda pripomogla igralska
zasedba. Čeprav smo Meg Ryan navajeni v vlogi
nepoboljšljivo romantične in neskončno zaljubljene
sanjarke, je tokrat svoj zamišljeni pogled zamenjala
z zamegljenim. Priznati ji moramo, da je zablestela
tudi kot pijanka, vendar ni pustila, da bi ji ta vloga
zakoličila imidž. Kmalu jo boste spet lahko videli kot
zaljubljeno mlado žensko, ki si svojega izbranca
najde preko elektronske pošte.
Čeprav je problem alkoholizma v Sloveniji zelo
pereč, se z njim ne ukvarjamo kaj dosti. Zanimamo
se le za tiste zasvojence, ki ne uničujejo le sebe sa-
mih, pač pa tudi svojo okolico. Saj veste - Ame-
ričani imajo črnce, mi pa kadilce.
Nataša Žuran
tednik - četrtek, 4. marec 1999
5
hajdina / POGOVOR Z ŽUPANOM RADOM SIMONIČEM
»Čim prej nadoknaditi štiriletni zaostanek«
Mestna občina Ptuj je od pnega januarja letos manjša za
()>e primestni četrti, Hajdino in Marliovce, iii sta postali
novi občini. Ustavili smo se na Hajdini ter se o nastajanju
nove občine in njenih načrtih pogovarjali z županom Ra-
dom Simoničem, ekonomistom.
TEDNIK: Najprej, gospod
župan, kako ste pričeli leto
1999, s kakšnimi pričakovanji?
R. Simonič: "Leto 1999 je
zame nov izziv na področju lo-
kalne samouprave. Hajdina, se-
daj organizirana kot občina, pri-
naša županu in drugim občanom
predvsem veliko neizpolnjenih
želja iz preteklosti. Novo leto
sem torej pričel delavno, kajti
veliko je bilo razgovorov na raz-
nih institucijah, ki so povezane z
novo nastalo občino Hajdina.
Veliko je zadev, ki se ne morejo
ustaviti, delo mora iti naprej
tudi po sprejemu proračuna za
1999. leto, na primer zadeve s
področja družbenih dejavnosti,
varstva pred požarom,
vzdrževanja komunalne infra-
strukture in drugo. Glede na vse
povedano so moja pričakovanja
predvsem realnost, to je delo v
smeri, da se na področju
občinske zakonodaje čimprej
približamo občinam, ki so bile
ustanovljene pred štirimi leti."
PODŽUPANA
VIKTOR
MARKOVIČ IN
MARTIN TURK
TEDNIK: Kako daleč ste s
konstituiranjem nove občine
in njenih organov?
R. Simonič: "V decembru je
bil na 1. konstitutivni seji spre-
jet začasni poslovnik občinskega
sveta, imenovana je bila komisi-
ja za mandatna vprašanja, volit-
ve in imenovanja. Potrjeni so
bili mandati članov občinskega
sveta, sprejeta ugotovitev o izvo-
litvi župana in opravljeno kon-
^ituiranje občinskega sveta. Do
konca februarja smo imeli še dve
seji občinskega sveta. Na tretji,
24. februarja, smo soglasno spre-
jeli statut občine Hajdina. Pri
njegovem oblikovanju in spreje-
manju so vsi člani sveta pokazali
visoko stopnjo odgovornosti in
zavzetega sodelovanja, tako da
na predlog ni bilo veliko pri-
pomb, tam, kjer pa so bile, smo
jih dokaj hitro uskladili. Med
drugim statut občine Hajdina
vsebuje določila o imenovanju
odborov in komisij občinskega
sveta; imeli bomo tri komisije in
pet odborov. Imenovali bomo
občinsko volilno komisijo, ko-
misijo za mandatna vprašanja,
volti ve in imenovanja ter statu-
tarno-pravno komisijo, odbori
pa bodo ustanovljeni za področje
družbenih dejavnosti, za gospo-
darstvo in kmetijstvo, za komu-
nalno infrastrukturo, za varstvo
okolja in urejanje prostora ter za
finance in občinsko premoženje.
Za podžupana so člani občinske-
ga sveta soglasno potrdili Marti-
na Turka in Viktorja Markoviča.
Martin Turk bo pokrival
področje financ in druga
področja, Viktor Markovič pa
zadeve z upravno-pravnega
področja. Sklenili so tudi, da bo
župana v njegovi odsotnosti za-
menjeval Martin Turk. Na tretji
seji občinskega sveta smo tudi
sprejeli sklep o nagrajevanju
občinskih funkcionarjev, razp-
ravljali pa smo tudi o pridobitvi
oziroma nakupu zemljišča za
ureditev bodočega občinskega
središča Hajdina. O tem
vprašanju bomo podrobneje
razpravljali na izredni seji
občinskega sveta, na kateri
bomo govorili samo o tem. Do
sklica izredne seje je potrebno
pridobiti čim več podatkov in
pojasnil o možnostih in realnosti
pridobitve takšnega zemljišča.
Četrta seja sveta občine Hajdina
bo predvidoma sredi marca.
Med pomembnejšimi točkami
bodo poslovnik, akt o organizi-
ranju občinske uprave ter
imenovanje predsednikov in čla-
nov odborov in komisij."
TEDNIK: Kako ste si zamisli-
li svoje županovanje, glede na
to da boste kot večina županov
na Ptujskem to počeli neprofe-
sionalno?
R. Simonič: "Svoje županova-
nje sem si zamislil nekoliko dru-
gače, kot teče sedaj. Obveznosti
župana so marsikdaj nepredvi-
dljive in praktično nimajo red-
nega delokroga in urnika. Ugo-
tavljam, da imam veliko predno-
st - to, da sem redno zaposlen pri
vodenju manjšega trgovskega
podjetja Repriza, d.o.o., v Ptuju
in so mi tako rekoč pri roki vse
upravne službe, ki jih je pred-
vsem v prehodnem oziroma
startnem obdobju konstituiranja
nove občine potrebno pogosteje
obiskati. Ker stanujem v nepos-
redni bližini sedeža občine
Hajdina na Zg. Hajdini, s prevo-
zi in dostopom do navedenih lo-
kacij nimam nobenih proble-
mov. Glede na to da občina
Hajdina zaostaja na področju vse
občinske zakonodaje za štiri leta
za pred štirimi leti ustanovljeni-
mi občinami, na drugih podro-
čjih pa še več, sem se odločil, da
bo občina Hajdina imela dva
podžupana. Svet je to tudi potr-
dil. Glede na to da svojega dela
ne opravljam profesionalno, da
smo mlada - nova občina in gle-
de na možnost dobre kadrovske
izbire med člani občinskega sve-
ta, sem prepričan, da je odločitev
pravilna."
TEDNIK: Kako boste ohrani-
li stik z volivci? Potem ko so
župani izvoljeni, ponavadi po-
zabijo nanje oziroma imajo
občani pogoste težave, da se
srečajo s svojim županom, ki
ga potrebujejo. Razmišljate
morda o dnevu odprtih vrat
hajdinskega župana aii kaj po-
dobnega, ko bi lahko občani na
točno določen dan prihajali k
vam s takšnimi ali drugačnimi
vprašanji?
R. Simonič: "Stik bom imel z
vsemi občani, tudi s tistimi, ki se
na volitvah niso izrekli zame, saj
sem župan vseh občanov občine
Hajdina. Najpristnejši je nepos-
redni stik. Tega seveda večina
občanov takoj izkoristi za
predstavitev svojih problemov.
Ljudje me poznajo od prej, da
rad pomagam, vendar ima dan le
24 ur. Imamo pa nekaj občanov,
ki bi potrebovali župana zase 24
ur na dan, toliko imajo
nerešenih problemov. Potrebno
se je posvetiti socialnim proble-
mom, nezaposlenim, društvom
in drugim. Uradne ure za občane
imam vsako sredo od 13. do 16.
ure v prostorih občine Hajdina
na Zg. Hajdina 45. Tudi drugače
kar precej časa prebijem v pros-
torih občinske uprave. Od 7. do
10. ure med lahko tisti, ki želijo,
dobijo na telefonski številki 772-
429, telefon občinske uprave je
781-116, zvečer do 20. ure pa
sem dosegljiv na telefonski šte-
vilki 781-299. Na mobitelu pa
bom dosegljiv, ko bo občina
Hajdina dohitela druge občine
na področju manjkajoče
občinske zakonodaje."
NOVO HAJDINSKO
OBČINSKO
SREDIŠČE?
TEDNIK: Sedež občine
Hajdina bo za zdaj v prostorih
bivše primestne četrti. Ali mor-
da razmišljate o kakšnih drugih
prostorih?
R. Simonič: "O novih prosto-
rih ne razmišljam. Nujno pa je v
najkrajšem možnem času zasilno
urediti prostor za računovodjo,
tajnika in župana. Krajevni urad
Hajdina bomo preselili v manjši
prostor. V dvorani je potrebno
urediti tla, opleskati stene in
urediti električno napeljavo. Kaj
več se po mojem mnenju niti ne
splača vlagati v sedanje prostore.
Prostorov je sicer dovolj, so pa
dotrajani. Če nam bi bile v se-
danjem mandatu zraven zado-
voljitve drugih nujnih vprašanj
dane finančne možnosti, pa se
bom zavzemal za nakup funkcio-
nalnega občinskega zemljišča in
za izdelavo projektov večna-
menske zgradbe. To pa je že
vprašanje prostorskega planiran-
ja, ki mora center Hajdine v nas-
lednjem desetletju oblikovati
tako, kot to vidimo drugje v ur-
bano urejenih okoljih. Največja
spaka ali greh nad urbano vasjo
je postavitev trgovine sredi
vaškega trikotnika - gmajne brez
parkirišč itd. V prejšnjih časih se
je poslušalo vse druge, samo nas,
tukaj živečih, ne. Tako imenova-
ne vaške gmajne - običajno s pri-
padajočo kapelico - so biseri
naših vasi, ne pa stavbna zemlji-
šča za poslovne zgradbe, igrišča
in drugo, kar tja ne spada."
TEDNIK: Koliko ljudi bo
štela občinska uprava?
R. Simonič: "Uprava bo štela v
1999. letu tri ljudi: tajnika,
želim si da bi dobil diplomirane-
ga pravnika z II. stopnjo izobraz-
be in s prakso, računovodja, po
izobrazbi ekonomista finančne
smeri s prakso, in vodjo
občinske pisarne, sedanjo tajni-
co primestne četni Hajdina.
Moram povedati, da želim za-
posliti izključno ljudi iz naše
občine. V preteklem mesecu me
je klicalo ali smo dobili vloge ne-
kaj deset ljudi. Ob tem naj po-
vem, da je delovno mesto vodje
pisarne že zasedeno s sedanjo ta-
jnico, z računovodjem sem že v
dogovornih, za mesto tajnika pa
moram počakati na izid kad-
rovske delitve z mestno občino
Ptuj oziroma z županom MO
Ptuj. Lahko se zgodi, da v
letošnjem letu še ne bomo zapos-
lili tajnika, če zanj ne bo primer-
nega kandidata. Do njegove za-
poslitve bom delo opravil sam s
pomočjo podžupanov in članov
občinskega sveta oziroma odbo-
rov. V sistemizaciji del in nalog
občinske uprave bosta opredelje-
ni še delovni mesti referenta za
lokalno infrastrukturo, gradbe-
nega tehnika, in mesto gospo-
darja - človeka z univerzalnim
znanjem s področja vzdrževanja
objektov. Tako bo hajdinska
občinska uprava v času mojega
županovanja štela največ pet ozi-
roma manj ljudi."
TEDNIK: Za kakšno sodelo-
vanje z mestno občino Ptuj se
boste odločili?
R. Simonič: "Odločili se bomo
za sodelovanje z oddelkom za
okolje in prostor mestne občine
Ptuj, delali bomo na ustanovitvi
medobčinske gasilske zveze - gre
le za preimenovanje, na
področju gospodarstva, turizma
in nasploh na vseh področjih, ki
bodo občini Hajdina prinašala
prednosti in koristi. Jasno nam
je, da je trenutno najpomem-
bnejša delitvena bilanca pre-
moženja z bivšo mestno občino
Ptuj. Zavzemal se bom
predvsem za teritorialno delitev
premoženja."
TEDNIK: V novi občini
Hajdina je za nekatere zelo
sporno golf igrišče. Kako ga vi
doživljate in kaj od njega
pričakujete?
R. Simonič: "Golf igrišče na
hajdinski gmajni je sporno
predvsem za tiste, ne samo za
Hajdinčane, ki niso člani agrar-
ne skupnosti Sp. Hajdina, am-
pak tudi za tiste, ki tega športa
oziroma njegove kulturne, turis-
tične in krajinske posebnosti ne
poznajo ali pa bolehajo za bolez-
nijo nevoščljivosti. Te bolezni
kot župan ne znam odpravljati,
čeprav se trudim. Naravnanost
hajdinske občine na golf igrišče
mora biti predvsem s turistično
ponudbo naših vasi. Tu je tudi
hotel, medtem ko vaške gostilne
s ponudbo kmečkega turizma še
sploh nimamo. Za igranje golfa
bi na primer morali zainteresira-
ti tudi krožke v zadnjih razredih
osnovne šole in podobno. Na
področju razvoja turizma nas
čaka še veliko dela."
TEDNIK: Koliko so v tem tre-
nutku še aktualni načrti za ure-
ditev zabaviščnega parka Ku-
rentlanda?
R. Simonič: "Z načrti Kurent-
landa smo seznanjeni le na osno-
vi informacij iz javnih občil. Ne
nasprotujem nobeni gradnji za
turistične namene, ki se
vklapljajo v okolje in prostor, če
je projekt usklajen tudi z vidika
varovanja vodnogospodarskih
virov (vodohran Skorba). Če bi
takšen projekt na Hajdini tudi
resnično zaživel, bi bila tudi
občina pripravljeni soinvestirati
gradnjo lokalne infrastrukture."
TEDNIK: V tem trenutku si-
cer še ni znan dokončen obseg
sredstev, s katerimi bo razpola-
gala občina Hajdina, pa ven-
darle, za katere programe boste
prednostno porabili letošnja
proračunska sredstva?
R. Simonič: "Prednostno
bomo proračunska sredstva na-
menili za gradnjo oziroma na-
daljevanje gradnje manjkajoče
infrastrukture, ureditev nedo-
končanih vaških domov, izdela-
vo prostorskega plana občine
Hajdina, za okoljevarstvene
načne oziroma v okviru razpo-
ložljivih proračunskih sredstev.
V nobenem primeru pa ne bomo
zapostavljali družbenih de-
javnosti. Želim, da ima naša
občina dušo; telo je dobila z ta-
konom o ustanovitvi občin."
TEDNIK: Koliko denarja
občinskega proračuna boste
namenili za delovanje Pokra-
jinskega muzeja Ptuj, Zgodo-
vinskega arhiva Ptuj, Knjižnice
dr. Ivana Potrča in za druge za-
vode, ki delajo za občane celot-
nega območja bivše občine
Ptuj, ki je sedaj razdeljeno na
15 občin?
R. Simonič: "Odvisno, kako
bo potekala premoženjska deli-
tev z mestno občino Ptuj in
kakšni bodo strokovni predlogi
odborov v občinskem svetu.
Samo eno vprašanje bi zadosto-
valo: kaj je je Pokrajinski muzej
v Ptuju naredil na primer za
vzdrževanje, za pristop in nasp-
loh za videz prvega mitreja na
Hajdini, ki slavi letos 100. oblet-
nico postavitve? Kako pa bodo
nasploh sofinancirani zavodi, če
sploh bodo ali pa le nekateri, ki
delajo na območju bivše občine,
pa je stvar dogovora vseh novih
občin."
Ma/da Goznik
Rado Simonič
Podatki iz osebne izkaznite obiine Hajdina
Zgodovinski viri navajajo, da so vasi nove občine Hajdine nastale na dravskih te-
rasah jugovzhodno od Ptuja. Prvič je Hajdina omenjena v 12. stoletju, hajdinski
mltrej pa je eden najstarejših v Evropi. Iz 14. stoletja je eden najstarejših zvezdnih
obokov v župni cerkvi sv. Martina. Območje nove občine je bogato z arheološkimi
najdbami iz prazgodovine, rimske in zgodnje slovanske dobe.
Občino Hajdina sestavljajo naselja: Zgornja in Spodnja Hajdina, Draženci, Slovenja vas,
Gerečja vas, Skorba in Hajdoše. Razprostira se na površini 21 km2 in ima v 1200 gospo-
dinjstvih 3800 prebivalcev. Kljub temu daje majhna, ima zavidljivo število obrtnikov - 104,
gospodarskih obratov pa je več kot deset. Zelo razgibana je tudi kulturna, športna in druga
dejavnost. Aktivno delujejo tri kulturno-prosvetna društva, šest športnih društev, pet gasils-
kih društev, organizacija Rdečega križa in Karitas. Sedež občine Hajdina je na Zgornji
Hajdini 45. Najvišji organ odločanja v občini je občinski svet, ki šteje 14 članov. Župan Je
Rado Simonič, podžupana pa Viktor Markovič in Martin Turk. Dan odprtih vrat hajdinskega
župana Je vsako sredo v prostorih občine Hajdina na Zgornji Hajdini 45 od 13. do 16. ure,
telefon občinske uprave Je 781 -116.
Foto: Črtomir Goznik
6
četrtek, 4. marec 1999 - tednik
po občinah / OBČINA HAJDINA
Predstavljamo dane obanskega sveta
Na lokalnih volitvah '98 so bili
v 14-članski občinski svet nove
občine Hajdina izvoljeni Milan
Brodnjak, Kari Svenšek, Ignac
Skaza in Ivan Brodnjak iz Slo-
venske ljudske stranke, Anton
Cestnik, Martin Turk, Alfonz
Strnad in Alojz Šijanec iz Social-
demokratske stranke, Branko
Burjan z nestrankarske liste
"Hajdina - naša občina", Slavko
Burjan in Janko Mere iz Liberal-
ne demokracije. Kari Fridl iz
DeSus, Viktor Markovič z
nestrankarske liste Naprej
Hajdina in Franc Cartl iz Slo-
venskih krščanskih demokratov.
V svetu občine Hajdina ima to-
rej svoje predstavnike pet strank
in dve listi. Na ravni sveta je ob-
likovana koalicija, ki jo ses-
tavljajo svetniki SDS in SLS.
Sedež občine je na Zgornji
Hajdini 45, svet pa se sestaja v
Domu upokojencev Hajdina.
Fotografije:
Miran Podhostnik
Martin Turk, računo-
vodja, podžupan
Viktor Markovič, upoko-
jenec, podžupan
Alojz Sijanec, dipl. ing.
Kari Fridl, upokojenec
Ignac Skaza, strojni teh-
nik
Slavko Burjan, samosto-
jni podjetnik
Ivan Brodnjak, ing. kme-
tijstva
Anton Cestnik, upokoje-
nec
Kari Svenšek, kmet
kooperant PP
Janko Mere, inšpektor
IVD Maribor
Franc Cartl, vodja klavni-
ce
Branko Burjan, višji poli
cijski svetovalec
Alfonz Strnad, upokoje-
nec
Milan Brodnjak, kmet
koooerant PP
hajdina / NA OBISKU PRI LJUDSKIH PEVKAH
Mje fift naveseliuie m povNuie
Ljudske pevke so bile usta-
novljene 14. decembra 1996 na
pobudo Ljube Cafiita in Maksa
Kampla. Skupine je član
Društva upokojencev Hajdina
in KPD Staneta Petroviča s
Hajdine. Njene članice so
danes: Ljuba Cafuta, Marta Si-
tar, Karolina Korošec, Marija
Šalamun, Olga Nahberger in
Rozika Cestnik. Prvo vajo so
imele 28. decembra 1996.
O svojem delu in nastopih vo-
dijo ljudske pevke skrbno kro-
nologijo, ki jo vestno zapisuje
organizacijski vodja Maks
Kampl. Vaje imajo ob torkih v
domu upokojencev. Prvi nastop
so imele že kmalu po ustanovit-
vi, 28. januarja 1997, ko so zapele
na reviji ljudskih pevcev in go-
dcev v Zavrču. Zapele so Po celi
vsi lučke ni in Sem deklica mla-
da vesela.
Glavna za pesmi je gospa
Ljuba, ki je prišla na Hajdino iz
Majšperka oziroma Makol, kjer
je doma pesem, kot rada pove.
Pojejo stare pesmi, pesmi iz mla-
dosti, ki jih je gospa Ljuba
včasih pela tudi pri pevskem
zboru, zdaj pa znova oživljajo v
skupini šestih ljudskih pevk (ob
ustanovitvi jih je bilo pet), ki jim
petje pomeni veselje in druženje.
V njihovi družbi se vedno nekaj
dogaja. Tako kot pri drugi člani-
ci Marti Sitar na Zgornji Hajdi-
ni 58, kjer je potekal pogovor in
kjer občasno potekajo kuharski
tečaji v okviru pospeševalne
službe. Poleg tega pa Marta ob
organizacijskem vodji Maksu
skrbi za prevoz, ko nastopajo v
drugih krajih.
S svojim ubranim petjem
ljudske pevke olepšajo številne
dogodke na Hajdini, občne zbo-
re KPD Staneta Petroviča,
proslave dneva žensk, mate-
rinskega dneva in kulturnega
praznika, letne konference in
novoletne prireditve Društa
upokojencev ter martinovanja
pri farni cerkvi, ki so postala že
tradicionalna. Imele pa so tudi
že snemanje za radio Ljubljana,
nekaj pesmi so posnele za ka-
belsko televizijo Gerečja vas in
videokaseto. Redno se ude-
ležujejo tudi vseh območnih
srečanj ljudskih pevcev in go-
dcev na Ptujskem. V lanskem
letu so nastopile tudi na Glasbe-
nem popotniku, ki je bil 31.
maja na Destrniku, na ustanov-
nem zboru SLS v Gerečji vasi, ki
je bil 12. junija in se ga je ude-
ležil tudi Marjan Podobnik. 22.
avgusta so zapele tudi na
srečanju brigadirjev mladinskih
delovnih brigad, ki je potekalo
na Hajdini. V slovenski Istri pa
so bile septembra gostje Šavrink.
Novembra so zapele na tradicio-
nalnem martinovanju na Hajdi-
ni in na kulturnem maratonu, ki
je bil sestavni del ptujskega mar-
tinovanja. Zaključek leta so ime-
le v gostilni Kozel, ko sem jim je
pridružila tudi nekdanja pevka
Anka Sakelšek. Leto 1999 so
začele v polni sestavi. Prvi nas-
top so imele 18. januarja na
srečanju ljudskih pevcev in go-
dcev v Domavi.
Tudi pevkam ustanovitev
nove občine pomeni veliko,
kako pa bodo znali gospodariti,
pa bo pokazal čas. Ker imajo
poštenega župana, upajo, da
bodo naredili najboljše. Pričaku-
jejo, da bo razvoj hitrejši, kot je
bil do sedaj. Če bodo složni in
delali vsi, uspeh ne bi smel izos-
tati, so prepričane hajdinske
pevke.
Ljudske pevke KUD Staneta Petroviča (od leve): Karolina Korošec, Marta Sitar,
Rozika Cestnik, Marija Šalamun, Olga Nahberger in Ljuba Cafuta v družbi župana
Rada Simoniča in organizacijskega vodje Maksa Kampla. Foto: Črtomir Goznik
tednik - četrtek, 4. marec 1999
7
hajdina / ANKETA
Haidiniani o novi obiini
Alojz Polajžer, Skorba: "Vesel sem, da smo na
Hajdini dobili status občine, čeprav štiri leta pre-
pozno. Vem, da se v prvem letu ne morejo zgoditi
ne vem kakšni premiki. Vem pa, da v Skorbi v
domu krajanov nujno potrebujemo centralno og-
revanje, potrebno pa bo dokončno urediti tudi
nogometno igrišče. Želim si, da bi vsaj nekaj tega
lahko uredili letos. Imamo dobrega in sposobne-
ga župana, ki mu občani zaupamo."
Ivan Zupanič, Gerečja vas: "Pričakujem, da
bosta župan in svet nove občine Hajdina vse svo-
je aktivnosti usmerila v čimprejšnje delovanje
nove občine v vseh potrebnih segmentih. V prvi
fazi je potrebno sprejeti ustrezne akte, imenovati
strokovne skupine za obvladovanje posameznih
interesnih področij v občini in konstituirati
vaške odbore, ki bodo nosilci uresničevanja inte-
resov v posameznih vaseh. Pričakujem, da bo pri
kadrovanju in delu nasploh prevladovala stroka in ne strankarska
pripadnost. Od občinske uprve pričakujem delo po načelih dobrega
gospodarja in pošten - korekten odnos do vseh
občank in občanov nove občine Hajdina."
Franc Pernat, Draženci: "V vaški skupnosti
Draženci si najbolj želimo, da bi končno uredili
naš največji problem - kanalizacijo. Nerešen
problem je tudi kabelska televizija, čeprav so
kabli že položeni. Na ureditev čaka tudi avtobus-
no postajališče. Podobo naselja kazi tudi odlaga-
lišče starih avtomobilov. V dom občanov
Draženci bi bilo potrebno napeljati tudi centralno ogrevanje."
Marija Emeršič, Zgornja Hajdina: "V našem
naselju je najbolj problematična kanalizacija,
drugo infrastrukturo imamo. Kot obrtnica pa bi
rada opozorila na resen problem - na postavljanje
tabel za označevanje krajev, ki niso pravilno pos-
tavljene; še posebej to velja za tablo za Zgornjo
Hajdina, tako da me poslovni partnerji komaj
najdejo. Podobno velja tudi za druge obrtnike in
podjetnike na tem območju."
Ana Čelan, Slovenja vas: "Tudi v našem naselju
je podobno kot v drugih naseljih občine Hajdina
osrednji problem kanalizacija, pa tudi glede vode
in hidrantov je potrebno urediti zadeve. Upam,
da bodo ljudje, ki smo jih izbrali, sodelovali, da
jih bo povezovala vzajemnost in da si ne bodo
metali polen pod noge. Z razširjanjem kulturne
in športne dejavnosti bodo ljudje še bolj poveza-
ni, zato je potrebno na tem graditi, ker bomo od
tega vsi nekaj imeli. Želim pa si, da bi se nekaj konkretnega dogajalo
tudi na področju turizma v širšem pomenu besede. Veliko se govori,
naredi pa bolj malo. Kot gostilničarka sem zelo zainteresirana, da se
tudi na tem področju zadeve premaknejo na bolje."
Edo Dobnik, Spodnja Hajdina: "V osnovi sem
proti tako velikemu številu občin, saj nam drobl-
jenje lokalne samouprave samo podražuje sistem.
Bivšim krajevnim skupnostim bi morali dati na
razpolago določena finančna sredstva za reševan-
je ozke lokalne problematike. Sedaj smo
razdrobljeni in se bo zelo kmalu začelo povezo-
vanje. Glede na to da sedaj imamo svojo občino,
pa se bo potrebno prilagoditi novim pogojem in
konstituirati vse organe za njeno funkcioniranje. Občinske svetnike
čaka kar nekaj zahtevnih nalog: urediti zapuščino z bivšo občino,
doreči meje občine (Spodnja Hajdina je še samo tretjina tiste pred 30
leti, v Dražencih pa želi večina občanov biti pod Ptujem), urediti in
sprejeti vse akte za organe občinske uprave. Za kaj večjega jim bo
verjetno zmanjkalo časa v prvem mandatu. V primeru približno ena-
kega financiranja, kot je bilo (Hajdina je štiri leta izgubila v primer-
javi s Staršami in Gorišnico, ki sta bili z nami primerljivi), pričaku-
jem začetek reševanja zaščite
kmetijskega zemljišča pred ones-
naževanjem vodnega zajetja
skorbskega črpališča (od vodnega
denarja vrniti kmetijstvu za
manjši pridelek), ureditev varnih
poti do hajdinske šole, ureditev
vodovodnega omrežja (staro vo-
dovodno omrežje še vedno dovaja
vodo po salonitnih ceveh - az-
best), ureditev asfaltnih prevlek z
vso signalizacijo in označbami,
pločniki in razsvetljava, ureditev
kabelske TV in telefonske napel-
jave, ki je še vedno na drogovih,
kanalizacije glede na to, da smo na
bazenu pitne vode, organizirano
reševanje industrijske cone in
pomoč drobnemu gospodarstvu,
ureditev lokacije zemljišča in do-
kumentacije za zgraditev večna-
menskega objekta, ki bo zadovol-
jeval potrebe občanov glede
občinskih prostorov, dvorane, lo-
kalov za obrtno dejavnost in po-
dobno. Prav tako bi bilo potrebno
določiti najoptimalnejše trase
cest, ki bodo kmalu prepredle
občino Hajdino, finančno pomoč
pa potrebujejo tudi različna
društva in organizacije, da bi lah-
ko dosegale še večje uspehe. Prav
tako pričakujem, da se bodo svet-
niki zavzeli za celotno območje
nove občine enako, saj z našega
območja v občinski svet žal ni bil
izvoljen noben kandidat."
Anica Žumer,
Hajdoše:
"Pričakujem,
da nam bo
lepše in da
bomo bolj po-
vezani, da
bomo imeli
več denarja za
reševanje problemov na področju
infrastrukture; smo namreč le
kmečka občina."
"Občinska stavba", ki to ni.
Foto: Črtomir Goznik
Golf igrišče na hajdinski gmajni je sporno predvsem za tiste, ne samo za
Hajdinčane, ki niso člani agrarne skupnosti Sp. Hajdina, ampak tudi za tiste,
ki tega športa oziroma njegove kulturne, turistične in krajinske posebnosti ne
poznajo ali pa bolehajo za boleznijo nevoščljivosti, meni župan R. Simonič.
Foto: Langerholo
Prvi mitrej na Spodnji Hajdini, do katerega ptujski pokrajinski muzej v sto letih
od odkritja ni uspel urediti dostopa.	Foto: Črtomir Goznik
8
četrtek, 4. marec 1999 - tednik
zgornja hajdina / POGOVARJALI SMO SE Z OBRTNIKOM VIUEMOM GE REČNI KOM
Stranka le dobesedno kralj
čeprav so moje novinarske oči vajene marsičesa, pa talio
lepe pisarne, kot jo ima obrtnik Viljem Gerečnik na
Zgornji Hajdini 132/b, še nisem videla. Mnogi veliki di-
rektorji se ne morejo kosati z njim, in kar je najpomem-
bnejše, ne gre mu za prestiž, gre mu za to, da poslovni
partnerji, ki ga obiskujejo, tudi s te plati vedo, da imajo
opravek z resnim in uglednim poslovnim partnerjem. Po-
leg tega pa si je vedno želel, da bi lahko delal v dobro
opremljeni in prostorni pisarni, ki tudi po napornem ce-
lodnevnem delu v človeku vzbuja veselje do dela.
Računalnik ima za to, da ga upo-
rablja, preko interneta pa je po-
vezan s številnimi svojimi poslov-
nimi in drugimi partnerji in mu je
dobesedno okno v svet, ker želi v
svoji dejavnosti diamantnega
vrtanja in rezanja armiranih beto-
nov biti med najboljšimi tudi po
^remljenosti, ne samo storitvah.
Ce imaš sodobne stroje, si lahko
konkurenčnejši in predvsem uspe-
šnejši, delo lahko opraviš v krajš-
em času in kvalitetneje. V trinajst-
ih letih, odkar se ukvarja z dia-
mantnim vrtanjem in rezanjem ar-
miranih betonov, je to bilo vsesko-
zi njegovo vodilo pri delu. Letos
aprila bo praznoval 20-letnico
obrtne dejavnosti, pred tem je bil
avtoprevoznik, nekaj časa pa se je
ukvarjal tudi s čiščenjem preprog.
Obisk sejma v Diisseldorfu pa je bil
odločilen, tam je videl prve stroje za
diamantno vrtanje in rezanje armi-
ranih betonov. Poleg tega pa so tis-
ti, ki so ga poznali še po prejšnjih
dejavnostih, venomer spraševali,
kaj jim lahko ponudi še več.
Med prvimi se je v Sloveniji
začel ukvarjati s to dejavnostjo.
Spominja se, da so bili v začetku le
trije. Danes je bistveno drugače,
saj je obrtnikov, ki se ukvarjajo s
to dejavnostjo, že okrog 40, kon-
kurenca je huda in uspevajo lahko
le najboljši. V začetku so imeli
delo po celi nekdanji skupni do-
movini (Tivat, Budva, Boka Ko-
torska, Dubrovnik, Split, Zadar,
kjer so vrtali marino za priveze, in
še drugje). V zadnjih letih se je trg
močno zožil, lani so še delali na
Hrvatskem, vendar je postal
začasen uvoz strojev velik prob-
lem, pri plačilih za delo pa sko-
rajda ni bilo težav.
Po dvomesečnem zatišju, saj za-
radi zime decembra in januarja
niso delali, imajo sedaj dela dovolj.
Toliko ga je, da morajo delati od
jutra do večera. Trenutno Viljem
Gerečnik zaposluje šest delavcev,
včasih jih je bilo sedem. Lahko bi
jih sicer imel več, vendar so dajat-
ve prevelike. Tako kot večino dru-
gih obrtnikov ga skrbi, kaj bo pri-
nesel davek na dodano vrednost.
Iz lanskega leta ima četrtino
dolžnikov, ne glede na zaostajanje
s plačili pa delavcem mora plačo
izplačati v roku, prav tako morajo
prejeti plačo, ko dela ni. Ko se
dela, pa je tempo hud, zato moraš
imeti take delavce, ki to lahko
vzdržijo, običajno mlade in brez
družine, poudarja Gerečnik. Je pa
vrtanje in rezanje armiranih beto-
nov vse prej kot lahko delo, vsak
trenutek zahteva maksimalno
zbranost in pazljivost. Sodobni
stroji sicer lahko odpravijo marsi-
katero nevarnost, vseh pa ne.
Obiski svetovnih sejmov v Detroi-
tu in avkcije v Amsterdamu mu
pomagajo, da je vedno v špici do-
gajanj, kar zadeva stroje za to de-
javnost. Najboljše delajo Švedi.
"Če ne greš s tehniko naprej, si in-
valid. Ko sem zvedel, da obstajajo
tudi laserski stroji za mojo de-
javnost, sem nemudoma odpoto-
val v Detroit, na svoje oči pa sem
se prepričal, da to niso stroji za
široko uporabo, imajo omejitve,
ker njihove moči ni mogoče omeji-
ti na določeno debelino. Z njimi je
sicer mogoče rezati umetni kamen
do debeline dveh centimetrov, be-
tona pa ne. Moja radovednost se je
s tem potešila in znova sem lahko
videl, da po opremljenosti naša de-
lavnica ne zaostaja za podobnimi v
svetu, ker skrbimo za redno obno-
vo strojev. Le s sprotnim naku-
pom novih strojev smo lahko ko-
rak pred konkurenco. Uspešni pa
smo lahko zaradi kvalitetnih stori-
tev v kratkem času, nizkih cen,
prilagajanja zahtevam trga, ker
smo vedno na razpolago, tudi ob
nedeljah in praznikih, ter neneh-
nega iskanja novega v branži. Svo-
je pa naredi dolgoletna prisotnost
v dejavnosti, za imidž se nam ni
treba bati, ljudi nas poznajo že dol-
go, so z nami zadovoljni in se po-
novno vračajo. Če ne bi imel nas-
lednika, sina, pa si po vsej verjet-
nosti ne bi tako prizadeval. Skrat-
ka, kupec je kralj, stranki, ki ima
denar, je potrebno počistiti tudi
tla, če to želi," je med drugim pove-
dal Viljem Gerečnik.
Izpreže lahko samo avgusta, ko
imajo kolektivni dopust. Ljubi-
teljsko pa se Viljem Gerečnik
ukvarja tudi z balonarstvom. Pred
dvema letoma je bil šesti na držav-
nem prvenstvu, pred dnevi pa je
bil zelo uspešen tudi na Berta balo-
narskem festivalu v Moravcih, bil
pa je tudi že na svetovnem
prvenstvu v Chicagu kot spremlje-
valec.
V tem sodobnem novem objektu na Zgornji l-iajdini
132/b je sedež obratovalnice za diamantno vrtanje in
rezanje armiranih betonov
Viljem Gerečnik: "Uspeha
ni čez noč, zanj je treba
dobesedno garati. Po-
membno pa je, da si
vedno prvi, da si korak
pred konkurenco."
Foto: Črtomir Goznik
Podžupana občine Hajdina
Vilrfor illarlrovfč in Ji/lartin Tark
Kot podžupan bo Viktor Mar-
kovič odgovarjal za upravno-
pravne zadeve, Martin Turk pa
za področje financ in druge za-
deve.
Ob imenovanju je Viktor
Markovič povedal, da je
podžupanska funkcija zanj izziv
pri delu na področju samoup-
ravne lokalne skupnosti. Priza-
deval si bo, da bo občina izpelja-
la vse tiste naloge, ki ji nalaga za-
kon, in da bo ostalo čim več so-
delovanja z mestno občino Ptuj
na vseh področjih.
Martin Turk pa pravi:
"Odločitev o samostojni občini
Hajdina so sprejeli občani. Nji-
hova pričakovanja o tem, itaj
nam bo prinesla nova občina, so
vse prej kot skromna. Tega sem
se zavedal tudi sam, ko sem se
odločil za kandidaturo na lans-
kih lokalnih volitvah za
občinskega svetnika. Odločitev
temelji na prepričanju, da lahko
z neposrednim sodelovanjem pri
oblikovanju občinske politike in
sprejemanju odločitev na tem
področju tudi sam delno prispe-
vam pri uresničevanju pričako-
vanj v največji možni meri. Zau-
panje občanov, ki so nam ga dali
z izvolitvijo za svoje predstavni-
ke v občinskem svetu, je prva
naloga, ki jo moramo upravičiti.
Odgovarjal in glasoval bom za
takšne odločitve, ki bodo po mo-
jem prepričanju imele večinsko
podporo pri občanih. Bodo ra-
cionalne, neškodljive in v skladu
z veljavno zakonodajo. Statut
občine - posebej me veseli, da je
bil soglasno sprejet - daje smer-
nice za vzpostavitev čim
pristnejšega sodelovanja med
vaškimi skupnostmi in občins-
kim svetom kot najvišjim or-
ganom odločanja v novi občini
Hajdina. Upam, da bo tudi v na-
daljnjem delu občinskega sveta
tako kot do sedaj prisotna visoka
stopnja odgovornosti in kon-
struktivnosti," je povedal
podžupan Martin Turk.
Martin Turk
Viktor Markovič
strokovnjaki energetskosvetovalne pisarne svetujejo
Toplotne črpalke
Nadaljevanje iz prejšnje številke
VIRI TOPLOTE
Pri načrtovanju vgradnje toplot-
ne črpalke je ključnega pomena vir
toplote. Grelno število toplotne
črpalke je namreč odvisno od tem-
perature, pri kateri črpamo toplo-
to. Pri tem je še potrebno upošte-
vati temperaturni režim ogrevanja,
letne energetske potrebe objekta,
zahtevani odstotek kritja energets-
kih potreb objekta s toplotno
črpalko in ali je toplotna črpalka
predvidena za novogradnjo ali
obstoječi objekt.
Med najpogostejše vire sodijo
zunanji zrak, odpadni zrak prez-
račevalnih sistemov, površinske
vode, podtalnica, zemlja ter ener-
getske vrtine.
V tem članku bo poudarek na
zraku in vodi kot viru toplote, čep-
rav se lahko koristno izrabi tudi
toplota zemlje. Sloji zemlje imajo
namreč na globini 15 m skoraj
konstantno temperaturo približno
-1-15 stopinj Celzija. Toplota
zemlje se koristi tako, da se v izko-
pani kanal položi kolektor zaprte-
ga sistema. V ceveh kroži delovno
sredstvo, ki ga zemlja ogreje za ne-
kaj stopinj. Sistem je izveden tako,
da izkoriščanje toplote ne vpliva
na floro. Podoben sistem se vgradi
za izkoriščanje toplote kamenin -
energetske vrtine.
Ta vir toplote je zanesljiv, vendar
drag. Globina in premer ene ali
več energetskih vrtin sta odvisna
od potrebe objekta po ogrevanju in
moči vgrajene toplotne črpalke.
A. Zrak
Zrak je neizčrpen in je povsod na
voljo, vendar je potrebno upošte-
vati, da se moč toplotne črpalke
kljub razvojnim dosežkom z upa-
danjem temperature zunanjega
zraka znižuje. Pri zelo nizkih tem-
peraturah je bilo pri klasičnih top-
lotnih črpalkah "stare generacije"
zrak/voda potrebno zagotoviti do-
daten vir ogrevanja. Zaradi nizkih
temperatur uparjalnika se na njih
kondenzira vlaga in zamrzne v
plast sreža. Nastali srež prepreči
pretok zraka skozi uparjalnik in s
tem dotok novega zraka, zato je
delovni proces toplotne črpalke v
takem primeru moten ali pa v ne-
katerih primerih nemogoč.
Odmrznitev z vročimi parami ali
električnim grelcem je rešitev,
vendar se učinkovitost toplotne
črpalke zaradi tega zniža.
Na sliki 2 je shematsko prikazan
sistem bivalentnega ogrevanja in
priprava tople sanitarne vode s
klasično toplotno črpalko
zrak/voda. Delujejo lahko do tem-
perature minus 7 stopinj Celzija,
zato jih moramo v ogrevalnih sis-
temih vgraditi skupaj s klasičnim
kotlom.
Nove patentirane rešitve so
probleme v zvezi z nizkimi zunan-
jimi temperaturami dejansko odp-
ravile in tako so se na tržišču poja-
vile toplotne črpalke "nove genera-
cije", ki izkoriščajo toploto zunan-
jega zraka celo do minus 20 sto-
pinj. Ali je torej mogoče ogrevati z
ledom?
V zunanjem zraku je vedno nekaj
vlage. Pri ohladitvi se vlaga izloči,
pri nizkih temperaturah pa celo
zamrzne. V obeh primerih se lah-
ko izkoristi toplota, ki se sprošča
pri spremembi agregatnega stanja
vlage v zraku. Količina toplotne
energije, ki se sprošča pri izločanju
vlage iz zraka ali nastajanju ivja, je
zelo velika. Sproščeno toplotno iz-
korišča toplotna črpalka.
Sproščena energija 0,5 mm debele
plasti ivja omogoča ogrevanje mo-
derne hiše pri zunanjih tempera-
turah od O do minus 5 stopinj
Celzija celo uro. Prednosti so v
brezšumnem delovanju, ni potre-
ben ventilator zunanje enote, ni
potrebna kurilnica, kajti celotna
naprava je postavljena na prostem.
Delovanje toplotne črpalke je nep-
rekinjeno, ne glede na zamrznitev
uparjalnika, kar poveča tudi izko-
ristek črpalke. Primerne so na ob-
jektih z radiatorskim, talnim ali
konvektorskim ogrevanjem. Grel-
no število pri temperaturi zunan-
jega zraka minus 10 stopinj C in
temperaturi predtoka 45 stopinj C
je približno 2,4. Pri zunanji tem-
peraturi minus 20 stopinj C pa je
grelno število še vedno 2.
Za objekt s porabo 2000 do 3000
litrov kurilnega olja na leto so let-
ni prihranki 6.000 do 9.000 kWh,
grelno število je do 3, pri talnem
ogrevanju pa do 4.
Izkoriščanje toplote zunanjega
zraka je idealno posebno v objek-
tih brez radiatorskega ogrevanja,
torej pri ogrevanju z električno
energijo. V Sloveniji se preko
25.000 stanovanj ogreva samo z
električno energijo. Ce bi se samo
polovica objektov preusmerila na
ogrevanje s toplotnimi črpalkami,
bi v enem letu prihranili
78.000.000 kWh električne energi-
je. Ta vrednost ustreza prihranku
približno 11.000 m3 kurilnega olja
(70% letni izkoristek kotla).
Poleg črpalk, ki izkoriščajo top-
loto zunanjega zraka, lahko koris-
timo tudi toploto notranjega zra-
ka. Primerna mesta so npr.v kleti,
kjer želimo vzdrževati stalno tem-
peraturo -I- 3 stopinje C, ali pod-
strešje, kjer temperatura zraka
redko pade pod O stopinj C.
Za ogrevanje sanitarne vode se
uporabljajo toplotne črpalke
zrak/voda ogrevalne moči od 2 do
3 kW. Zmogljivost ogrevanja je do
1400 litrov vode na dan. Toplotna
črpalka je izvedena tako, da je
nameščena na grelnik vode. Če je
črpalka v ločeni izvedbi, se hranil-
nik vode in črpalka samo povežeta
z vodovodnimi cevmi. Za cirkula-
cijo vode je potrebno vgraditi
obtočno črpalko, ki jo upravlja ter-
mostat, vgrajen v hranilnik vode.
Glavna prednost toplotne črpalke
je v tem, da ima trikrat manjšo po-
rabo električne energije kot kla-
sični elektro grelec. Vodo segreva-
mo maksimalno na 55 stopinj C,
kar pomeni manjše toplotne izgu-
be v hranilniku vode in na ceveh,
prav tako pa manjše nalaganje
vodnega kamna na ogrevalne
površine. Velik volumen hranilni-
ka energije omogoča delovanje
toplotne črpalke na cenejši tarifi
električne energije.
Sistem voda/zrak pa se uporablja
za ogrevanje zraka v primerih, ko
je hlajeni medij tekočina (vino,
olje, tehnološka voda).
Klimatske naprave je tudi
možno uporabiti kot toplotne
črpalke, vendar te omogočajo
običajno delovanje samo do tem-
perature zunanjega zraka + 5 sto-
pinj C ob nižjem grelnem številu.
Toplotna črpalko pa lahko s prek-
lopom v reverzibilno delovanje
uporabimo za hlajenje objekta.
Nadaljevanje prihodnjič
tednik - četrtek, 4. marec 1999
9

ptuj / RAZSTAVA V Ml H ELI ČE VI GALERIJI
BQlan Goliia: Japonski dnemik
Danes, 4. marca, bo ob 18. uri v Miheličevi galeriji v starem
stolpu ob Dravi otvoritev razstave z naslovom Japonski dnev-
nik avtorja Bojana Golije. Bojan Golija je zanjo pripravil ris-
be in lesoreze, ki jih je naredil v času študijskega bivanja na
Japonskem leta 1957/58 ali kmalu zatem, fotografije, ki jih je
posnel v Deželi vzhajajočega sonca, ter risbe in grafike, ki so
mu jih poklonili japonski otroci. Na ogled bo tudi nekaj no-
vejših del Bojana Golije, v katerih se jasno razodevajo sicer v
njegov celotni opus vpeti vtisi s potovanja po Japonski. Raz-
stavo bo odprl dr. Ludvik Toplak, rektor Univerze v Maribo-
ru, za glasbo pa bo poskrbel flavtist Martin Belič, dijak mari-
borske glasbene gimnazije.
Potovanja v oddaljene dežele so
bila za Evropejce vedno privlačna.
V preteklosti so bile take odprave
le za najpogumnejše, danes so
postale nekaj vsakdanjega. Kljub
temu popotnike še vedno vzne-
mirja drugačnost tujih kultiu*. Ek-
sotičnosti vseh vrst so vedno bile
in so še sestavina evropskega
načina življenja.
Med tujimi deželami je bila Ja-
ponska med težje dostopnimi. Od
1615 do 1868 je bila skoraj nepro-
dušno zaprta za tujce. Le redki
holandski trgovci so prišli v stik z
Japonci, saj je bilo to obdobje trde
vojaške vladavine, popolne japon-
ske izolacije, a tudi miru, relativ-
nega blagostanja in bogate kultu-
re. Edo (današnji Tokio) je postal
nova prestolnica, v kateri se je raz-
vil sloviti japonski barvni lesorez.
"Ukiyo-e", "slike lebdečega sveta",
so dosegle najvišjo umetniško ra-
ven od srede 18. do srede 19. sto-
letja. Upodabljale so slavne gleda-
liške igralce in prizore iz zaba-
viščnih četrti, torej iz sveta
minljive zabave. Za japonsko sli-
karstvo je značilno tudi svojstve-
no dojemanje perspektive, ki kra-
jino upodablja v oddaljujočih se
pasovih. Že pred sredino 19. sto-
letja je v Evropo zašlo nekaj ja-
ponskih lesorezov, potem pa se je
Japonska odprla v svet in zahodno
Evropo so japonske grafike narav-
nost preplavile. S svojo dru-
gačnostjo so osvojile zbiralce in li-
kovne poznavalce in izjemno vpli-
vale na razvoj evropske modeme.
Ploskovitost, zanemarjanje per-
spektivične globine, slikanje po
načelu jasnosti, vse to evropska
moderna dolguje japonskemu le-
sorezu. Japonska grafika je skozi
stoletja ohranjala kakovost, kar je
tudi odsev visoke splošne likovne
kulture, ki je vgrajena v japonski
šolski sistem.
Vpliv japonske grafike na za-
hodnoevropsko umetnost je po-
jasnjen, manj razmišljamo o tem,
v kolikšni meri je ta umetnostna
zvrst vplivala na slovenske ustvar-
jalce. V posameznih primerih so
strokovnjaki opozarjali na posred-
ne vplive (tudi pri Francetu Mi-
heliču), velik pa je tudi pomen
ljubljanskega mednarodnega gra-
fičnega bienala, na katerem japon-
ski razstavljavci vedno vzbujajo
pozornost. Slovenski umetniki so
se pred leti na Japonskem že pred-
stavili z večjo samostojno razsta-
vo. Po drugi vojni pa je bil Bojan
Golija verjetno prvi slovenski sli-
kar, ki je imel priložnost eno šol-
sko leto (1957/58) študijsko bivati
na Japonskem. Tja sta ga povabila
Saburo Kurata, predsednik sve-
tovnega združenja likovnih peda-
gogov, in Atsuo Imaizumu, direk-
tor Narodnega muzeja moderne
umetnosti v Tokiu. Kurata je po-
toval po Evropi in se seznanjal z
likovnim izobraževanjem otrok in
v Sloveniji ga je Božidar Jakac
spoznal z mladim Bojanom Goli-
jo, ki je leta 1956 končal specialis-
tični študij grafike.
Na Japonskem se je Golija lahko
seznanil z vsemi stopnjami likov-
nega izobraževanja, od vrtcev do
univerze. Japonci posvečajo likov-
ni izobrazbi veliko pozornost, kar
dokazuje tudi zbirka risb in gra-
fik, ki so jih Goliji poklonili ja-
ponski otroci. Golija pa se je po-
globil v tehniko japonskega barv-
nega lesoreza, ga prilagodil svojim
izraznim potrebam in ga zavestno
dopolnil z izrazitimi evropskimi
prvinami. Tako so nastali grafični
listi, ki na najžlahtnejši način
združujejo dve različni kulturi.
Kar nekaj plošč je Golija pripravil
že na Japonskem, še več jih je ob-
delal na dolgem potovanju proti
domu in nekaj jih je dokončal po
vrnitvi v rodni Maribor. To so
njegovi najneposrednejši odmevi
na doživetja v tujih krajih. Vtisi z
Japonske pa so se trajno naselili v
Golijevo ustvarjanje. Izjemno pre-
tanjen občutek za opazovanje na-
rave, predanost tradiciji in
občudovanje ljudske ustvarjalnos-
ti, pa tudi svojstven humor so
značilnosti Golijeve grafike in ris-
be. Njegovi ciklusi linorezov, v tej
sicer preprosti tehniki se Golija
izraža z neverjetno preciznostjo,
odražajo staro japonsko misel-
nost, da se v vsaki bilki, cvetu,
žuželki.... skriva vsa modrost tega
sveta. V risbah z ogljem Golija že
desetletja dokumentira vse hitreje
izginevajoče umetnost ljudskega
stavbarstva in obrti. Od leta 1993
pa se Golija posveča avtoportretu.
Nenavadne upodobitve lastnega
telesa so tesno povezane s starimi
japonskimi lesorezi, v kateri so se
znali Japonci na prav poseben
način ponorčevati iz samih sebe.
Na potepanju po Japonskem pa
se Golija ni mogel upreti skušnja-
vi in je kupil nekaj starih japon-
skih tiskov, staro spominsko knji-
go, dve skicirki ter celo serijo gra-
fik Anda Hiroshigeja (1797-1858)
"53 poštnih postaj na poti do To-
kaida". Gre za upodobitve znanih
krajev na poti med Edom (Toki-
jem) in Kyotom. Prvi natis je nas-
tal leta 1833/34, kasneje pa je bilo
založenih več ponatisov. Serijo, ki
jo poseduje Bojan Golija, sestavlja
vseh 53 listov z dodatnimi variira-
nimi listi, vseh skupaj je 63. Ja-
ponski lesorez se odtiskuje ročno
s pomočjo več plošč, na katere ti-
skar sproti nanaša barvo, ki pa jo
lahko tudi menjava. Na razstavi
bodo predstavljeni prav vsi listi.
Gost ptujskega razstavišča, Bojan
Golija pa bo za naše stalne obisko-
valce pripravil tudi demonstracijo
in nam v živo pokazal, kako se ti-
ska japonski lesorez. V Mihe-
ličevo galerijo vas bomo povabili
tako dvakrat, najprej na otvoritev,
ki bo danes ob 18. uri, nato pa še
čez dva tedna, prav tako v četrtek,
18. marca, ob 18. uri, ko bomo
lahko skupaj spremljali Bojana
Golijo pri obdelovanju lesene ma-
trice na japonski način. Vabljeni
obakrat!
Marieta Ciglenečki
Ando Hiroshige, list iz serije "53 poštnih postaj na poti do
Tokaida", druga polovica 19. stoletja, barvni lesorez.
Foto Boris Farič
M Imth n^t^niU 31
bm 1999 mumili konei sffeio?
Ali bo leta 2000 nastala zmeda, bodo letala strmoglavila, sa-
teliti ušli v vesolje, se bodo umrli ponovno "rodili", nas bodo
izbrisali s seznama živih, kaj bo z našim denarjem _ Takšna
in podobna vprašanja se vrtijo v glavah širših množic, ki mis-
lijo, da se spoznajo na računalnike. Ali bo res tako, smo pov-
prašali Ptujčana Matjaža Kolariča, absolventa elektronike
na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
v Mariboru in strokovnjaka za strojno opremo.
#	So bili razvijalci osebnih
računalnikov površni?
"Ne, ne. Ce hočemo razjasniti ta
"problem", moramo pogledati,
kako je pravzaprav računalnik oz.
procesor, ki krmili računalnike,
nastajal. Računalnike, ki jih poz-
namo danes, je razvilo podjetje
IBM. Leta 1980 so jih naredili za
osebno uporabo oz. začeli so jih
delati v velikih količinah in že ta-
krat so njihovi strokovnjaki
poskrbeli zato, da se datum v
računalniku lahko giblje od leta
1980 do 2099, kar seveda lahko
preverimo tako, da pregledamo
koledar v računalniku, do kod
sega, in da ta "problem" sploh ni
problem, ki bi nas moril sedaj.
Prag "panike" smo dvignili sto let
prehitro. Do takrat pa bodo proiz-
vajalci strojne opreme že našli
rešitev."
#	Pomeni, da lahko spimo
mimo?
"Spet ne morem potrditi, da
bomo lahko spali mirno, saj sem v
prejšnjem odgovoru omenil, kako
deluje računalnik - strojna opre-
OM. Problem, za katerega vsi mis-
lijo, da so zanj krivi računalniki,
so pravzaprav povzročili tisti, ki
se ukvarjajo s pisanjem progra-
mov - pro^amerii. Namreč
računalnik delimo na dva dela: na
strojno opremo (tisti del račimal-
nika, ki ga lahko "primemo": tip-
kovnica, monitor, tiskalnik _-
hardware) in programsko opremo
("živi" del računalnika: Windowsi
98, Word, Excel, Corel... - softwa-
re). Eden brez drugega ne moreta,
vendar ju proizvajajo povsem raz-
lični ljudje in ravno tukaj nasta-
nejo težave. "Strojniki" so svoje
delo opravili dobro, medtem ko so
nekateri programerji bili malce
površni in so pri pisanju progra-
mov za določen namen pozabili
na datum oz. leta. Letnico so pisa-
li samo na dve mesti natančno
(desetice in enice - 99, ne pa
1999). Ob prehodu v novo leto bo
računalnik sam normalno štel od
2000 naprej, medtem ko bo pro-
gram mislil, da šteje od 1900. V
tem primeru pa bi lahko na uvod-
na vprašanja odgovoril pritrdil-
no."
#ln kaj zdaj?
"Srečo imamo, da takšnih pro-
gramerjev ni bilo veliko. Vendar
imajo tudi veliki programi takšno
napako (tisti, ki so v bankah, na
letališčih ...). Tako v takšnih pri-
merih ponovno skličejo program-
sko skupino, ki jo sestavljajo pro-
gramerji, ki so razvijali določen
program. Težave lahko nastopijo
samo pri programih, ki so vezani
na čas. Seveda se brez velikih
težav program da dopolniti in za-
deva je urejena. Iz medijev pa
vemo, da predvsem slovenske
banke pospešeno posodabljajo
svoje programe v primeru, da bi
naleteli na kakšno takšno napa-
ko."
# Kaj pa programi, ki smo jih
kupili v "trgovini"?
"Noben novejši program nima
teh težav. Pri malce starejših (žal
o točnih letnicah na morem govo-
riti, kajti ne vem, kdo ima kakšen
program) pa je lahko težava nepo-
pravljiva. V takšnem primeru pro-
gramsko opremo nadomestimo z
novejšo. V primeru kakršnih koli
težav se lahko uporabniki obrnejo
tudi name kar po elektronski
pošti na naslov:
kolaric.rostfrei@siol.net.
Milan Krojne
milan. kraj nc@wTi teme. com
Matjaž Kolarič: "Ne se bati
leta 2000!".	Foto: Nini
gledališče ptuj / POSLOVANJE ZAVODA V LETU 1998
časJe za zahtev-
ŠEST REDNO ZAPOSLENIH DELAVCEV V JAVNEM ZAVODU GLEDA-
LIŠČE PTUJ JE V PRETEKLEM LETU PRIPRAVILO 145 PRIREDITEV (OD
TEGA PET LASTNIH PREMIER), KI SI JIH JE OGLEDALO SKUPAJ
21200 GLEDALCEV • OKROG 40 ODSTOTKOV DEJAVNOSTI ZAVOD
POKRIVA Z LASTNIMI PRIHODKI
Gledališče Ptuj je bilo ustanovljeno pred štirimi leti kot javni
zavod zato, da bi zadovoljevalo potrebo javnosti po kvalitet-
nih gledaliških dogodkih s predstavami, ki jih uprizori Gle-
dališče Ptuj samo, in tistimi, ki jih povabi v goste od drugod.
Kako mu to uspeva, naj ocenijo gledalci, mi pa smo za oceno
predvsem lanske, a tudi vseh prejšnjih sezon povprašali di-
rektorja gledališča Sama Strelca.
# Kaj in koliko si je lahko
ptujska publika ogledala v
prejšnjem letu?
S Strelec: "Največ predstav so si
ogledali otroci v tako imenova-
nem lutkovnem abonmaju, kjer
so lahko izbirali med 7 različnimi
lutkovnimi predstavami. Odrasli
so lahko na večernih predstavah
»za izven« izbirali med 13 raz-
ličnimi predstavami, mladini pa
je bilo namenjeno 5 različnih nas-
lovov. Vseh predstav - ponovitev v
organizaciji Gledališča Ptuj je bilo
111. Najbolj gledana otroška
predstava ostaja Oj, čudežni za-
boj, odraslo publiko pa je najbolj
navduševal Ovinek.
Gledališče Ptuj je v preteklem
letu veliko gostovalo tudi po dru-
gih krajih Slovenije: 72 ptujskih
predstav si jih je na gostovanjih
ogledalo še 9410 gledalcev.
Poleg redne dejavnosti zavoda
(vaje za lastne premiere, ponovit-
ve lastnih predstav in gostovanja
drugih slovenskih poklicnih gle-
dališč) so bila vrata gledališča
odprta še za druge skupine, zavo-
de in društva. Ti so v stavbi gleda-
lišča organizirali 34 prireditev."
O Program gledališča omo-
goča oziroma omejuje denar...
S. Strelec: "Javni zavod Gleda-
lišče Ptuj je za svoje delo v pretek-
lem letu prejel 31,4 milijona tolar-
jev dotacij mestne občine Ptuj in
ustvaril 18,8 milijona tolarjev
lastnega prihodka. Dotacije
občine »zadoščajo« za okrog 60
odstotkov vse dejavnosti, vse dru-
go pa krijemo iz lastnega prihod-
ka.
V zavodu je redno zaposlenih 6
delavcev, glede na to, da smo pro-
jektno gledališče, ki združuje ust-
varjalce za vsako posamezno pre-
miere posebej, pa smo v pretek-
lem letu sodelovali še z 38 raz-
ličnimi avtorskimi sodelavci
(režiserji, igralci, scenografi, kos-
tumografi, glasbeniki...).
Največja akcija preteklega leta je
bila obnova skoraj sto let stare
odrske tehnike, kar smo z zgled-
nim sodelovanjem Mestne občine
Ptuj in Ministrstva za kultiu-o RS
v poletnem času v celoti realizira-
li."
# In kaj je bistveno za na-
daljnji razvoj gledališča na Ptu-
ju?
S. Strelec: "Najprej skrb za to,
da se poveča uprizoritveni stand-
ard naših domačih uprizoritev:
povprečna ptujska predstave »sta-
ne« namreč 2,5 milijona tolarjev,
povprečna predstava v drugih slo-
venskih poklicnih gledališčih pa
okrog 10 milijonov. To se seveda
v gledališču (kjer predvsem gleda-
mo) še kako vidi: na skromenjših
scenografijah, manjših zasedbah,
»revnejših« kostumih. Še kako se
zavedamo, da se bo občinstvo
počasi naveličalo predstav, kjer
igrata samo igralec, dva. Menimo,
da je ptujsko gledališče v dobrih
treh letih svojega obstoja defini-
tivno izčrpalo repertoar »zasilnih,
začasnih, začetnih in začetniških«
potez in se mora v prihodnje, da
bi se razvijalo, spoprijeti z zahtev-
nejšimi, večjimi projekti.
Se posebej intenzivno se v zavo-
du ukvarjamo z mislijo na celovi-
to prenovo gledališke stavbe. Pre-
veritveni projekt, ki smo ga spel-
jali lani poleti, je pokazal, kakšne
so gradbeno-arhitektume omejit-
ve glede na lokacijo v starem
mestnem jedru. Konec februarja
letos je bil na tej osnovi izdelan
idejni načrt, ki upošteva vse omej-
itve, ki so jih glede obnove posta-
vili mestni arhitekt in spome-
niško varstvo. Prizadevali si
bomo, da bi se mestna oblast čim
prej odločila za prenovo stavbe
ptujskega gledališča, ki bi z nek-
danjo fasado v veliki meri oboga-
tilo videz starega mestnega jedra,
gledalcem in gledališčnikom pa
nudilo prijemejše okolje za gleda-
liška druženja."
gp
Ovinek - uspešen primer ustvarjalnega dialoga med starim
mestnim jedrom in dramskim besedilom
10
četrtek, 4. marec 1999 - tednik
fbthmnm nms^H
ZNvanke
ZUvanke - jedi naših dedkov in babic
Zlivanke so jedi, ki jih najpogosteje pripravljamo za zajtrk ali
večerjo in so pripravljene najpogosteje iz podlage oziroma tes-
ta ter različnih dodatkov. Ime so najbrž dobile zaradi redkosti
testa, ki je ostalo tudi po dodajanju drugih sestavin še zmeraj
tekoče in so ga brez težav vlili v pekač ali model, v katerih jih
spečemo.
Značilne zlivanke, ki jih pri-
pravljamo pri nas, so ajdova zli-
vanka, navadna in s skuto, to naj-
pogosteje pripravljajo v okolici
Ormoža in v Prekmurju, koruzna
zlivanka, ki jo pogosto pripravlja-
jo v okolici Murske Soboto in na
Štajerskem, s tem da jo v naši oko-
lici pripravljajo z naribanimi ja-
bolki ali jabolčno čežano. Pozna-
mo tudi koruzno kvašeno zlivan-
ko, ki jo obogatimo s smetano in
orehi. V naši okolici pa najpogos-
teje pripravljamo sirovo oziroma
skutno zlivanko.
Skutno zlivanko pripravimo
tako, da enako količino masla in
sladkorja penasto imiešamo, in si-
cer vzamemo 12 dekagramov mas-
la in 12 dekagramov sladkorja, ter
dodamo še tri riunenjake. Posebej
pretlačimo pol kilograma skute, ji
prilijemo 3/4 litra mleka ter prisi-
pamo 50 dekagramov moke; vza-
memo pol ostre in pol gladke
moke ali namensko moko. Nato
dodamo penasto mnešano maslo,
sladkor in riunenjake, dodamo še
ščepec soli ter s kuhalnico pri-
mešamo trd sneg beljakov. Pri-
pravljeno testo vlijemo v dobro
pomaščen pekač in pečemo pri
temperatiuri 180 - 200C minimal-
no pol ure, odvisno od debeline
testa. Pečeno zlivanko prelijemo s
tekočo sladko smetano ali kislo
smetano, ki smo ji dodali 1 jajce,
in pečemo še toliko časa, da se
smetana zapeče. Po želji sladkamo
in ponudimo toplo; zraven servi-
ramo jabolčni ali drugi domači
kompot.
Ajdovo zlivanko s skuto pa pri-
pravimo tako, da najprej pripravi-
mo testo iz pol kilograma ajdove
moke, ki ji dodamo 6 do 7 dl mle-
ka ter solimo. Moko skupaj z mle-
kom dobro premešamo, da ne os-
tanejo grudice. Pekač dobro
namažemo z maragarino in potre-
semo z ostro moko ter vanj vlije-
mo pripravljeno testo. Na testo
razdrobimo pol kilograma slane
skute. Skuto prelijemo s 3 decili-
tri kisle smetane, ki smo ji dodali
1 jajce. Ajdovo zlivanko pečemo
pri temeperturi 180C 30 do 45 mi-
nut. Ponudimo kot samostojno
jed s čajem ali kakavom, lahko pa
tudi kot sladico pri kosilu.
Koruzno zlivanko z jabolki pa
pripravimo tako, da pripravimo
testo iz enega litra mleka, ki mu
dodamo pol kilograma koruzne
moke in ščepec soli. Dobro pre-
mešamo in dodamo še 4 žlice slad-
korja, 2 decilitra kisle smetane ter
2 jajci. Po želji lahko koruzno zli-
vanko še dosladkate. Preden testo
vlijemo v dobro pomaščen pekač,
dodamo že 3 grobo naribana ja-
bolka. Preden jabolka vsipljemo k
osnovnemu testu, jih potresemo z
moko in narahlo premešamo. Za
jabolka uporabimo 2 žlici ostre
moke, za boljši okus pa lahko do-
damo še rozine ali grobo seseklja-
ne orehe. Koruzno zlivanko lahko
ponudimo kot samostojni obrok,
za malico ali večerjo.
In še koruzna kvašena zlivanka.
Najprej pripravimo testo iz 1 litra
mleka in 40 dekagramov koruzne
moke, dodamo še 3 dekagrame
kvasa, ki ga gladko premešamo v
manjši količini hladnega mleka,
ter dodamo še ščepec soli. Pripra-
vimo pekač, ga dobro namažemo
in potresemo z moko ter vanj vli-
jemo polovico pripravljenega testa
in ga damo peč v pečico, ki smo jo
segreli na 200 C; pečemo 15 mi-
nut. Nato vzamemo zlivanko iz
pečice, po testu potresemo 2 pesti
sesekljanih orehov in prelijemo z
dvema decilitroma kisle smetane,
čez ez smetano pa prelijemo ostalo
polovico pripravljenega testa in
pečemo še pol ure. Pred serviran-
jem zlivanko potresemo s sladkor-
jem v prahu in
ponudimo.
Nada
Pignar,
učiteljica
kuharstva
piše: ing. miran glušič / ^ V VRTU ^
Mff pred pomladio
Matiji je uspelo po dolgotrajni in trdovratni zimi razbiti led, v zraku je
že čutiti pomladni dih, zvončki in trobentice pa so pričeli s travnatih
jas naznanjati skorajšnji prihod pomladi. Vrtniki smo že v prvih
sončnih dneh prišli z zapečka na piano, saj bo v kratkem času na vrtu potrebno opraviti
mnogo predpomiadanskih opravil.
v SADNEM VRTU je pred pričetkom vegetacije
potrebno opraviti zimsko rez peškarjev (jablan in
hrušk) ter jagodičevja (ribeza in malin). S pozno
rezjo, potem ko se je obilica rastlinskih sokov, po-
trebnih za bratenje in pričetek listanja, že pretočilo
iz korenin v veje, z odrezano vejo ali poganjkom te
zavržemo in so za rastlino izgubljeni. Nekaj rastlin-
skega soka in v njem raztopljenih rastlinskih hranil
pa se pri poznejši rezi izgubi še s solzenjem skozi
rano, ki je nastala z rezjo, kar je še posebej opazno
pri vinski trti. Ne glede na vzgojno obliko drevesne
krošnje najprej odrežemo poškodovane, suhe in
bolne veje, od katerih ni mogoče več pričakovati
koristi. Sledi rez odvečnih vej in poganjkov po-
končne rasti, ki silijo z rastjo le v višino in so
večinoma nerodni, in vej, ki so se z rastjo usmerile
v notranjost drevesne krošnje. Po odstranitvi teh
vej je drevesna krošnja že dobila primeren videz.
Sedaj ji po potrebi znižamo drevesni vrh, da bo
nega drevesne krošnje lažja in varstvo pred bolez-
nimi in škodljivci učinkovitejše. Končno še
izrežemo veje, ki rastejo pretesno v isti smeri ena
nad drugo in s tem prekomerno zgoščujejo in za-
senčujejo krošnjo.
Pri rezi ribeza je potrebno ločiti vrste in sorte, pri
katerih se rodne brstike razvijajo iz starega lesa ali
le na eno- ali dvoletnem. Grm naj bo v sredini pros-
toren, da obodne veje ne bodo zasenčene. Stare,
izrojene veje izrežemo, ogrodnih vej pa naj bo v
grmu 3 do 5. Malinam pri tleh odrežemo ves sta-
rejši les, ker so rodne le enoletne oziroma lansko-
letne dobro dozorele rozge. Izrezane rozge takoj
po rezi sežgemo, ker se v strženu nahaja zabublje-
na malinova muha.
Pri rezi sadnega drevja se ravnamo po nas-
lednjih načelih:
-	z rezjo uravnavamo ravnovesje med rastjo in
rodnostjo sadnega drevesa;
-	pokončni poganjki - bohotivke praviloma samo
rastejo in ne rodijo, poševni rastejo in rodijo, vodo-
ravni in usločeni pa zaradi upočasnjenega pretoka
rastlinskih hranil le rodijo;
-	mladik ne krajšamo, temveč izrezujemo cele
pri njihovi zasnovi;
-	pri rezi debelejših vej ne pučamo štrcijev niti jih
ne smemo zarezati v živo v deblo;
-	staro razpokano skorjo odstranimo s strguljo in
žično ščetko, ker so za njo vgnezdeni prezimova-
joči sadni škodljivci.
V OKRASNEM VRTU je večina okrasnega rast-
linja še v stanju zimskega mirovanja. Na trati so že
vzcveteli zvončki in trobentice, znanilci prihajajoče
pomladi. Varujemo jih ob spomladanski negi in
čiščenju trate, da jim ne poškodujemo listov, ki
bodo po cvetenju še potrebni za obraščanje in utr-
jevanje čebulic oziroma korenike za naslednjo ve-
getacijo.
Pomladno čiščenje in nego trate opravimo z
nožastimi grabljami. Z njimi razrežemo in uničimo
čimveč korenik širokolistnih plevelov in učinkovito
izčešemo iz trate vrtni mah. Z uporabo nožastih
grabelj travno rušo zrahljamo in zračimo, da se bo
lažje obnavljala in prehranjevala z gnojili, ki jih po-
trosimo že ob prvem toplejšem pomladnem dežju.
V ZELENJAVNEM VRTU v prej pripravljeno
zemljo sejemo za spomladansko mrazovje odpor-
nejše vrste in sorte vrtnin. Med take zgodnje po-
sevke že lahko uvrstimo zeleno solato berivko, ki
vzkali še v sorazmerno hladni zemlji in ki je precej
odporna na spomladanske slane. Po odjugi, ko
sneg povsem skopni in je po nekaj dneh zemlja že
godna za obdelavo, gredico prerahljamo z vrtnim
rahljačem. Na kvadratni meter površine potrosimo
približno za pest vrednosti dušičnega gnojila KAN
20% in gredico z grabljami poravnamo. Seme so-
late berivke sejemo v vrste, tako da na razdalji vsa-
kih 10 cm naredimo z vrtnim markerjem plitve jar-
ke, seme pa pokrijemo s plitvo plastjo presejane
kompostovke ali rahle vrtne zemlje. Posevek je do-
bro z desko rahlo potlačiti, da se seme prileže k
prsti in tako lažje vznikne. Gredo prekrijemo z
agrofilcem ali vrteksom - porozno vlaknino, ki
omogoča dober pretok zraka in vode in zadržuje
talno toploto. V takšnih razmerah solata berivka
vzkali že po 10 do 15 dneh. Posevek, ki ga imamo
v zaprtih gredah ali tunelih, varovanih s steklom ali
polietilensko folijo, ob sončnih dneh zračimo in po
potrebi zalivamo, ker so ta varovala za vlago in
zrak nepropustna. Za zalivanje uporabimo posta-
no vodo, ki ne sme biti hladnejša kot toplota tal
oziroma zraka. Kljub temu da je zelena solata v
tem spomladanskem času, ko so še sorazmerno
prenizke temperature za razvoj glivičnih in bakterij-
skih rastlinskih bolezni, je ni priporočljivo sejati na
gredo, kjer je predhodno že rastla zelena solata,
kar pomeni, da je potrebno kolobarjenje. Če smo v
preteklem letu v zaprti gredi imeli zapovrstjo več
istovrstnih posevkov, zemljo zamenjamo s svežo
sprstenino, kar je enostavneje in ceneje, kot da bi
jo razkuževali.
Miran Glušič, ing. agr.
pripravlja mag. bojan sinko, spec.
klin. psih. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 214. nad
Zcviroii, druitnm in
duševno zdrttvje
75. nadaljemnje
Zasvojenost in
družinsko okolje -
5. nad.
V družini zasvojenih od alko-
hola se mistifikacija kot pretvor-
ba komunikacije za razliko od
shizofrenije kaže vendarle neko-
liko omiljeno, in sicer pretežno
v obliki nekakšne difužnosti in
pomanjkljive zaznave (zato shiz-
ofireni bolniki doživljajo real-
nost pretežno kot ogrožajoco,
medtem ko se žasvojenemu bol-
niku kaže realnost prej difuzno
in nejasno).
Nič čudno ni tedaj, da se tudi
otroci v teh družinah, kot je bilo
omenjeno, nagibajo k močnemu
zanikanju realnosti, povezani z
idealiziranjem neke ambivalent-
ne ljubljene osebe (navadno ma-
tere), od katere si nepretrgano
želijo tisto zaščito, pomoč in
oporo, ki je v resnici v otroštvu
niso dobili. Ker je bil otrok, ka-
snejši odvisnež od alkohola, po-
leg tega še oviran v razvoju
funkcij svojega Jaza (t. j. v razvo-
ju zdravega uveljavljanja, krea-
tivnosti, avtonomije), se ob vseh
neizpolnjenih pričakovanjih
čuti zapuščenega, razočaranega
in prizadetega. Zato postopoma
sam seže po alkoholu, da z njim
ubeži tem občutkom.
Čeprav je bil do sedaj govor le
o odvisnih od alkohola, velja
ugotovitev, da so bili ti že pre-
morbidno v svojem Jazu močno
spodkopani, tudi za ljudi, zasvo-
jene tudi z drugimi drogami,
npr. hašišem ipd, V neki razi-
skavi, narejeni že leta 1972, so
odkrili, da četrtina zasvojencev
ne pozna svojega očeta bodisi
ker se je razvezal bodisi da živi v
družim, vendar praktično ne so-
deluje v njenem življenju. Od-
krito je tudi bilo, da kaze 35%
očetov in 15% mater mladostni-
kov, ki jemljejo hašiš, izrazite
avtoritativne in dominantne po-
teze značaja, ki sežejo vse tja do
popolne netolerantnosti za želje
in hotenja otrok. Prav tako je :
bilo opaziti v teh družinah preti-
rano poudarjanje matere, tako
da je ta izrazito nadprotektivna.
V celoti je raziskava pokazala, da
so bili mladoletni kadilci hašiša
v 28% pretirano razvajeni, 17%
med njimi je bilo prestrogo
vzgajanih in 37% jih je doživelo
neuravnovešeno in protislovno
vzgojo. Velika večina kadilcev
hašiša je menila, da je bila vzgoja
staršev napačna.
Naslednjič pa še nekaj o tej
temi.
mag. Bojan Šintco
pise: mirko kostanjevec / NEPOSREDNE OBLIK[
SODELOVANJA OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
•	Občinski statut
v tem členku je večkrat omenje-
no, kaj naj bi bilo oz. bi moralo
biti določeno o statutu občine.
Zato občanom priporočam, da se
seznanijo s statutom svoje občine
in ugotovijo, ali vsebuje tudi
določbe, ki bi jih glede na v tem
članku prikazane določbe ZLS
moral vsebovati.
O Neicai določb iz ZRLI
Glede na 56. čl. ZRLI se določbe
tega zakona o postopku za izvedbo
referenduma smiselno uporablja-
jo za referendiun v lokalni skup-
nosti, s tem da postopek za izved-
bo referenduma vodijo volilni or-
gani, ki vodijo lokalne volitve. V
2. čl. ZRLI je določeno, da refe-
rendimi o ustanovitvi občin ureja
poseben zakon in da se v postopku
za izvedbo referenduma o ustano-
vitvi občin smiselno uporabljajo
določbe ZRLI glede vprašanj, ki s
posebnim zakonom niso tu-ejena.
Opozorim naj, da se 2. čl. ZRLI
nanaša na zakon o postopku za us-
tanovitev občin ter določitev nji-
hovih območij, sprejet leta 1996
(Ur.l.RS št. 44/96).
•	Referendumi, kijih
pozna ZRLI
ZRLI pozna in ureja referen-
dum o spremembi ustave, pred-
hodni in naknadni zakonodajni
referendum ter posvetovalni refe-
rendum.
•	Kdaj je sprejeta
odločitev na referendumu
Po določbi 6. čl. ZRLI je spre-
memba ustave na referendumu
potrjena, če zanjo glasuje večina
volivcev, ki so glasovali, pod po-
gojem, da se glasovanja udeleži
večina vseh volivcev. Po 23 čl.
ZRLI pa je odločitev na referen-
diunu sprejeta, če zanjo glasuje
večina volivcev. O sprejetju
odločitve na referendumu po ZLS
sem pisal že zgoraj.
• Razmišljanja in mnenja
Zagovorniki sedanjih določb o
sprejetju odločitev na referendu-
mu po ZRLI in ZLS in vezanosti
poslancev in občinskih svetnikov
na referendumske odločitve sma-
trajo, da so te določbe pravilne in
da razen v dveh primerih (potrdi-
tev spremembe ustave, odločitev o
uvedbi samoprispevka) ni bilo po-
trebno določiti števila udeležbe
volivcev (kvonmia) na referendu-
mu kot pogoja, da je referendum
veljaven. Po njihovem je vsaka v
volilni imenik vpisana oseba ime-
la možnost bodisi priti na volišče
in voliti bodisi voliti po pošti itd.
Ne zanima jih, zakaj se nekateri
volilni upravičenci referenduma
niso udeležili. Sklicujejo se tudi
na dejstvo, da je udeležba na refe-
rendumih v nekaterih demokra-
tičnih državah zelo nizka. Zago-
varjajo tudi vezanost poslancev in
občinskih svetnikov na - čeprav z
malim številom volivcev - sprejeto
referendumsko odločitev. Glede
odločitve na predhodnem zakono-
dajnem referendumu pa se sklicu-
jejo tudi na 90. čl. ustave RS, v ka-
terem je tudi določba, da je pred-
log na zakonodajnem referendu-
mu sprejet, če je zanj glasovala
večina volivcev, ki so glasovali.
Seznanimo se tudi z nasprotnim
mnenjem. Mnogi občani in držav-
ljani, ki so jim še v spominu
določbe o potrebnem številu ude-
ležbe vseh volilnih upravičencev
na referendmnu (nad 50%) v bivši
SFRJ, menijo, da bi poslanci in
občinski svetniki morali upošte-
vati ljudsko voljo, izraženo na re-
ferendimiu, le, če bi se ga ude-
ležilo vsaj nakaj nad 50% vseh vo-
lilnih upravičencev. Težko in ne-
prepričljivo je zagovarjati stališče
ali je v skladu z demokracijo, če
lahko nekaj volivcev, ki so zmaga-
li n.pr. na zakonodajnem referen-
dimiu o načinu financiranja Ter-
moelektrarne 3 v Trbovljah, kate
rega se je udeležila le 27,4% vse!
volilnih upravičencev, prisili pos
lance, da morajo pri sprejetju to
zadevnega zakona upoštevati refe
rendumsko odločitev.
Tu je potrebno omeniti, da se jf
zlasti po sprejetju odločbe št. U-I
12/97 Ustavnega sodišča (Ur.l.R!
št. 82/98), ki je ugotovilo, da je m
predhodnem zakonodajnem refe
rendumu o volilnih sistemih dni
8/XII-1996 zmagal t.i. večinsk
volilni sistem, ki ga bo potreba
uzakoniti, oglasilo več vidni)
pravnih strokovnjakov, ki zasto
pajo stališče, da poslanci glede m
82. čl. ustave niso vezani m
kakršnakoli navodila, kar pome
ni, da jih nihče ne more prisiliti
niti na predhodnem zakonodaj
nem referendumu sprejet
odločitev, kakšen zakon oi
kakšno posamezno zakonsk
določbo naj sprejmejo oz. n
sprejmejo. Tako stališče zastopat
tudi bivši ustavni sodnik maj
Matevž Krivic v svojem prispevk
"Večinski ubija pluralnost", ot
javi j enem v PP - poštni predlo
29, sobotna priloga Dela 24/X]
1998, in bivši sodnik ustavneg
sodišča SFRJ profdr. Ivan Kri!
tan v svojem prispevku "Problei
pravne države", objavljenem v P
poštni predal 29, sobotna prilog
Dela 9/1.1999.
O vezanosti občinskega sveta H
referendumsko odločitev (glej '
odst. 46. čl. ZLS) doslej nisei
zasledil mnenja in pripomb pri'
nanih pravnih strokovnjakov. F
mojem mnenju bi bilo hvale vrec
no, ko bi več poslancev, če bi se
mnenji in pripombami strinjal
lahko sprožilo zakonodajami po
topek za spremembo kritizirani
določb ZRLI in ZLS.
Krvodajalci
18. FEBRUAR - Milica Korpar, Podgorci 87/a, Radovan Zlatnik, Frankovci
40, Smlljan Kovačecm, Slomi 1, Stanko Rakuša, Hlaponci 14, Vinko Oet-
ko, Hlaponci 53, Dragica Perhač, Placar 14, Andrejka Plohi, Polenšak
15/a, Ida Belovič, Rimska pl. 18, Ptuj, Franc Cvetko, Polenšak 51, Robert
Krajnc, Hlaponci 52, Josip Radaš, Ut. 5. prekomorske 15, Ptuj, Branko
Čepič, Prešernova 20, Ruj, Zdenka Selinšek, Draženci 42, Anton Kovačec,
Slomi 1, Andrej Plohi, Draženci 21. Franc Visenjak, Hlaponci 62, Janez
Verlak, Stojnci 8/a, Vincenc Cvetko, Hlaponci 53, Ivan Križanec, Ul. Jožefe
Lackove 17, Ruj, Silvo Koren, Cesta talcev 33, Rače, Ivan Brumen,
Moškanjci 113, Branko Rakuša, Sarajevska 8, IV!arit)or, Dragomir Fišer,
Raičeva 7, Ruj, Robert Kotnik, Ješenca 52. Mirko Banfič. Sobetinci 35,
Ivan Hon/at, Gubčeva 6, Lenart v Slov. goricah, Anton Ciglar, Rimska pl.
21, Ruj, Branko Četi, Podvinci 73.
tednik - četrtek, 4. marec 1999
11
PTUJ / NA OŠ MLADIKA POUK V MASARDNIH UČILNICAH
Ponedeljkov pni marčevski dan po zimskih počitnicah je bil s
soncem obsijan, veselje in radost pa so tega dne izžarevali
tudi učenci ptujske šole Mladika: nekateri zaradi navdušenja
nad mivimi učilnicami v masardi šole, vseh 598 učencev pa
prav gotovo zaradi pričetka enoizmenskega pouka. Na to so
čakali dolga desetletja in prav ponosni so na svojo »lepotico
ob Dravi«; tak vzdevek namreč ima šola, ki bo kmalu dopolni-
la 100 let. V samo nekaj mesecih je šola dobila novo zunanjo
podobo s preureditvijo podstrešja, približno tako pa je, po
ohranjenih fotografijah sodeč, izgledala pred vojno. To po-
membno pridobitev je v ponedeljek predstavila ravnateljica
šole Sonja Purgaj, ko je na ogled in klepet povabila predstav-
nike mestne občine Ptuj, izvajalca gradbenih del Gradiš
Gradnje Ptuj in projektanta ter nadzornega na gradbišču pod-
jetje TMD Invest.
Gradbena dela so pričeli lani ju-
lija, gradnja je potekala brez za-
pletov in prav nič ni motila red-
nega dela na šoli, je povedala rav-
nateljica Sonja Purgaj. Izvajalec
se je držal dogovorjenih rokov, in
čeprav je bila investicija precej
zahtevna, jim je uspelo do zim-
skih počitnic prostore urediti
tako daleč, da so jih prejšnji te-
den opremili in pripravili za
začetek pouka. Ivan Vidovič,
vodja oddelka za družbene dejav-
nosti pri MO Ptuj, je omenil, da
so za vsa opravljena dela do sedaj
porabili 103 milijone tolarjev,
predvidevajo pa, da bodo do zakl-
jučka investicijo pripeljali s 121
milijoni tolarjev, kot je bilo pred-
videno po predračunu. Sicer pa
sta si mestna občina Ptuj in mi-
nistrstvo za šolstvo in šport in-
vesticijo razdelili, vsak je prispe-
val polovico.
Šola je s preureditvijo pod-
strešja pridobila kar 11 novih
prostorov - 9 večjih, kjer že pote-
ka pouk nižje stopnje, in še dva
manjša, ki naj bi ju uredili za dru-
ge šolske dejavnosti. S tem so
sprostili prostorske težave v prit-
ličju, v štirih prostih učilnicah pa
bodo v kratkem tu-edili še učilni-
co za tehnični pouk, saj se ta seli
iz neprimernih kletnih prosto-
rov, nova bo tudi učilnica za go-
spodinjstvo, za glasbeno vzgojo,
eno od učilnic nameravajo preu-
rediti v likovno učilnico in mor-
da tudi igralnico. V kletnih pros-
torih nerešen problem ostajata še
šolska kuhinja in jedilnica, ki tre-
nutno lahko sprejme le 70 otrok,
z dodatnim prostorom pa bi jih
lahko blizu 120, kar pa je še mno-
go premalo za potrebe, ki jih na-
rekuje število otrok na šoli.
IDEJA O PRIZIDKU ŠE
NI POZABLJENA
Mladika je edina ptujska šola v
središču mesta, ki je uvedla
enoizmenski pouk, poskrbela za
boljše pogoje dela, za podaljšano
bivanje do 16. ure, ravnateljica
Purgajeva pa je dodala, da so var-
ne tudi šolske poti, saj se lahko
otroci, ki so doma v stano-
vanjskih blokih, v šolo pripeljejo
s posebnim avtobusom. Prvi ima-
jo na Ptuju tudi vse pogoje za 9-
letko za dvoparalelno šolo; za
trioddelčno jim manjkajo še vsaj
trije oddelki. Za zdaj Mladiko
obiskujejo še učenci iz nekdanjih
podružnic Vitomarci in Trnov-
ska vas, čeprav v prihodnjih dveh
tudi pri tem pričakujejo spre-
membe. Sicer pa so na Mladiki le-
tos v prvi razred vpisali le dva od-
delka, kljub temu da imajo dovolj
prostorov za tri, glavni vzrok pa
naj bi »nevarne« poti v šolo, ki jih
omenjajo starši otrok.
Z dokončanjem obnove šolske
zgradbe bodo na Mladiki v pri-
hodnjih mesecih pridobili še
knjižnico s sodobno čitalnico v
pritličju šole, lotili se bodo pre-
nove kuhinje in širitve jedilnice,
po besedah ravnateljice Purgaje-
ve pa jih čaka večja investicija v
šolski telovadnici, ki je prav tako
potrebna obnove. Za zdaj so pri-
dobili vsaj garderobe za učence in
učiteljem športne vzgoje uredili
primeren kabinet s spremlja-
jočimi prostori, vsa druga,
manjša dela pa jih še čakajo.
Na Mladiki ideja o gradnji pri-
zidka še ni pozabljena, čeprav so
nekateri prepričani, da s tega ne
bo nič. Po mnenju Ivana Vido-
viča bo najbolje počakati na spre-
jem mestnega proračima, na-
tančnejših podatkov pa zaenkrat
ni.
Uradna slovesnost ob odprtju
preurejene Mladike bo šele ob
koncu maja.
Tatjana Mohorko
Tako je po obnovi ostrešja videti šola ob Dravi; sprednji del ob vhodu bodo kmalu uredili
z zelenjem in klopcami.	Foto: TM
»Prvi dan pouka v mansardnih učilnicah je enkraten,« so
zatrdili najmlajši na šoli Mladika
ptuj / SODELOVANJE RADIOAMATER-
JEV S POKLICNO IN TEHNIŠKO
ELEKTRO ŠOLO
^	m
S smo
Ta mesec končujejo v Radio klubu Ptuj izobraževanje za ra-
dioamaterje, ki bodo aktivni na UKV frekvenčnih področjih, v
juniju pa tudi za radioamateije, ki bodo smeli oddajati na
kratkovalovnih frekvenčnih področjih.
Slovenski radioamaterji so ne-
davno sprejeli mednarodne pred-
pise o radioamaterskih izpitih in
licencah CEPT, tako da so se tudi
na tem področju uskladili z ev-
ropsko zakonodajo. Nekateri
predpisi so spremenjeni, dopolni-
li pa so tudi znanje s področja
elektrotehnike. Da vse skupaj ne
bi ostalo zgolj suhoparna teorija,
so se v ptujskem radio klubu
odločili, da kandidatom pri-
kažejo tudi nekaj praktičnih me-
ritev z osciloskopom in uporabo
funkcijskih generatorjev. V Ra-
dio klubu Ptuj je pet inženirjev,
ki tudi poučujejo na Poklicni in
tehniški elektro šoli Ptuj, zato so
prosili ravnatelja šole Rajka Fajta
za uporabo sodobno opremljene
učilnice in merilnih naprav; to
)im je ljubeznivo odobril. Tako
so se bodoči radioamaterji tudi
praktično usposobili za zahtev-
nejše meritve v elektrotehniki.
To je prvo neposredno tovrstno
sodelovanje radioamaterjev s
šolo.
Radio klub Ptuj bo letos izo-
braževal kandidate tudi na po-
dročju konstruktorstva, kar so
opustili pred 25 leti. Strokovno
in pedagoško usposobljene ljudi
za tovrstno dejavnost vsekakor
imajo, težava je skromna
opremljenost Radio kluba Ptuj.
Zal prejemajo mnogo premalo
sredstev - v primerjavi z večino
drugih društev in klubov na Ptu-
ju le simbolična. O tem, da se po-
samezne občine v Sloveniji zave-
dajo mednarodnega in izo-
braževalnega poslanstva radioa-
materske dejavnosti in namenjajo
radioamaterjem veliko več denar-
ja, opreme ..., pa raje ne govori-
mo. Morebiti bo letos le kaj bolje,
saj praznuje Radio klub Ptuj 45-
letnico delovanja.
V klubu upajo, da se bo sodelo-
vanje s Poklicno in tehniško
elektro šolo Ptuj in s celotnim
Šolskim centrom Ptuj, ki jim je
letos pomagal pri opremljanju
klubske učilnice, še okrepilo in
bo postalo vzgled drugim šolam
in radioamaterjem v Sloveniji.
Ravnatelju Rajku Fajtu in direk-
torju Šolskega centra Ptuj Bran-
ku Kumru so vsi radioamaterji
hvaležni!
Tomislav Gorišek,
Bruno Lubec
BRALCI
SPRAŠUJEJO...
... TEDNIK
IŠČE ODGOVORE
Bralci s Turnišč so nam pi-
sali oz. sprašujejo, zakaj
kot občani mestne občine
Ptuj ne morejo gledati ptuj-
ske kabelske televizije, nji-
hovi kolegi, ki so le nei^j
metrov oddaljeni od njih
(preko žele23iice), pa nima-
jo teh težav.
Opravičujemo se, ker ste na
odgovor čakali nnalo dlje, saj
je bilo potrebno preveriti ne-
katere informacije pri več
osebah in nekatere je bilo
zelo težko priklicati. Lastniki
kabelske televizije Turnišč
so krajani sami in podjetje, ki
kabelski sistem vzdržuje -
Rading iz Gornje Radgone,
če bi turniško fCTV priključili
na ptujski sistem, podjetje
Rading ne bi več moglo
opravljati vzdrževalnih del,
ker pa so tudi delni lastniki,
dogovori potekajo malce
počasneje. Priprave so že
zelo daleč, v tem trenutku bi
bilo potrebno položiti pri-
bližno 700 metrov kabla, da
bi se kabelski televiziji pove-
zali, kar bi stalo približno mi-
lijon in pol tolarjev. Trenutno
poteklo dogovori, da bi na-
redili "zračno"povezavo -
link, kar je boljše, kvalitet-
nejše in sčasoma tudi ce-
nejše.
Vsi upajo, da se bodo hitro
uskladili in bodo krajani Tur-
nišč lahko gledali ptujsko
KTV.
Milan Krajnc
ptuj / OSMOMARCEVSKI POGOVOR Z ANKO OSTRMAN
Gre za^ položaj žensk
Anka Ostrman je znana Ptujčanka, bila je tudi edina ženska v
mestni občini Ptuj, ki seje potegovala za županjo. Čeprav je že
upokojena, ne miruje. Aktivno dela na številnih področjih: je
predsednica območne organizacije ZLSD Ptuj, članica sveta
mestne občine Ptuj, predsednica gimnastičnega društva Ptuj
in koordinatorica projekta Z združenimi napori za boljšo kva-
liteto iivljertja starih., ki poteka v mestni občini Ptuj v okviru
mednarodnega leta starih.
"Take projekte vodimo ženske,
ženske smo vedno tam, kjer se
dogaja življenje. Življenje pa je
tudi politika, poslovni svet, tega
pa si še lastijo moški. To sicer iz-
vira iz že presežene tradicije nek-
danje družbene ureditve, danes bi
morale biti zadeve bistveno dru-
gačne," razmišlja Anka Ostrman.
Njena zasluga so tudi ptujski žen-
ski večeri, ki so pred kratkim
praznovali drugi jubilej in ki pos-
tajajo že utečena oblika druženja
ptujskih in drugih žensk, na kate-
rih izmenjujejo poglede in spoz-
nanja o različnih dogodkih.
Pogovor z Anko Ostrman je
spodbudila mlačnost v mestni
občini Ptuj pred letošnjim praz-
nikom žensk, ki pa jo^v Združeni
listi želijo presekati. Ce ne bo šlo
drugače, bodo proslavo ob žen-
skem prazniku v letu 2000 orga-
nizirali sami, pravijo. Letos pa
žal večje proslave ne bo,
kvečjemu jo bodo organizirali v
kakšnem društvu.
V ZLSD menijo, da je to napak,
glede na to da odpori do tega
praznika izvirajo iz zmotnega
mišljenja, da gre za preživeti
praznik, ki se je praznoval v so-
cializmu, v novih družbenih raz-
merah pa zanj ni več prostora.
Kaže, da bo verjetno potrebno še
večkrat ponoviti, da gre za med-
narodni dan, ko se praznuje boj
za ženske pravice in za položaj
žensk v družbi. Praznujejo ga vse
razvite družbe na svetu, in kot
pravi naša sogovornica Anka
Ostrman, ne vidi razloga, da ga
ne bi praznovali tudi v Sloveniji,
v kateri je vendar delež žensk v
narodnem gospodarstvu izredno
velik, 50-odstoten. Toliko je
namreč žensk, ki delajo z dvojno,
trojno obremenitvijo in zato tudi
toliko več prispevajo k narodne-
mu bogastvu. Glede na trenutne
razmere v Sloveniji, ki so vse prej
rožnate ob upoštevanju velikega
števila nezaposlenih, tudi žensk
in slabih gospodarskih razmer, bi
toliko prej in s toliko večjo odgo-
vornostjo morali ob osmem mar-
cu spodbuditi razmišljanja o tem.
kakšen je v resnici položaj žensk
v Sloveniji, od možnosti za zapos-
litev in izobraževanja do dostop-
nosti zdravstvenih storitev, kvali-
tetnega otroškega varstva, ker je
stanje na tem področju odvisno
od tega, kako dnižbo vodimo in
usmerjamo. Slovenijo od osamo-
svojitve vodijo prazaprav moški,
povsod, kjer je skoncentrirana ve-
lika moč, so. Odsev vsega tega je,
da na neki način postajamo
zaprta, frigidna družba. Tako je v
parlamentu, v vladi, nič drugače
ni na lokalni ravni, v mestnih in
občinskih svetih.
"Prav zaradi tega se mi zdi po-
trebno, da vsaj enkrat letno na or-
ganiziran in premišljen način
pregledamo stanje, ugotovimo,
kaj lahko storimo in kaj smo tudi
dejansko pripravljeni storiti, da
bomo dosegli enakopravno zasto-
panost obeh spolov. Povsod, kjer
so to dosegli, so to dosegli zavest-
no, ker samo od sebe nič ne pri-
de," poudarja Anka Ostrman.
Družba, ki hoče napredovati, se
razvijati in izviti iz gospodarskih
težav, mora izkoristiti tudi poten-
ciale žensk, ki so veliki. Za to pa
mora tudi nekaj storiti in ženski
omogočiti, da se bo zunaj dela
lahko udejstvovala: v politiki,
kulturi, športu, skratka tam, kjer
bodo lahko do izraza prišli vsi
njeni potenciali in prednosti.
Kvaliteta življenja slovenskih
žensk je po nekaj let stari raziska-
vi sociosloškega inštituta vse prej
kot dobra. Pokazala je, da je kar
76 odstotkov žensk kronično ut-
rujenih, kar je posledica njihove
dvojne, trojne obrementive - ob
delu na delovnem mestu so bolj
ali manj glavne doma v gospo-
dinjstvu, pri vzgoji otrok. Ob tem
pa zmanjkuje časa za drugo
udejstvovanje, pogosto ga nimajo
niti zase. Družba je dolžna, da
ustvari take pogoje, da se bodo
ženske podale tudi v druge vode,
da se bodo aktivneje vključevale v
politiko in prevzemale najodgo-
vornejše funkcije tudi v politiki.
Ce bi že v tem trenutku bilo v slo-
venskem parlamentu več žensk,
prav gotovo ta ne bi zasedal do
20. ure in dlje, že zaradi tega, ker
so ženske organizacijsko zelo
sjK)Sobne in tudi pragmatične.
Ženske povedo tisto, kar mislijo,
in tudi zato porabijo manj časa.
Cvet ob osmem marcu je lahko
samo ena od drobnih pozornosti,
ki naj bi jih bila ženska deležna
ob tem prazniku. Sicer pa kot
pravi Anka Ostrman, naj bi ob
tem dnevu pomislili na to, da
drug brez drugega ne moremo
živeti in da radi živimo drug z
drugim, tudi skupaj delamo, sku-
paj smo enakopravni, skupaj za-
dovoljni.
MG
Anka Ostrman
12
četrtek, 4. marec 1999 - tednik
Zaihvolisivo, dolgo 50 let
Zlatoporočenca Marija in Stanko Mlakar iz Pobrežja.
Foto: JB
VIDEM • Zlata poroka
zakoncev Mlakar
12. februarja 1949 sta v Vid-
mu pri Ptuju sklenila zakonsko
zvezo Marija in Stanko Mlakar
iz Pobrežja 104. Po petdesetih
letih sta v soboto še enkrat
potrdila svojo skupno pot, to-
krat pred županom občine Vi-
dem Francem Kirbišem.
^ Zlata nevesta Marija (rojena
Šegula) je bila rojena 10. julija
1929 v Pobrežju, zlati ženin
Stanko pa 16. maja 1927 v
Ljubstavi. Stanko je po poklicu
ključavničar in je delal v sedan-
jem Talumu, Marija pa je bila
zaposlena v ptujski Delti. V za-
konu so se jima rodili trije otro-
ci, danes pa sta ponosna tudi na
štiri vnuke.
Ob zlatem jubileju jima iskre-
no čestita in želi še mnogo
zdravnih in srečnih skupnih let
tudi uredništvo Tednika.
JB
PTUJ • Zlata poroka
zakoncev Štebih
27. februarja sta zlato poroko
imela Štefanija in Franc
Štebih iz Dravske ulice 23 v
Ptuju. Tudi prvič sta se poročila
26. februarja leta 1949, prav
tako v Ptuju. Zlati ženin je delal
kot natakar, nevesta pa je bila
blagajničarka. V zakonu sta se
jima rodila dva otroka, danes ju
razveseljuje pet vnukov in vnu-
kinj tej pravnukinja. Vesela sta,
da sta zdrava, najbolj pa se raz-
veselita obiska otrok z vnuki.
Ob zlatem jubileju zakoncema
Štebih čestita tudi naše
uredništvo.
MG
Zlatoporočenca Štebih.	Foto: Langerholi
tednik - četrtek, 4. marec 1999
13
praženci / DRUpA GLEDALIŠKA PREDSTAVA
KULTURNEGA DRUŠTVA
Z Maksekom
navdušili obiinsfvo
Ljubiteljska gledališka skupina KD Draženci je pripravila drugo premiero na domačem odru
Dramska sekcija Kulturnega društva Draženci je v letošnji
gledališki sezoni spet pripravila premiero. Režiser Lojze Mat-
jašič se je odločil za preprosto veseloigro v treh dejanjih Mak-
sek avtorja Alojza Toplaka, ki je polna komičnih zapletov, ne-
razumevanj, ljubezni na vasi, zabave in smeha, skratka
tipična veseloigra. Premiero na domačem odru so draženski
ljubiteljski gledališčniki priredili minulo nedeljo, dvorana pa
je bila polna kot že dolgo ne.
Dogajanje v veseloigri je pos-
tavljeno v 60. leta. Zgodba govori
o Makseku, ki je imel burno in
težko življenje, s težavo se je
preživljal, prisiljen je bil tudi
krasti, sicer pa je bil "fejst fant". V
zgodbi se pojavljajo številni vaški
posebneži, vodilni mož pa je
draženski župan. Gledalec bi po-
mislil, da igralci govorijo o mla-
dem fantu Makseku, ki je na vasi
naredil pravo zmešnjavo in zaradi
katerega so se sprli tudi sosedje in
znanci, pa ni tako; šele po v dru-
gem dejanju gledalec spozna, da
zgodba govori o psu po imenu
Maksek, ki bi ga nekateri kar po-
končali ...
Režiserju Lojzetu Matjašiču je
uspelo zbrati zagnano mlado
igralsko ekipo. V Makseku nasto-
pajo: Boštjan Marčič, Natalija
Cafuta, Sonja Brodnjak, Aljaž
Godec, Tonči Kostanjevec, Kat-
ja Turk, Stanko Bauman, Matej
Turk, Nace Pihler in Andrej
Kostanjevec. V vlogi šepetalke
sta bili Irena Cestnik in Saška
Serec, pri sceni in drugih delih pa
so pomagali še nekateri člani kul-
turnega društva in krajani. Iz-
vedbo gledališke igri so podprli
nekateri sponzorji, draženske gos-
podinje so za nedeljski kulturni
dogodek poskrbele za sladke
dobrote, kulturniki pa so po pre-
mieri pripravili pogostitev in za-
bavo za vse obiskovalce.
Režiser Matjašič je bil ob koncu
premiere zelo zadovoljen, saj so
mladi igralci - nekateri so se prvič
pojavili na odru - po njegovem
delo zelo dobro opravili, s tem pa
si na ljubiteljskem kulturnem
področju nabrali nekaj novih
izkušenj. Po uspešni premieri
bodo Draženčani z Maksekom
gostovali po sosednjih občinah,
prijavili pa so se tudi za nastop na
tradicionalnem srečanju amaters-
kih gledaliških skupin ptujskega
območja.
Tof/ana Mohorko
Režiser Lojze Matjašič.
Foto: TM
janški vrh / SNEG JE (BO) PLUŽILA POMLAD
Pozabljeni od soljudi
Na haloški Janški Vrh seje bilo še konec prejšnjega tedna zelo težko pripeljati z avtomobilom.
Cesta je sicer bila splužena, vendar se je ob toplih dnevnih temperaturah sneg talil, ponoči pa
znova zamrzoval, tako da je bila cesta precej ledena in prevozna le s posebej opremljenimi
avtomobili. Toda taka je usoda Haloz in tamkajšnji prebivalci so takih razmer vajeni.
Ljudi v zahodnem delu
Janškega Vrha pa je motilo to, da
del njihove ceste ni bil prevozen,
ker je nihče ni plužil. Na kakšnih
200 ali 300 metrov občinske ceste
je s strani občine najet in plačan
vzdrževalec preprosto pozabil.
Najprej takrat, ko je plužil iz sme-
ri Janškega Vrha proti Slapam, in
ponovno takrat, ko je prišel z nas-
protne strani. Zakaj ni odstranil
snega z omenjenega dela občinske
ceste, je uganka, na katero
domačini ne vedo odgovora. Vedo
pa, da so bili zaradi tega kar nekaj
časa odrezani od sveta in bog ne
daj, da bi se v tem času komu kaj
pripetilo, z rešilcem do njega ne bi
mogli. Ena od prizadetih
domačink je 19. februarja o
težavah obvestila občino
Majšperk in tam so obljubili
pomoč, vendar te ni bilo. Vsaj ne
do prejšnjega četrtka, ko so se na
delu ceste opazili le sledovi sto-
pinj. Sicer se je sneg pod toplimi
sončnimi žarki že precej sesedel
in napovedoval skorajšnje slovo,
kljub temu pa je pri tamkajšnjih
ljudeh ostajalo grenko spoznanje,
da so bili pozabljeni od svoje
občine. Razumeli so, da v prvem,
zares visokem snegu, pluženje na
valoviti haloški cesti ni moglo biti
stoodstotno, zagotovo pa bi bilo
cesto mogoče pozneje še dodatno
očistiti. Vsaj toliko kot na drugih
cestnih odsekih in tudi do viken-
dov, ki so bili lastnikom dostopni
kmalu bo obilnih padavinah. Še
dobro, sta povedali sogovornici,
ki ne želita biti imenovani, da sva
si pripravili zimsko zalogo živil,
sicer bi nama v teh dneh trda
predla. Sonce bo - ali je že - v teh
toplih dneh poskrbelo tudi za po-
zabljeni del ceste med Janškim
Vrhom in Slapami. Tako za letos
to pisanje po vsej verjetnosti ne
potrebuje učinka. Lepo pa bi bilo,
ko bi se na te Tednikove vrstice
odgovorni v občinski upravi in
pooblaščeni izvajalci na terenu
spomnili ob naslednjih zimah in
naslednjih podobnih situacijah.
Neprijetno je biti nekje razmero-
ma visoko v Halozah pozabljen od
soljudi.
JB
Sneg na tem delu ceste Janški Vrh - Slape so omadeževale
le človeške stopinje, snežnega pluga pa žal nI bilo
ptuj / VULKANIZERSTVO, AVTOMEHANIKA, AVTOPRALNICA, BAR TIP TOP
Ob IO'letniii dejavnosti Branka
Kolariia se avtosalon Hyundai
Aprila letos bo preteklo
prvih deset let, kar se je
gospod Branko Kolarič
začel ukvarjati s samostojno
dejavnostjo. Takrat še pri
domači hiši v Spuhlji je zdaj
daleč naokoli znan in priz-
nan podjetnik začel delati z
dvema rabljenima strojema:
strojem za montažo gum in
strojem za uravnovešenje
koles. V prvih mesecih sa-
mostojnosti mu je v delavni-
ci pomagal še en delavec,
kmalu pa se je izkazalo, da
jima dela ne bo zmanjkalo,
in tako sta prisluhnila željam
strank in začela še montažo
tovornih in traktorskih ter
gum za delovene stroje; se-
veda so, kupili tudi stroj, ki
jima je pri tem delu poma-
gal.
Naslednji korak, ki ga je sto-
ril Branko Kolarič, je bila širi-
tev dejavnosti: odločili so se
za avtooptiko in zaposlili še
avtomehanika. Dve leti po
začetku dela - potrebnega je
bilo veliko dela in odrekanja -
se je nnlad podjetnik odločil za
novogradnjo in delovne pros-
tore zgradil ob izdatni pomoči
svojih in ženinih staršev ter
prijateljev v Budini, ob sedanji
Ormoški cesti.
V začetku 1992 so vso svojo
dejavnost preselili na novo lo-
kacijo, tu pa odprli še
avtopralnico. Takrat je v de-
lavnici že delalo pet ljudi. V
novozgrajenem objektu so
odprli še okrepčevalnico in
trgovino, ki sta bili takrat še v
najemu.
Septembra 1994 so Kola-
ričevi odprli trgovino ANVI,
d.o.o., in začeli prodajo vseh
vrst avtomobiliskih gum, kas-
neje pa so svojo ponudbo še
razširili in začeli prodajo avto-
mobilskih delov.
Pred štirimi leti so se sami
začeli ukvarjati tudi z ok-
repčevalnico in zato zaposlili
še dve delavki. V istem času
so odprli prvo pralno stezo v
Sloveniji, kupili še testno pro-
go za zavore, blažilce in testi-
ranje koloteka z računalniško
optiko.
Pred dvema letoma so v za-
sebnem podjetju Kolarič zgra-
dili avtosalon in že avgusta
začeli servisirati vozila Hyun-
dai (kot pooblaščeni servis),
zdaj pa se jim je ponudila še
možnost prodaje teh vse bolj
iskanih vozil in te priložnosti
nikakor ne želijo spustiti iz
rok.
Zato da so vse to dosegli,
poudarja gospod Branko Ko-
larič, je bilo potrebno delo kar
vse družine; tako je njegova
soproga tudi njegova desna
roka, sin in hči pa že vesta, da
brez odrekanja in pridnega
dela ni mogoče govoriti o us-
pehih. Sama svojo prihodnost
seveda vidita prav v domačem
družinskem podjetju in tudi to
je jamstvo, da bo novo odprti
avtosalon Hyundai pomem-
ben del Kolaričeve dejavnosti.
PR
14
četrtek, 4. marec 1999 - tednik
ormož / RDEČI KRIZ PRIPRAVIL PREDAVANJE O SLADKORNI
BOLEZNI
Zivljenie s sladkorno McMniio
v okviru projekta "Imam sladkorno bolezen - kaj lahko sto-
rim sam?", ki ga podpirata tudi občina Ormož in Evropska
skupnost s sonnanciranjem iz programa Phare, so na
Območnem združenju Rdečega križa Ormož organizirali
predavanje z naslovom Življenje s sladkorno boleznijo. Na-
menjeno je bilo vsem, ki jih ta tematika zanima, predvsem
pa sladkornim bolnikom in njihovim svojcem. Izjemno veli-
ko število ljudi je znova dokazalo, da so tovrstna predavanja
nujno potrebna.
Bolezen, diabetes, je predstavi-
la dr. Marta Simonič in uvodo-
ma razložila razliko med obema
tipoma sladkorne bolezni, mo-
teno toleranco za glukozo, mej-
no bazalno glikemijo in pojav
diabetesa v nosečnosti. Podala
nam je tudi nekaj statističnih
podatkov: v svetu je okrog 200
milijonov diabetikov, od tega 15
milijonov v Evropi. Leta 1996 je
bilo v Sloveniji registriranih
76.000 bolnikov, na ptujsko-
ormoškem območju pa jih je
okrog 4000. Pri načinih zdravl-
jenja je poudarila nefarmako-
loška, predvsem zdravstveno
vzgojno, zdravo prehrano, red-
no telesno dejavnost,
zmanjšanje telesne mase in sa-
mokontrolo. Posebej je oprede-
lila cilje zdravljenja in razložila
nenadne in pozne zaplete slad-
korne bolezni ter znake, ki nam
kažejo na možnost pojava bolez-
ni.
Ljuba Zavec, med. sestra iz
zasebne internistične in diabe-
tološke ambulante, je govorila o
zdravi prehrani sladkornega
bolnika. Razložila je pomen
osnovnih sestavin hrane, vode,
sladil, začimb in dišav. Poseben
poudarek je namenila uravno-
teženi sestavi hrane, priporočala
pet obrokov dnevno, razporeje-
nih čez cel dan. Zaželeno bi
bilo, da zdravo prehrano uživajo
tudi drugi člani družine in da
sladkornega bolnika ne ločimo
od njih. Predavateljica je pouda-
rila, da je sladkorna bolezen bo-
lezen, ki ne boli, in ko zaboli je
običajno prepozno za ukrepan-
je. Zato je pomembno sladkor-
nega bolnika pravočasno
poučiti o zdravi prehrani, zdra-
vem načinu življenja, pravilnem
jemanju zdravil, dajanju insuli-
na, samokontroli in telesni vad-
bi, da je v domačem okolju
lahko sam svoj zdravnik. Ob
barvnih fotografijah je predsta-
vila tudi primere jedilnikov, ki
se jih lahko poslužujemo prav
vsi.
Predavanje z razgovorom je
dodatno popestrila degustacija
živil naših znanih proizvajalcev
hrane: Jata, d.d., Kruh-pecivo,
d.d., in mlekarne iz Vipave, ki
so se tudi tokrat izkazali s pred-
stavitvijo široke palete svojih
izvrstnih izdelkov.
Maja Botolin Vaupotič
destrnik / 30 OBČNI ZBOR PGD
Ustanovili bodo Gasilsko zvezo Destrnik
V soboto, 27. februarja, so se člani PGD Destrnik zbrali na
jubilejnem, 30. občnem zboru. Pred pregledom narejenega v
preteklem letu so učenci OŠ Destrnik in godba na pihala
pripravili krajši kulturni program.
V	lanskem letu je bilo na nji-
hovem območju 8 požarov, po
ocenah pa znaša preprečena
škoda 350 milijonov tolarjev.
Društvo šteje 125 članov, v nje-
govem okviru pa deluje tudi
godba na pihala.
V	program dela za letos so za-
pisali obnovo gasilskega doma,
razvitje prapora, praznovanje
30-letnice delovanja in udeležbo
na proslavi ob 130-letnici ga-
silstva na Slovenskem. Na ope-
rativnem področju bodo izvajali
redne vaje desetin, preventivne
preglede ob mesecu požarne
varnosti, pripravili razstavo ga-
silske tehnike za učence osnov-
ne šole itd. Finančni plan za
leto 1999 so ovrednotili na do-
brih 8 milijonov tolarjev.
Za novo blagajničarko so izvo-
lili Tamaro Urbanja; zamenja-
la je Feliksa Majeriča, ki je to
funkcijo opravljal 20 let.
Občnega zbor so se zraven
predstavnikov domačih društev
udeležili tudi predstavniki so-
sednjih gasilskih društev, Ivan
Sisinger, sekretar požarnega
sklada RS, Franc Pukšič, župan
in poslanec v DZ RS, Franc Si-
meonov, predsednik sveta po-
dravske regije, Alojz Fekonja,
predsednik GZ Destrnik
Trnovska vas, Štefan Vidovič,
poveljnik podravske regije, in
Boris Bajec, komandir postaje
prometne policije Maribor.
Ob koncu so podelili priznan-
ja zaslužnim članom, za 60 let
delovanja v gasilstvu pa je prejel
priznanje gasilski veteran An-
ton Zelenik.
Zmago Šalamun
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Te dni se zdi, kot da bi slovenski
politiki med seboj tekmovali, kdo
bo v bolj črnih barvah orisal
(mogočo) bližnjo slovensko poli-
tično prihodnost. Predvsem pa
večinsko soglašajo, da gre že zdaj
za resno vladno krizo z najraz-
ličnejšimi mogočimi posledicami.
Premier dr. Janez Drnovšek sicer
tudi v takšnih razmerah opozarja,
da vladajoča koalicija, pri čemer
misli predvsem na navezo LDS -
SLS, kljub različnim težavam in za-
pletom vendarle daje rezultate, in
opozarja na "dosežke" Slovenije v
gospodarski politiki in pri
vključevanju v Evropsko unijo. Po
drugi strani pa kritiki vladajočih
poudarjajo, da vlada izgublja vse
prevečč (dragocenega) časa v dol-
gotrajnem in neproduktivnem
ukvarjanju s koalicijskimi vprašanji.
Nasploh velja, da se tako pozici-
ja kot opozicija zaposlujeta z
vprašanji, ki v bistvu pomenijo blo-
kado normalnega dela. Hkrati pa
eni in drugi povsem drugače vidijo
vzroke za to. Vsekakor dejstvo, da
se v Sloveniji na polovici poslan-
skega in vladnega mandata na ve-
liko govori o "nujnosti" predčasnih,
izrednih volitev dokazuje "nenor-
malnost razmer" in nezmožnost
parlamenta, da bi se ukvarjal z
"normalnimi", življenjsko pomemb-
nimi temami. V takšnih okoliščinah
bi morali v političnih strankah pač
vsi pokazati več občutka za inter-
ese države, kar pomeni, da bi mo-
rali poskušati čim prej preseči se-
danjo pat pozicijo. Če se bo Slove-
nija naslednji dve leti vrtela
predvsem v prepirih o predčasnih
volitvah, bo marsikaj zamudila in
škoda bo neizbežna. Se je vlada
sposobna soočiti z realnim stan-
jem? Ali zdaj vladajoča koalicija
lahko ponudi program takšnega
dela in takšnih prioritet, ki bo znova
združil in motiviral večino političnih
sil in omogočil normalno končanje
štiriletnega mandata? Če tega ni
sposobna, pa naj čim prej pristane
na novo merjenje moči na volitvah.
Na odprta vprašanja in izzive so
potrebni takojšnji jasni odgovori,
ne pa različna "duhovičenja" in
cinična besedna izživljanja posa-
meznih strankarskih veljakov.
KAJ JE
(NE)NORMALNO
Predsednik najmočnejše opozi-
cijske stranke SDS Janez Janša je
ob začetku tega tedna v intervjuju
za Delo dejal, da v "normalnih de-
mokratičnih državah v položaju, v
kakršnem smo v Sloveniji zdaj, raz-
pišejo predčasne volitve ..." Ima
Janša prav, je to edina alternativa?
Kaj mislijo druge politične stranke?
Kakšno je mnenje treh koalicijskih
partnerjev - LDS, SLS in Desusa?
Kaj misli predsednik republike, s
katerim nekatere politične opcije
čedalje bolj manipulirajo? Tako je
Janez Janša najprej "sporočil", da
predsednik republike menda že
išče "zamenjavo" za Janeza
Drnovška. Po (napol uradnem) za-
nikanju te "informacije" pa Janez
Janša zdaj izjavlja, da je po pre-
pričanju v njegovi Socialdemokrat-
ski stranki Združena lista socialnih
demokratov (ZLSD) glasovala proti
notranjemu ministru Bandlju "ne
samo zaradi teže argumentov, ki
smo jih navajali, temveč je s to po-
tezo Milan Kučan želel nazorno po-
kazati slovenski javnosti, da
Drnovšek, prvič, ne vodi igre, in
drugič, ne obvladuje položaja niti v
svoji koaliciji..."
Delo piše, da v LDS potekajo po-
govori o nastalem položaju in da
še nekaj časa ne bodo končali
analiz razmer. Generalni sekretar
LDS Gregor Golobič pa je na svoji
tiskovni konferenci dejal, da so
"stranke pri glasovanju zoper no-
tranjega ministra Bandlja gledale
predvsem na škodo, ki jo lahko s
tem povzročijo LDS. Zadnji pozivi
po odstopu premiera Drnovška,
češ da ne zmore več voditi vlade,
pa so za Golobiča smešni..."
Golobič je dejal, da je ZLSD s
svojim glasovanjem proti Bandlju
pokazala, "da res ni privesek LDS
niti privesek SDS, kot ji hočejo zdaj
očitati, ampak da je privesek Boru-
ta Pahorja in mentalni dedič neke
logike, za katero smo upali, da je ni
več. Še več: Golobič je ocenil, da
je drža Podobnikove ljudske stran-
ke, ko skuša sedeti na dveh stolih -
opozicijskem in vladnem hkrati -
veliko bolj poštena kot drža
združene liste, saj je transparentna
in se dogaja na očeh javnosti, ki bo
na naslednjih volitvah to paradok-
salno držo tudi lahko ocenila. 'Drža
združene liste pa je veliko bolj
nepoštena, saj so za interpelacijo
glasovali, čeprav so vedeli, da nje-
na vsebina ne more biti razlog za
tako glasovanje, ki pa so ga obraz-
ložili s tem, da minister po aferah
Holmec in Vič ne bi bil zmožen
konsolidirati ministrstva. Temu, da
ne znaš ločiti predmeta obtožbe in
uubuana / IZŠEL RAZPIS ZA SUBVENCIJE
Subvemioniranje ukrepov za izko-
rišianje obnovljivih virov energije
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti tudi v
letošnjem letu sofinancira ali kreditira vrsto pro-
gramov in projektov na področju izrat)e obnovl-
jivih virov energije. Razpis je izšel v Uradnem
listu RS št. 11 z dne 19.2.1999 na straneh 1007
in 1(X)8. Pravne in fizične osebe lahko kandidi-
rajo za subvencije v dveh točkah razpisa:
C.	Nepovratne subvencije za investicijske
projekte: male HE, daljinska ogrevanja in kuril-
ne naprave na lesno biomaso, geotermalna
energija, solarni sistemi za pripravo tople vode,
fotovoltaika, elektrarne na veter ter toplarne in
elektrarne na odpadke;
D.	Nepovratne subvencije za gospodinjst-
va, ki se sofinancirajo pod naslednjimi pogoji:
- solarni sistemi za toplo vodo največ 6 nrr v
višini 18.000 SIT/m^ oziroma največ 108.000
SIT na gospodinjstvo,
-	toplotne črpalke v višini do 50.000 SIT/eno-
to,
-	zimski vrtovi v višini do 100.000 SIT/enoto,
-	individualne kurilne naprave na lesno bio-
maso v višini do 15% z avtomatskim doziran-
jem.
Po podatkih iz Uradnega lista so energetske
svetovalne pisarne oziroma energetski sveto-
valci vključeni v ta projekt Ministrstva za gospo-
darske dejavnosti v točki "D.
Obrazce za vlogo za subvencije za sisteme
pod točko "D" in pozitivno mnenje energetske-
ga svetovalca lahko občani dobijo v naši ener-
getski pisarni vsak ponedeljek in sredo od 16.
do 18.30. Telefonske informacije so možne v is-
tem terminu na številki 778-516.
Energetska svetovalna pisarna Ptuj
lenart / SEJA MESTNEGA SVETA
kdoli IhhIo ohnonoh niosto
Na zadnji seji lenarškega mestnega odbora, ki ga vodi Janez
Erjavec, so potrdili vsebinsko zasnovo almanaha mesta Len-
art, ki naj bi ga izdali v okviru praznovanja 10-obletnice raz-
glasitve za mesto. Almanah naj bi izšel v nakladi 1000 do
2000 izvodov, uredil pa ga bo poseben uredniški odbor, v ka-
terega so vključili domače in tuje strokovnjake. Na eni pri-
hodnjih sej bodo predstavili vsebinsko zasnovo in z njo nato
seznanili širšo javnost. Glavni urednik Almanaha mesta
Lenart bo Janez Erjavec, odgovorni pa Marjan Toš.
Sicer pa so člani mestnega od-
bora, ki deluje v okviru lenarške
krajevne skupnosti, potrdili
tudi program kulturnih priredi-
tev in zasnovo osrednje prosla-
ve, ki bo 26. septembra v kultur-
nem domu v Lenartu. Režiserka
bo domačinka Dragica Lovše,
pomagali pa bosta Darinka
Gobec in Kristina Travnekar.
Podprli so tudi pobudo, da naj
vodstvo krajevne skupnosti po-
vabi k sodelovanju vsa društva
in organizacije in da naj bodo
vse letošnje prireditve v zna-
menju tega jubileja. Izdelali
bodo tudi celostno podobo praz-
novanja in pripravili jubilejne
plakete. Mestni odbor je predla-
gal svetu KS Lenart, da naj
sprejme pravilnik o podeljevan-
ju plaket in drugih priznanj, ki
naj bi jih na osrednji proslavi ob
10. obletnici razglasitve za mes-
to podelili zaslužnim posamez-
nikom in organizacijam.
Načeli so tudi odprta
vprašanja v turizmu in menili,
da turističnoinformativni cen-
ter ne zmore zahtevnih nalog in
bi ga bilo treba kadrovsko in or-
ganizacijsko okrepiti. Zavzeli so
se tudi za ponovno oživitev dej-
avnosti turističnega društva, ki
je bilo pred leti pobudnik za ne-
katere akcije, s katerimi so
začeli proces urejanja mesta in
okolice. Govorili so tudi o urba-
nističnem urejanju starega
mestnega jedra in o nekaterih
drugih odprtih vprašanjih, s ka-
terimi se ubadajo meščani Len-
arta.
M. Toš
lenart / DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA
Pmfttogoi^ MŠmmi mH^
in statutarno komisiio
Po daljšem premoru se je sestala lenarška komisija za man-
datna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi Marija
Zlodej iz SLS ter brez večjih zapletov in težav pripravila
predloge za imenovanje članov nadzornega odbora občine
Lenart in statutarne komisije.
Nadzorni odbor preoblikova-
ne občine Lenart naj bi sestavl-
jali Stanka Ferš in Franc Šen-
veter iz SLS, Stanko Neuhold
iz SKD, Ludvik Matjašič, Zele-
ni Lenarta, Karel Vogrinčič iz
LDS, Ambrož Vladimir iz SDS
in Anton Petovar z Liste za go-
spodarski razvoj Slovenskih go-
ric. V statutarni komisiji pa
bodo sodelovali Darko Fras iz
SLS kot predsednik ter člani
Bronja Lešnik iz LDS, Stanko
Kranvogel iz SKD, Franc Kri-
vec iz SDS, Mitja Jensterle,
Zeleni Lenarta, Silvo Kramber-
ger z Liste za gospodarski raz-
voj Slovenskih goric in nestran-
karski kandidat Marjan Toš.
Člani komisije so opozorili na
potrebo po čimprejšnjem ime-
novanju članov svetov javnih
zavodov in podprli pripombe,
da naj do imenovanja novih de-
lajo dosedanji člani, vendar
brez poskusov, da bi jih mimo
predvidene procedure zamenja-
li novi. Nekaj takšnih poskusov
je namreč že bilo opaziti.
MT
drugih okoliščin, se reče boljševi-
zem. Logika združene liste, da
kdor je v opoziciji, ne nosi odgo-
vornosti, bo imela daljnosežne
posledice, ne za Mirka Bandlja,
temveč za prihodnost notranjega
ministrstva in države,' meni Gregor
Golobič" (Delo, 23. februar 1999).
Predsednik ZLSD Borut Pahor se
je na Golobičevo kritiko odzval z
ugotovitvijo, da bi bilo bolje, če b|
se vlada ukvarjala s svojo odgovor-
nostjo, ne pa z opozicijskimi stran-
kami.
STABILNOST V
NESTABILNOSTI
Komentator Dnevnika je pre-
pričan, da bo čas pokazal, da je
Pahor s tem, ko se je aktivno
vključil v rušenje ministra Bandlja,
naredil uslugo liberalni demokraci-
ji. Namreč sedaj Drnovšek ne bo
mogel več zares računati na aktiv-
no ali vsaj pasivno podporo
združene liste vsakokrat, ko bo z
ljudsko stranko zaškripalo in bo,
če hoče preživeti, prisiljen urediti
razmere, da mu ne bo treba na
koncu samemu "skočiti skozi
okno". No, drugo vprašanje pa je,
koliko je Pahor pomagal sebi in
zlasti svoji stranki ... Kakšno korist
bi v ZLSD lahko potegnili iz tega?
Morda bo predsednik Pahor zaradi
večje naklonjenosti desnih volivcev
na lestvicah ugleda političnih
osebnosti malo porastel, a stranka
se od te predsednikove priljublje-
nosti v nasprotnem taboru ne bo
redila. Glede na to, da so javnom-
nenjske ankete pokazale, da je vo-
lilno telo združene liste celo bolj
nasprotovalo odstavitvi ministra
Bandlja kot pregovorno ležerno
volilno telo LDS, se utegne zgoditi,
da ji bo ne ravno bleščeča prefe-
renca še upadla. Nekateri to dejan-
je nespametnosti primerjajo s stra-
teško napako odhoda ZLSD iz
koalicije pred volitvami 1996..."
Po mnenju enega izmed komen-
tatorjev predsednika vlade in pred-
sednika liberalnih demokratov dr.
Janeza Drnovška "resno grabi pa-
nika ter se je očitno odločil, da bo
poskušal kar se da brez velikih
konfliktov v koaliciji in brez vid-
nejšega zgubljanja točk v javnosti
na sedanjem mestu prevedriti še
leto in pol..." Za takšno svojo pozi-
cijo si je izmislil tudi izjavo, da "koa-
licija deluje dokaj normalno in daje
stabilna v svoji nestabilnosti".
Ob tem pa predsednik SDS Ja-
nez Janša ponavlja, da sta za nas-
tale razmere v Sloveniji "v osnovi
možna dva razpleta". Po Janševem
mnenju bi bil prvi, produktiven raz-
plet sprejetje večinskega volilnega
sistema in razpis predčasnih voli-
tev. To naj bi omogočilo skorajšnji
učinkoviti spopad nove vlade z re-
alnimi problemi. Drugi razplet je
pesimističen in predstavlja že vide-
no: "neučinkovita in sprta vladna
koalicija se do neskončnosti uskla-
juje in pogaja o posamičnih ka-
drovskih rešitvah, reforme stojijo,
socialne razlike se povečujejo, Slo-
venija zamuja z uvajanjem evrop-
skih standardov, odnosi s so-
sednjimi državami ostajajo
nerešeni. Konec leta bomo tako ali
sredi razpleta slovenske tranzicije
ali pa v doslej največji družbeni kri-
zi po osamosvojitvi."
Jak Koprive
tednik - četrtek, 4. marec 1999
15
PTUJ / ŽENSKI VEČER Z JULKO VAHEN
"Po 35 letih služIte se ne bom
spremenila v služkinio!"
Ko so se organizatorice ptujskih ženskih večerov odločile pova-
biti v prostore Slovenske vinske akademije Veritas, kjer se vsak
tretji četrtek v mesecu srečajo s katero od znanih slovenskih
žensk, Julko Vahen - nekateri Ptujčani se je še dobro spomin-
jajo iz časov, ko je živela na Ptuju, in ji še sedaj rečejo Severje-
va Julka - si najbrž niso mislile, da bo to eden najdaljših pogo-
vorov z gostjo. Upokojena novinarka, na kateri ni nič "upoko-
jenskega": nasprotno, Julka Vahen še vedno dela - piše za Našo
ženo, zvesta pa je ostala tudi radiu, saj vsako drugo soboto ob
18.15 pripravi na pnem programu radia Slovenija zanimivo in
odmevno oddajo Življenje kot izziv.
Julko sicer ljudje poznajo kot ra-
dijsko in televizijsko novinarko -
predvsem se jim je priljubila kot
voditeljica televizijskega dnevni-
ka, ki ga je vodila s svojstveno
odločnostjo, resnostjo, mirnostjo
in toplino. "Celih enajst let sem
bila napovedovalka na radiu, po-
tem sem se odločila za novinarst-
vo oziroma postala urednica vala
202, čeprav sem medtem uspešno
končala študij psihologije. Nikoli
nisem opravljala svojega poklica,
vendar mi ni žal. Ce bi ga lahko
takrat, ko sem končala šolanje,
opravljala tako, kot ga opravljajo
danes, potem bi se najbrž odločila
za psihologijo! Kot novinarka
sem pokrivala zdravstvo in socia-
lo, kasneje, ko sem se s televizije
vrnila na radio, pa sem bila za-
dolžena za posebne naloge. Nikoli
nisem od sebe zahtevala več, kot
sem čutila, da tisti hip zmorem,
nikoli se nisem "grebla", kot pra-
vimo. Velikokrat sem imela tre-
mo, čeprav sem povečini delala to,
kar sem si izbrala. Nikoli nisem
imela težav z luredniki - pre-
pričana sem, da ob dobrih temah
nobenemu uredniku ne pade na
misel, da jih novinarju ne bi do-
volil delati!
Ko sem se pripravljala na upo-
kojitev - kar štiri leta je trajalo
moje pripravljalno obdobje -, sem
bila prepričana, da se bom končno
posvetila domu, domačim opravi-
lom in potovanjem. Ob izredno
hitrem delovnem tempu in čud-
nem delovnem času na radiu in te-
leviziji mi sicer nikoli ni
zmanjkalo časa za hčerko, sina in
moža, ki je tudi zelo zaposlen,
vendar jim je delo zagotovo vzelo
del "mene" v času, ko so me zelo
potrebovali. Vedno sem si priza-
devala čim bolj uskladiti svoje
družinsko in poklicno življenje,
prednost sem dajala družini, ven-
dar vedno to ni bilo mogoče. Ko
sem se upokojila, sem po dveh,
treh mesecih začutila veliko sti-
sko in ugotovila, da pač ne bom
gospodinja, ki bo doma kuhala in
čakala, ali bo kdo sploh prišel na
kosilo! Najvažnejša odločitev je
bila, da se ne bom spremenila v
domačo služkinjo, potem ko sem
bila 35 let v službi. Doma bom vse
naredila, če me bodo prosili in re-
kli tudi hvala! Ženske smo preveč
nagnjene k mišljenju, da moramo
celo življenje delati za druge. Na
smeš se zanašati na to, da ti bodo
drugi naredili življenje lepo, am-
pak si moraš sam na svoji ravni
poiskati, kar te zadovoljuje. Sama
sem se morala odločiti in narediti
načrt - in sem ga! Ponudila sem
oddajo, ki so jo na radiu Slovenija
sprejeli, jaz pa jo z užitkom pri-
pravljam, saj so odzivi nanjo zelo
pozitivni, ljudi, ki so pripravljeni
s svojimi izkušnjami seznaniti
druge, pa izredno veliko. V oddaji
govorimo o stiskah, konkretnih
problemih in njihovem reševanju.
K sodelovanju vabim strokovnja-
ke in ljudi, ki so doživeli in
preživeli tragedijo - skupaj iščemo
pozitivno energijo v delovanju, ne
le v razmišljanju ljudi. V slučaj-
nem poslušalcu poskušam prebu-
diti občutljivost, opozarjam na
problem pomanjkanja komunika-
cije, odprtosti do ljudi. Torej - po-
govori o konkretnem reševanju
konkretnih stisk."
Julka Vahen je sicer tipična upo-
kojena novinarka - še vedno dela,
še vedno se izobražuje, še vedno je
rada med ljudmi, še vedno jim
rada priskoči na pomoč. Mar-
sičesa se je naučila ttidi od svojih
otrok, je povedala! Čeprav se še
tako trudiš biti dobra, najboljša
mama, vedno narediš kaj narobe,
vendar zaradi tega ne gre izgublja-
ti živcev. Tako je pač življenje, in
če si začrtamo svoje cilje, če smo
pripravljeni sprejeti pomoč in so-
delovanje dnižine, prijateljev,
znancev ..., kogarkoli, ki to želi,
potem nam je v življenju laže.
Prijeten, imiirjen in zabaven
večer je bil, poln topline, šarma in
modrosti, ki jih v človeku skozi
desetletja nalaga življenje. In
drobnih nasmeškov ob poznaval-
ski Julkini ugotovitvi: "Oh, to je
zelo dobro suho vino!" In res je bil
izredno dober suh netipični ren-
ski rizling, s katerim smo nazdra-
vile ob slovesu.
Nevenka Dobljekar
Julka Vahen. Foto: Tina Deu
CIRKULANE / AMATERSKA GLEDALIŠKA SKUPINA Z NOVO PREMIERO
Gled&liški ptmnik s Poslednjim moiem
"Kdor se je ubadal z amater-
sko gledališko dejavnostjo,
ve, koliko nesebičnega žrtvo-
vanja, predanosti in ljubezni
je potrebno za to trdo delo.
Gledališka predstava je praz-
nik. Praznik vseh človeških
čutov. In naloga gledališke
skupine je, da nam tak praz-
nik pripravi. Vsakokrat. Ob
vsaki predstavi." To so misli
režiserja Lojzeta Matjašiča ob
nedavni premieri novega odr-
skega dela Poslednji mož v iz-
vedbi ljubiteljske gledališke
skupine KPD Francka Kozela
Cirkulane.
V	Halozah letos slavijo 100-let-
nico kulturnega ust\'arjanja,
delček k temu so dodali tudi gle-
dališčniki, ki so z novo veseloigro
ponovno navdušili domače
občinstvo.
Veseloigri Poslednji mož
češkega dramatika S.Y. Svobode
(v slovenščino ga je prevedel Fran
Govekar) predstavlja malo-
meščansko družino iz preteklosti.
Na vesel in smešen način nam pri-
kuje življenje te družine, ki pa
ni samo v zabavo, ampak tudi v
poduk v marsičem. To lepo pove
Poslednji mož - Petchn ob koncu
predstave: "Meni se zdi, da bi mo-
r^l še marsikdo ...da bi se morali
VI vsi preobleči včasih v strašilo in
se ozreti resnici v obraz. Vsi bi
imeli korist od tega."
V	komediji Poslednji mož^ so
^Igrali: Miro Lesjak, Ana Čer-
nivec, Lidija Lesjak, Tadeja Le-
?)ak, Ehišan Debeljak, Sebasti-
^n Meznarič, Marjan Prašnički,
Ksenja Arbeiter, Mateja Muršec
m Franc Meznarič. V vlogi šepe-
t^k sta Olga Demikovič in Ma-
nca Hrastnik, v tehnični ekipi pa
so: Ehi-šan Bratušek, Zvonko
Bratušek, Milan Čemivec,
^rci Demikovič, Jože Hercog,
^es Kline in Stanko Mezjiarič.
J^ežiser Lojze Matjašič je dejal.
da je zmeraj najtežje izbrati pri-
merno delo za podeželske odre, saj
se takoj pojavi vprašanje zasedbe,
scenske in tehnične opreme in se-
veda vprašanje publike. Z novo
premierno uprizoritvijo Cirku-
lančanov je bil zadovoljen, še več
zadovoljstva pa bo v njem, če bo
dramska skupina nastopila tudi
na drugih odrih in tako med pre-
proste ljudi ponesla nekaj
podeželske kultiu-e.
Mateja Muršec, ki v cirkulan-
ski gledališki skupini velja za zelo
delovno in zavzeto ustvarjalko, pa
je v gledališki list zapisala: "Naše
delo ni le to, kar pokažemo v lu-i
ali dveh na odru, je mnogo več.
xMnogo ljudi ostaja v ozadju, tudi
ko se zastor spusti, a si predstav
brez njih ne moremmo zamisliti.
To so šepetalci, mojstri svedob-
nih in zvočnih efektov, ustvarjalci
scene, vendar pa vse skupaj le ni
samo garanje, veliko je tudi lepih
trenutkov, nepozabnih doživetij
in srečanj. Vse skrbi in žrtvovanja
so poplačani, ko se v dvorani zas-
liši aplavz. Tega občutka ti ne mo-
re nihče dati, moraš ga izkusiti."
Tatjana Mohorko
Utrinek z gledališke nredstave Poslednii mož v Cirkulanah.	Fntn: I.aura
OD TOD IN TAM
TRNOVSKA VAS • Proslava dneva žensk
v Trnovski vasi nadaljujejo tradicijo praznovanja dneva žensk.
Letošnjo proslavo bodo pripravili na sann prazničen dan ob 16. uri v
domu krajanov. Kot je povedala Angelca Fras, vodja podružnične
šole v Trnovski vasi, vabijo, da se proslave udeležijo vse ženske v
kraju. Za lepe trenutke bodo poskrbeli šolarji.
MG
MARKOVCI • Obilna zaiasno v prostorih
zadruge
Svetniki nove občine Markovci so na 4. redni seji prejšnji četrtek,
25. februarja največ razprave namenili obravnavi predloga Statuta in
poslovnika občinskega sveta in oba dokumenta z nekaj vsebinskimi
popravki po drugi obravnavi tudi sprejeli. Podrobneje so se dogovo-
rili o organizaciji in delovanju občinske uprave, ter sklenili, da bodo
do obnovitve stare osnovne šole poslovali v začasnih prostorih
kmetijske zadruge v Markovcih. Ustanovili so sklad dela pri zavodu
za zaposlovanje, sprejeli sklep o podpisu pisma o nameri, da bi
območje Markovcev pristopilo k turističnemu območju Ptuja z okoli-
co. Strinjali so se z ustanovitvijo skupne medobčinske uprave, so-
glašali so s članstvom v Združenju slovenskih občin in mest, ter s
članstvom v fundaciji dr. Antona Trstenjaka. Ob obilici pobud in
vprašanj svetnikov pa so se dogovorili tudi o možnostih sofinanci-
ranja objektov odlaganja in čiščenja odplak.
-CM
PTUJ • Za boljšo kvaliteto življenja starejših
Projekt z združenimi napori za boljšo kvaliteto življenja starejših, ki
so ga v okviru aktivnosti ob letošnjem letu starejših predstavili sredi
januarja letos, se po besedah koordinatorice programov Anke Os-
terman odvija po pričakovani dinamiki. V začetku marca pa začenja-
jo s prvim programom iz tega projekta, z anketo med starejšimi, ter
z akcijo med starejšimi v Orešju. Oba programa so Ptujčanom pred-
stavili na tiskovni konferenci v prostorih Centra za socialno delo v
Ptuju, v sredo, 3. marca.
-CM
j\/lARIBOR • Soniek za ierebralno paralizo
Turistična agencija Sonček iz Maribora, ki je uspešen sponzor ma-
riborskemu društvu za cerebralno paralizo se letos že tretje leto za-
pored uspešno vključuje tudi v veliko humanitarno akcijo Radia City
pod naslovom "pomagajmo mariborskemu društvu za cerebralno
paralizo." Med številnimi turističnimi paketi ponujajo za to akcijo po-
seben 4-dnevni paket v hotelu Lucija sredi Portoroža, s štirimi nočit-
vami od ponedeljka do četrtka. Za ta paket plača ena oseba le
12.900 tolarjev, druga oseba pa potuje brezplačno, pod pogojem,
da podari vsaj 990 tolarjev v dobre namene, oziroma mariborskemu
društvu za cerebralno paralizo. Kot je povedal direktor Sončka Filip
Tobias je ta akcija že tretje leto v celoti razprodana, saj je hote! Lu-
cija poln do konca marca. Tako uspešno združujejo koristno s prijet-
nim in humanitarnim, saj so v lanskem letu za mariborsko društ^/o za
cerebralno paralizo tako zbrali 285.000 sit, letos pa pričakujejo prek
400.000 sit.
-CM
PTUJ • Prvi klub Fl v Sloveniji
Na pobudo najbolj vnetih privržencev popularne avtomobilske dir-
ke Formula 1, je bil 8.novembra lani v Ptuju ustanovljen prvi fan klub
Fl v Sloveniji, Ptujski piščanci. V njem se odslej tudi organizirano
združujejo vsi, ki jim je ta dirka pri srcu, saj tako zaokrožujejo šport-
no navijanje in skupne oglede dirk Formule 1 z družabnimi srečanji
članov. Fan klub Ptujski piščanci so 14. decembra lani tudi uradno
registrirali pri Upravni enoti v Ptuju, pri čemer so ugotovili, da je edi-
ni tovrstni v Sloveniji. Sedež kluba je v Gregorčičevem drevoredu 13
v Ptuju, vsi ljubitelji formule 1 pa lahko dobite več informacij o klubu
po telefonu 062-745-454. V kljubu trenutno deluje 22 aktivnih čla-
nov, v kratkem pa pričakujejo svoje prostore v krajevni skupnosti
mestne četrti center.
-OM
PTUJ / ZDRUZENJE KATOLIŠKE
MLADINE VABI
AcMiiil^
v začetku lanskega leta je bilo na Ptuju ustanovljeno
Združenje KAM (Združenje katoliške mladine) ter si za svoj
cilj zadalo združevati mlade iz Ptuja in okolice. Da so svojo na-
logo v^eli zares, so dokazali s tem, da so organizirali že več
srečanj. Sedaj pa pripravljajo svoj doslej najobširnejši projekt,
"Slomškove dneve".
V marcu, aprilu in maju bodo
pripravili tri srečanja, katerih na-
men je spoznati Antona Martina
Slomška z več vidikov njegovega
življenja. Celoten projekt pa bo
potekal pod skupnim naslovom
"Ko korenin se^ zavemo". Prvi
Slomškov dan "Človek piše zgo-
dovino" bo 6. marca v dvorani
župnijskega doma sv. Ožbalta.
Takrat bo mladim o različnostih
in podobnostih Slomškovega in
našega časa govoril zgodovinar
profesor dr. Stane Granda. Drugi
Slomškov dan bo 17. aprila v re-
fektoriju minoritskega samosta-
na. Navezoval se bo na naslov "Pi-
sana beseda - narodov zaklad", saj
bo mladinska skupina iz Ruš pri
Mariboru pripravila recital, dr.
Marjan Turnšek bo predstavil
Slomškovo pot do svetosti, mla-
dinske skupine se bodo pomerile
v kvizu o poznavanju škofa
Slomška, prodam pa bodo pope-
strile pevske in glasbene skupine
s prepevanjem Slomškovih pesmi
ter mladi literati, ki bodo pred-
stavili delčke svojega ustvarjanja.
Tretje srečanje pa bo nekoliko
drugačno, saj so se organizatorji
odločili, da bodo 29. maja popel-
jali mlade po Slomškovih poteh -
od Maribora do Št. Andraža v La-
bodski dolini.
Tako projekt združenja KAM
ne bo samo združil mladih, pač
pa bo pripomogel tudi k temu, da
se vsi, ki jim je ta naš škof, rodol-
jub, pesnik in vzgojitelj pri srcu,
še posebej pa mladi, zavejo svojih
korenin.
Zdenka Hliš
ORMOi^ MAJŠPERKr SKORBA / GLEDALIŠČE
SLEPIH »NASMEH« PONOVNO MED NAMI
Predstave v Ormožu, Maisoerku in Skorbi
Ta konec tedna se bodo na gledaliških de-
skah na Ptujskem in v Ormožu ponovno
predstavili člani gledališča slepih in slabo-
vidnih Nasmeh iz Breznice pri Žirovnici,
kjer delujejo kot sekcija pri Kulturnem
društvu dr. France Prešeren.
So pr\'o gledališče slepih in slabovidnih Sloveni-
je, ki ga sestavljajo igralci iz cele Slovenije. Zaradi
njihove posebnosti so njihove vaje razlikujejo od
podobnih v drugih amaterskih gledališčih. Več
časa posvečajo gibanju in orientaciji na odru, na
katerem mora biti scena vedno postavljena v ena-
kem razmerju.
Kdor je \'idel njihovo predstavo komedijo Dan
oddiha (z njo so se predstavili v več kot 30 krajih
Slovenije), se bo z veseljem odzval njihovemu va-
bilu na ogled boemske komedije z naslovom Čast-
ni povabljenec avtorjev Scamiccija in Tarabussija.
Z njo bodo nastopili po vsej Sloveniji in tudi v
naših krajih. Jutri bo predstava ob 20. uri v Kul-
turnem domu v Ormožu, v soboto ob 18. uri v dvo-
rani Tovarne volnenih izdelkov MajŠperk in v ne-
deljo ob 18. uri v Domu krajanov v Skorbi.
Ker znajo v smeh in veselje spraviti vso dvorano,
se jim le pridružimo.
MG
16
Ml
16	četrtek, 4. marec 1999 - tednik
ptuj / BRODARSKO DRUŠTVO RANČA
Po imn^ veslaške
obafcito jadralno sdkaio
Nova brodarska sezona se vse bolj bliža in nanjo se vneto pri-
pravljajo tudi člani Brodarskega društva Ranča iz Ptuja, ki so
se prejšnji petek, 26. februarja, sestali v gostilni Lužnik na
redni letni skupščini.
Kot je z veseljem ugotovil pred-
sednik društva Bojan Mislovič,
so v lanskem letu pridobili več
novih članov predvsem po zaslu-
gi povečane aktivnosti v veslaški
sekciji, tako da jih je v društvu
trenutno 99. Med številnimi ak-
tivnostmi so lani v predsezoni
uspešno izvedli spomladansko
čistilno akcijo, na kateri so opra-
vili tudi vsa glavna vzdrževalna
dela na svojih objektih in privezu
v Budini. Prvič so organizirali se-
jem rabljene navtične opreme, in
čeprav z odzivom niso bili najbolj
zadovoljni, ga bodo organizirali
tudi letos. Tečaja za voditelje
čolna se je lani udeležilo rekord-
no število slušateljev, saj jim je
uspelo izpitno komisijo privabiti
v Ptuj. A ker so izpiti potekali do-
kaj pozno, jih bodo letos organi-
zirali verjetno že marca, tako da
bodo slušatelji izpite lahko opra-
vili še pred tiu-istično sezono.
Uspešno so organizirali spust
po Dravi za kajak in kanu od
Starš do Ptuja, njihova najpo-
membnejša in najodmevnejša
prireditev pa je bila Rancarija, na
kateri je sodelovalo kar 23 ekip.
Poleti so na splavu pred prista-
niščem gostili Radio klub Ptuj -
sekcijo Cirkulane, uspešno pa so
sodelovali tudi z veslaškima klu-
boma iz madžarskega Nagykaniz-
sa in s KKK Žusterna Koper.
Največji razcvet pa je doživela
veslaška sekcija, v katero so pri-
tegnili večje število otrok in mla-
dine, nabavili so veliko nove
opreme, udeleževali pa so se tudi
tekem doma in v tujini. Treninge
so poleti izvajali na Ranči v Budi-
ni, pozimi pa v telovadnici. Nji-
hov trud je bil poplačan z uspe-
hom na 6. državnem prvenstvu v
Ankaranu, kjer je v kategoriji K-
420 za inlajše kadetinje Katja
Korošec dosegla 3. mesto, v kate-
goriji K-420 mlajši kadeti pa je
Milan Selihovič dosegel 4. mes-
to. Posebej pohvalno je, da so se v
delo kluba, še posebej v veslaški
sekciji, aktivno ključevali tudi
starši otrok.
V letošnjem letu bodo poskušali
povečati aktivnost jadralne sekci-
je, saj imajo za to na ptujskem je-
zeru vse večje možnosti. Letošnji
8. spust po Dravi od Starš do Ptu-
ja bodo organizirali zadnjo sobo-
to v maju, 7. tradicionalna Ranca-
rija bo prvo soboto v avgustu,
udeležili se bodo mednarodnega
veslaškega tabora na Hrvaškem,
še naprej bodo razvijali sodelo-
vanje z madžarskim veslaškim
klubom Nagykanizsa in KKK
Žusterna, udeležili se bodo tek-
movanj na divjih vodah Kajak -
kanu turist ter vseh mirnovodnih
in rancarskih regat. Z različnimi
akcijami pa želijo k sodelovanju
pritegniti čimveč ljubiteljev tek-
movalnega in rekreacijskega ves-
lanja.
Na petkovi skupščini so se do-
govorili tudi o višini letošnje čla-
narine, spustnine in drugih daja-
tev, ob koncu pa so zaradi izteka
mandata razrešili dosedanje
vodstvo in izvolili novo. Tudi v
naslednjem mandatu bo ptujsko
Ranco vodil Bojan Mislovič, taj-
nik društva ostaja Miti j a Krapec,
veslaško sekcijo bo vodil Drago
Lubec, ki bo še naprej opravljal
tudi fimkcijo gospodarja, jadral-
no sekcijo pa bo odslej vodil Dra-
go Klobučar.
M. Ozmec
Predsednik Ranče tudi v naslednjem mandatu ostaja Bojan
Mislovič - na posnetku med podajanjem poročila na petko-
vem občnem zboru.	Foto: M. Ozmec
brdo pri kranju / KASAŠKA ZVEZA SPREJELA
KOLEDAR PRIREDITEV IN TEKMOVANJ
Na seji upravnega in nadzornega odbora Kasaške zveze Slove-
nije na Brdu pri Kranju so med drugim sprejeli koledar
letošnjih tekmovanj. Nova sezona se bo začela na velikonočni
ponedeljek, 5. aprila, v Ljutomeru. Ljutomerčani bodo organi-
zirali 10 tekmovalnih dni, med njimi tudi deveti slovenski
kasaški derbi, ki ga bodo pripravili v okviru praznovanja
občinskega praznika 8. avgusta. En tekmovalni dan bo v Lju-
tomeru organiziralo tudi novo Kasaško društvo Marka Slaviča
iz Ključarovcev.
Sicer pa so člani vodstva
kasaške organizacije pod pred-
sedstvom Vita Habjana sklenili,
da morajo vsi kasaški klubi in
društva pripraviti vsaj en tekmo-
valni dan, sicer njihovi tekmoval-
ci ne bodo mogli sodelovati na
kasaških dirkah. Veliko pozor-
nosti so namenili poročilom o
delu organov zveze, zlasti stro-
kovnega odbora, ki je imel največ
dela in skrbi. Ob tem so kritično
ocenili, da odbor dirk ni reševal
pritožb in so ostale nerešene. S
tem je veliko tekmovalcev izgubi-
li možnosti, da bi se pritožili in
iskali pravico. Ostaja namreč gre-
nak priokus, da se je marsikomu
zgodila krivica. Ocenili so, da je
bil sicer dosežen velik premik na
bolje in da se razmere v kasaškem
športu nenehno izboljšujejo.
Hkrati pa so člani vodstva
kasaške organizacije kritično pri-
pomnili, da je še vedno preveč ne-
doslednosti in napak, zlasti pri
prijavljanju konj v dirke. Stro-
kovni odbor se je srečeval tudi s
precejšnjimi kritikami na račun
sojenja, ki je nasploh ena od sla-
bosti, na katero opozarjajo dalj
časa. Že letos naj bi opravili nov
izbor sodnikov in v vodstva dirk
vključili tudi sodnike s posamez-
nih regijskih območij.
Strokovni odbor Kasaške zveze
Slovenije je spremljal tudi stanje
dopinga v kasaštvu in vzpostavil
stik z olimpijskim komitejem
Slovenije. Pravilnik o doping ko-
troli v kasaštvu je v glavnem pri-
pravljen, z drobnimi popravki bi
ga lahko sprejeli že na letošnji
skupščini zveze, predvidoma v
začetku aprila. Izdati pa bo treba
listo prepovedanih substanc, pri
čemer so si mnenja deljena, je po-
vedal predsednik strokovnega
odbora Kasaške zveze Slovenije
dr. Maks Tušek. Eni se namreč
zavzemajo za nemško, drugi pa za
švedsko listo prepovedanih sub-
stanc. Organizatorji prireditev
bodo morali v novi sezoni dosled-
neje spoštovati zahteve o zagotav-
ljanju pogojev za izvajanje do-
ping kontrole, je še menil dr.
Maks Tušak in poudaril, da v
kasaški organizaciji le ni vse tako
čmo-belo, kot se govori. Treba
bo dosledneje spoštovati statut in
pravilnik in zagotoviti več
strpnosti ter medsebojnega zau-
panja.
Na seji so načeli tudi druga ak-
tualna vprašanja, s katerimi se
srečuje kasaška organizacija. Pri
tem se seveda niso mogli izogniti
problematiko konjskih stav.
Kmalu naj bi bili znani dokončni
dogovori s Športno loterijo Slove-
nije, sicer pa je projekt konjske
stave očitno trd oreh in ga ne mo-
rejo zlepa zlomiti. Vsi pa se zave-
dajo, da bi lahko s stavami zago-
tovili dolgoročno sistemsko fi-
nanciranje kasaškega športa. Go-
vorili so še o pripravah na letno
skupščino zveze, ki naj bi potrdi-
la napovedane spremembe v sta-
tutu in pravilniku in nasploh od-
govorila na nekatere dileme. Vsi
pa so se strinjali, da naj prevlada
strpno in razumno reševanje
odprtih vprašanj v dobro
kasaškega športa, ki je v Sloveniji
lepo napredoval. Seznanili so se
tudi s kasaškim koledarjem 1998,
ki ga bodo skupaj s pravilnikom o
organizaciji kasaških dirk dobili
vsi tekmovalci.
M. Toš
spodnje podravie s prlekijo / TURISTIČNA
PRIZADEVANJA UDELEŽENCEV JAVNIH DEL
Ha se jem Alpe Adria...
V okviru usposabljanja udeležencev javnih del za podjetniško
poslovanje v turizmu, ki ga izvaja Lokalna razvojna agencija
HALO iz Pristave, so predvidene predstavitve turistične po-
nudbe udeležencev na sejmih doma in v tujini. Tako študijsko
potovanje udeležencev usposabljanja je bilo na sejem Vakan-
tibeurs 99 na Nizozemsko od 12. do 13. januarja.
Kljub napornemu potovanju so
zbrana gradiva, ogledi turistične
infrastrukture Utrechta in ogled
celotnega sejma dober vzgled za
razvoj turizma pri nas. Posebej
moramo omeniti, da nas je v času
od 12. do 18. decembra obiskal
zunanji svetovalec - ekspert iz
Nizozemske Rene Maulensteen,
ki nam je in bo dolgoročno poma-
gal oziroma svetoval pri razvoju,
promociji in trženju turističnih
in drugih produktov na tujih
trgih.
Naslednja večja predstavitev tu-
ristične ponudbe krajev, ki jih
zastopajo udeleženci javnih del,
to je občin Gorišnica, Zavrč, Vi-
dem, Majšperk in Ormož, bo na
turističnem sejmu Alpe Adria 10.
marca, na katerega se z nasveti in
delavnicami naših predavateljev
aktivno pripravljamo. Pestra po-
nudba naših krajev je mogoče na
prvi pogled težko predstavljiva
na takšnem prostoru, vendar vsi
skupaj - občina Gorišnica, skozi
katero vodita haloška planinska
pot in vinska turistična cesta, ki
nas v času trgatve ob zvokih klo-
potcev popeljejo mimo številnih
kleti z "niladim" vinom, gostiln
in turističnih kmetij, občina
Zavrč, kjer vinorodne Haloze do-
segajo najsevernejšo točko in se
zraven naravnih lepot lahko po-
hvalijo tudi s kulturnozgodovin-
skimi znamenitosti, občina Vi-
dem kot novo nastala občina z
bogato kulturnozgodovinsko
dediščino, Majšperk, občina vi-
nogradniških in gozdnatih Ha-
loz, kjer je možnost spoznati na-
ravne, narodopisne in kulturnoz-
godovinske znamenitosti ter
ljudskih običajev pri delovnih,
gostoljubnih ljudeh dobre volje,
občina Ormož, skozi katero vas
lahko pot vodi po vinskih cestah,
ob reki Dravi, po poteh rimskega
vojaka ..., vsepovsod pa srečate
dobre ljudi, ki vam z lepimi bese-
dami opišejo lepote svojih krajev,
vas pogostijo z domačimi specia-
litetami in nalijejo domačo
kapljico - skupaj torej bomo pred-
stavili zgodovinske, kulturne in
naravne znamenitosti. Že sedaj
vabljeni na sejem Alpe Adria 10.
marca k stojnici B-28 od 9. do 18.
ure na ljubljanskem razstavišču
ter na forum 10. marca od 9. do
10. ure v dvorani Ljubljanskega
razstavišča.
B. Gašparec
cerkvenjak/ TURIZEM KOT POVEZOVALEC
TurisHino druHvo neauh trmUah
Na sobotnem občnem zboru Turističnega društva Cerkvenjak
v Slovenskih goricah so ugodno ocenili delo v minulem letu in
sprejeli delovni program društva ter flnančni načrt za letos.
Veliko so govorili o povezovanju in sodelovanju vseh nosilcev
turizma v novi občini Cerkvenjak in v Slovenskih goricah nas-
ploh ter razpravljali o nujnosti celovite promocije turizma.
Med odmevnejšimi akcijami
bodo še naprej povorke kmečkih
običajev in navad, s katerimi lepo
negujejo in ohranjajo kulturno
dediščino cerkvenjaških goric in
prispevajo k ohranjanju krajin-
skih, etnografskih in kulturnih
posebnosti teh krajev.
Delo TD Cerkvenak je med
ljudmi priljubljeno in zato ni
naključje, da so njihove akcije do-
bro obiskane. Sodelujejo tudi z
novo občino in drugimi društvi
in organizacijami v kraju ter se
povezujejo v^ mariborsko turis-
tično zvezo. Že lani so na dobro
pripravljeni okrogli mizi opozo-
rili na nujnost povezovanja vseh
nosilcev turizma in predlagali or-
ganizatorjem turističnih poto-
vanj, naj čimveč gostov pripeljejo
tudi v Slovenske gorice. Sami
bodo poskrbeli za promocijo
svojih prireditev.
Udeleževali se bodo nekaterih
drugih prireditev, med njimi
zlasti gomjeradgonske parade
kmečkih običajev. Lani so bili
najizvirnejša skupina in za izvir-
nost prejeli več laskavih priznanj.
TD Cerkvenjak vodi predsednik
Slavko Toplak.
M. Toš
judo / 29. POKAL LENDAVE
Lendava je bila prizorišče tekmovanja v judu za dečke, dekli-
ce, kadetinje in članice. V konkurenci 394 judoistov in ju-
doistk iz petih držav je ptujska ekipa s skupnim četrtim mes-
tom dosegla imeniten rezultat. Zmaga je po pričakovanjih pri-
padla ekipi Sankaku iz Celja.
Sobotnega že 29. tradicionalne-
ga mednarodnega prvenstva, ki je
v kategoriji starejših dečkov in
članic štelo tudi za slovenski i^-
kal, se je udeležilo kar 394 ju-
doistk in judoistov iz 37 klubov
Slovenije, Hrvaške, Avstrije,
Madžarske in Bosne in Hercego-
vine. Konkurenca je bila izjemna
saj so v kategoriji dečkov nastopi-
li domala vsi državni prvaki. V
konkurenci članic so nastopile v
popolni postavi ekipne državne
prvakinje, nosilke medalj z ev-
ropskih prvenstev, manjkali sta
le reprezentantki Raša Sraka in
Janja Lamut.
Kljub celodnevnemu maraton-
skemu tekmovanju je v dva-
najstčlanski ekipi ptujske Drave
vladalo odlično tekmovalno
vzdušje. Dani Rus je upravičil
vsa pričakovanja. V kategoriji do
46 kg je gladko z rezultatom 10:0
opravil z vso konkurenco in osvo-
jil zlato. Veliki met je uspel tudi
obema dekletom v vrsti ptujske
Drave Barbari Murko v kategori-
ji deklic in Tanji Žuran med čla-
nicami. Obe, sicer državni prva-
kinji, nista ničesar prepustili
naključju. Murkova je vse borbe
zaključila predčasno z ipponom,
Žuranova pa je v finalu tesno,
vendar zasluženo ugnala Poševo
iz Impola.
Uspešno je nastopil Majcen
Marjan v kat. do 46 kg, tret-
jeuvrščen iz minulega državnega
prvenstva. Po treh zmagah je šele
v finalu tesno izgubil proti držav-
nemu prvaku Dragšiču iz Celja.
Tretje mesto pa sta osvojila v kat.
do 46 kg Luka Gajšek in Aljaž
Frajnkovič v kat. do 73 kg, ki se
je po porazu z odličnim madžar-
skim predstavnikom Pekedom,
kasnejšim zmagovalcem, moral
močno potruditi za kolajno.
Sedmo mesto je osvojil Rok
Murko (do 42 kg), deveto mesto
Mitja Horvat (do 42 kg) in Uroš
Tajhan do 38 kg.
Ekipno je ptujska ekipa v kon-
kurenci 37 klubov dosegla četrto
mesto za ekipo Sankaku iz Celja,
JK Lendava, JK Požega
(Hrvaška).
Simon Starček
PttEiEU SMO
liima SKD za
javnost
Starši učencev OŠ Olga Me-
glič so se pričeli organizirati z
namenom, da dosežejo spre-
membo predvidenih načrtov
obnove OS Olge Meglič. Starši,
ki imajo otroke v OS Olga Me-
glič, nasprotujejo predvideni
obnovi šole, saj niso prepričani,
da bi nova zagotovila pogoje za
dovolj kvalitetno izobraževanje.
Starši "želijo gradnjo nove šole
na novi in primernejši lokaciji.
Slovenski krščanski demokra-
ti na Ruju smo že vrsto let v
mestnem svetu predlagali in
zahtevali, da se na Ptuju ne širi-
jo obstoječe OŠ. Namesto širit-
ve smo predlagali, da se zgradi
nova šola. Oddelek za
družbene dejavnosti v MO nam
je nekako pritrjeval, vendar na
koncu predloga nismo mogli ni-
koli spraviti skozi MS. Pre-
pričani smo, da je želja staršev
za novo šolo pravilna odločitev
in jo bo stranka SKD na Ptuju
odločno podpirala. Pričakuje-
mo, da bo ta pobuda končno
dobila širšo podporo v občini in
da bomo po dolgih desetletjih
pridobili nov prostor za naše
najmlajše.
Predsednik	Slovenskih
krščanskih demokratov Ptuj
Stanislav Kosi
mu NOGOMET
2.5LMN - VZHOD
Rezultati 15. kroga: Orkan
Zbelovo - Tomaž 5:2, Fa Maik -
Vitomarci Petlja 5:8, Marco
Polo - Agrotim Kasko 9:0,
Križevci - Mizarstvo Sirovnik
3:5, Železne Dveri - Dobovec
0:3, Oplotnica ITT - DAB
TEAM7:4.
I.	TOMAŽ 15 13 O 2 90:41 3S
2.0RKANZBEL0.15 13 O 2 89:42 3S
3.	DOBOVEC 15 10 2 3 87:56 32
4.	MIZAR. ŠIROV. 15 10 O 5 90:67 3C
5.V1T0M.PETLJA15	8 1 6 79:74 25
6.FAMAIK	15 6 2 7 87:83 2C
7.	MARCO POLO 15 6 2 7 62:64 2C
8.	OPLOTNICA in 15 5 2 8 63:84 1/
9.	KRIŽEVCI 15 5 1 9 61:59 1f
10.DABTEAM	15 5 0 10 70:84 1f
II.ŽELEZ.	DVERI 15 3 0 12 42:75 J
12. AGROTIM K. 15 1 0 14 29:120 c
OBČINSKA LIGA
GORIŠNICA
S srečanji 9. kroga se je končal
prvi del tekmovanja gorišniške
lige. Prve štiri ekipe so si pribo-
rile pravico nastopa v končnici
tekmovanja.
Rezultati 9. kroga: Cirkulane
- Dolane 4:4, Bistro Milena -
Gamsi Zamušani 6:4, Vzmetar-
na Formin - Žiher 4:4, Ste-
klarstvo Meznarič - Forum 6:5,
Vrtnica - NK Gorišnica 8:6.
1.	VRTNICA 9 8 O 1 74:28 24
2.	STEK. MEZNA, 9 8 0 1 40:28 24
3.	DOLANE 9 6 1 2 52:31 19
4.	CIRKULANE 9 5 1 3 24:26 16
5.	NK GORIŠNICA 9 5 0 4 57:25 15
6.BISTR.	MILENA9 5 0 4 46:38 15
7.GAMSIZAMUŠ.9	4 0 5 41:41 12
8.	FORUM 9 1 0 8 27:64 3
9.	ŽIHER/-1/ 9 1 1 7 21:70 3
10.	VZMET. FOR. 9 0 1 8 19:52 1
Danilo Klajnšek
tednik - četrtek, 4. marec 1999
19
20
četrtek, 4. marec 1999 - tednik

PTUJ / OBČNI ZBOR ZDRUZENJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV
Nezadovoljstvo zaradi ukinitve avto šole
člani /druženja šufeijev in avtomehanikov Ptuj so na 48. let-
nem občnem zboru minulo soboto, 27. februarja, v dvorani Na-
rodnega doma v Ptuju kritično ocenili svoje aktivnosti v minu-
lem letu, pri čemer so izpostavili vse večje težave zaradi neren-
tabilnosti avtošole združenja. Predsednik združenja Kdvard
Kozel je skupščino seznanil, da je upravni odbor 12. januarja
letos sklenil, da zaradi likvidnostnih težav avtošolo združenja
ukinejo, kar je med člani povzročilo precej nezadovoljstva.
V ZŠAM Ptuj, kjer je
združenih 332 poklicnih šofer-
jev in avtomehanikov, up-
ravljalcev gradbene, gozdne in
kmetijske mehanizacije, imajo
za opravljanje svoje dejavnosti
na razpolago svoje prostore v
zgradbi ob Ormoški cesti, kjer
je tudi sedež šole. Med pomem-
bnejšimi aktivnostmi v
lanskem letu velja omeniti pre-
davanje o novostih novega za-
kona o cestnem prometu, ki se
ga je 10. maja v prostorih gasils-
kega doma v Ptuju udeležilo
več kot 200 članov. Kot je pove-
dal vodja uniformirancev Mi-
lan Belšak, so se tudi lani
uspešno vključili v akcijo 1.
šolski dan ter skupaj s policisti
in člani sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu
skrbeli, da je bilo za male šolar-
je prvih 14 dni na poti v šolo in
domov čimbolj varno. V akciji
je sodelovalo 11 od skupaj 55
uniformiranih članov.
Ptujsko združenje je bilo v
lanskem letu nosilec in zmago-
valec regijskega tekmovanja
ZŠAM in tudi organizator re-
gijske proslave, ki je bila na
dvorišču pred zgradbo
združenja. Zagotovili so tudi
prevoz na tradicionalno
srečanje na Rogli 26. julija,
upokojenci - trenutno jih je 95 -
pa so preživeli lep dan na izletu
po Dolenjski. Prek svojih čla-
nov uspešno sodelujejo v orga-
nih in komisijah Zveze
združenj šoferjev in avtomeha-
nikov Slovenije.
Za realizacijo svojih nalog so
poleg deleža, zbranega s člana-
rino, večino sredstev zago-
tavljali prek svojih sponzorjev,
saj žal avtošola ZŠAM po bese-
dah predsednika Edvarda Ko-
zela v glavnem zaradi poman-
jkanja dela in nelojalne konku-
rence zasebnih avtošol že nekaj
let kaže negativno poslovanje.
Zaradi tega je upravni odbor
združenja po dveletnem
spremljanju dela skupaj z dela-
vci avtošole na seji 12. januarja
1999 prišel do zaključka, da se
zaposlenim delavcem zaradi
pomanjkanja dela izda sklep o
prenehanju delovnega razmer-
ja, saj jim ni mogoče trajno za-
gotoviti dela v združenju.
Odpovedni rok naj bi trajal 6
mesecev, med tem časom pa
gredo delavcem vse pravice iz
zakona o delovnih razmerjih,
vključno z odpravnino, seveda
pa tudi dolžnosti delavcev do
združenja. V ta namen naj bi
združenje zagotavljalo potrebna
finančna sredstva, da ne bi
prišlo do posega v ostalo pre-
moženje. Po poteku odpo-
vednega roka naj bi avto šolo
ukinili, del svoje zgradbe pa naj
bi dali v najem za kraju primer-
no dejavnost.
Eden od štirih delavcev
avtošole Albin Primožič je po
svoji pooblaščenki zoper omen-
jeni sklep o prekinitvi delovne-
ga razmerja vložil ugovor z ute-
meljitvijo, da se s sklepom ne
strinja in da uveljavlja njegovo
nezakonitost. To je utemeljil z
ugotovitvijo, da ima 35 let
skupne delovne dobe, da je star
57 let in da potemtakem sodi v
krog varovanih delavcev, ki jim
brez njegovega soglasja delovno
razmerje ne sme prenehati.
Združenje je za reševanje ugo-
vora zadolžilo svojo odvetnico,
ki je postopek za izdajo sklepa
in sklep o prenehanju delovne-
ga razmerja podrobno proučila
in ugotovila, da se ugovor Albi-
na Primočiča zavrne kot neute-
meljen, ker ni bilo kršitev za-
konskih določb in ne de-
lavčevih pravic. Sklep o
zavrnitvi je na zboru predlagal
predsednik Edvard Kozel, ven-
dar se zbrani s tem očitno niso
strinjali, saj jih je od 96 prisot-
nih (po poročilu nadzorne ko-
misije) za predlagani sklep gla-
sovalo le 21.
Albin Primožič, sicer vodja
avtošole, je zbranim na zboru
poleg že navedenega med dru-
gim pojasnil, da je njihovo delo
v celoti odvisno od priliva
strank oziroma kandidatov za
opravljanje vozniškega izpita.
Del krivde za takšno stanje v
avtošoli sicer pripisuje tudi
konkurenci, vendar ob tem do-
daja, da je vse skupaj odsev
splošne finančne krize. Zaradi
vsega tega so plan dela za leto
1998 reahzirali le 75-odstotno.
V razpravi je veteran Ludvik
Pšajd opozoril nadzorni odbor,
da že 15 let čakajo na zapis kro-
nike združenja, ki bi bil zagoto-
vo pomemben zgodovinski do-
kument o njihovem delu. Nad
predlagano ukinitvijo avtošole
združenja je izrazil nezado-
voljstvo in ob tem spomnil na
to, s kako velikimi napori so jo
pred leti ustanavljali. Sodelo-
vanje članov združenja s poli-
cijsko postajo Ptuj je ugodno
ocenil pomočnik komandirja
Boris Kozenburger in ob tem
predstavil varnostne razmere.
Te so po njegovih besedah ne-
koliko ugodnejše kot predlani,
saj je bilo v letu 98 na naših ces-
tah manj poškodovanih, pa tudi
za okoli 10 odstotkov manj
mrtvih.
S problemi in težavami slo-
venskih šoferjev in- avtomeha-
nikov je ptujske kolege seznanil
član predsedstva republiške
zveze Stane Sirovnik,
pridružili pa so se mu še
predstavniki	sodelujočih
združenj iz Rogaške Slatine,
Celja, Slovenske Bistrice in
Poljčan. Stane Širovnik je bil
skeptičen zaradi slabega orga-
niziranja v slovenskem
združenju, saj je od okoli 70.000
poklicnih voznikov in okoli
15.000 avtomehanikov v
združenju le okoli 15.000 čla-
nov. Opozoril je na vse težje
razmere, ki jih doživljajo slo-
venski prevozniki v Rusiji, ter
na prometno problematiko, ki
je posebej izrazita zaradi velike
čakalne dobe na mejnem preho-
du v Dolgi vasi. Tudi na visoke
parkirnine in cestnine je opozo-
ril ter na predlagano poko-
jninsko zakonodajo, ki predvi-
deva povečanje zavarovalne
dobe za šoferje. Slovenski šofer-
ji izražajo zaskrbljenost zaradi
tega, ker nekateri šofersko orga-
nizacijo blatijo s prevozi ma-
mil, od državnega zbora pa zah-
tevajo več posluha pri gradnji
avtocest ter pri reševanju prob-
lematike avtošol, ki je vse bolj
pereča.
Ob koncu so se dogovorili o
letošnjih nalogah in delovnem
programu, najzaslužnejšim pa
so se oddolžili s plaketami in
priznanji. Najvišji priznanji,
plaketi ZŠAM Slovenije, sta
prejela Franc Duh in Leopold
Rajh.
M. Ozmec
Težave zaradi nelikvidnosti in nujnost ukinitve avto šole je
na zboru predočll predsednik združenja Edvard Kozel
ormož / SVEČANO OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE
l^eč samoiašiitnega ravnanja
Ob 1. marcu, dnevu civilne zaščite, sta poveljnik regijskega
štaba Civilne zaščite za Podravje Drago Klobučar in direktor
Uprave za obrambo Ptuj Stanko Meglič v prostorih ormoškega
gradu pripravila sprejem, ki so se ga udeležili predstavniki
enot civilne zaščite, slovenske vojske, policije in gasilskih or-
ganizacij ter nekateri župani s ptujskega in ormoškega
območja.
Kritično oceno stanja na
področju organiziranega delo-
vanja civilne zaščite v pre-
teklem letu je zbranim predočil
poveljnik Drago Klobučar ter
pri tem izrazil prepričanje, da
bi bile posledice naravnih kata-
strof manjše, če bi bolj premi-
šljeno načrtovali in naseljevali
prostor ter če bi bilo več pre-
ventivnega zaščitnega delovan-
ja na vseh ravneh. "In če smo z
doseženim, z aktivnostmi in de-
lovanjem na področju reševanja
in pomoči, lahko zadovoljni, je
v zadnjem času opazno premalo
aktivnosti pri samozaščitnem
in preventivnem delovanju
države na vseh njenih ravneh.
Znano je namreč, da so vzrok
velikemu številu naravnih nes-
reč in sorazmerno veliki škodi
ob teh nesrečah pogosto člove-
kovi nepremišljeni in nepri-
merni posegi v prostor oziroma
naravo ali malomarno ravnanje
z njim," je opozoril D. Klo-
bučar. Izrazil je tudi vse priz-
nanje in zahvalo vsem službam
in strukturam ter pripadnikom
zaščite in reševanja za njihovo
visoko profesionalno in pra-
vočasno delovanje ob nesrečah
v preteklem letu. Čestitkam ob
prazniku pa so se pridružili
tudi direktor Uprave za obram-
bo Ptuj Stanko Meglič, ormoški
župan in poslanec državnega
zbora Vili Trofenik ter posla-
nec DZ Alojz Vesenjak.
Ob dnevu civilne zaščite so
izročili bronaste znake Civilne
zaščite Janezu Furmanu iz
Juršincev, Slavku Tkalcu iz
Ormoža in Prostovoljnemu ga-
silskemu društvu Cvetkovci.
Srebrni znak CZ je prejel Bogo-
mir Toplak iz Gorišnice, zlati
znak pa so letos dodelili
Vodnogospodarskemu podjet-
ju Drava Ptuj za večletno
uspešno delo na področju
varstva okolja, preventivi in in-
tervencijah ob naravnih in dru-
gih nesrečah.
Tri izbrane spise na temo
poplave z natečaja Uprave za
obrambo Ptuj po osnovnih
šolah so na slovesnosti prebrali
mladi avtorji Jasmina Kuharic
iz OŠ Ormož, Mojca Šosterič
iz OŠ Videm in Matija Robin
iz OŠ Juršinci, kulturni utrip
pa so prispevali pevci
ormoškega okteta, ki ga vodi
Rado Munda.
M. Ozmec
O stanju na področju delo-
vanja CZ je govoril poveljnik
regijskega štaba CZ za Po-
dravje Drago Klobučar
Tri najboljše spise o poplavah so prebrali mladi avtorji (od
leve): Jasmina Kuharič, Mojca Šosterič In Matija Robin.
Foto: M. Ozmec
ptuj / DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE
Fotografska izkušnja 1999 tudi v Ptuju
Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino, ki v Sloveniji pripravlja Dneve evropske
kulturne dediščine, se je lansko leto prvič pridružila Kataloniji, ki organizira mednarodni fo-
tografski natečaj za mlade Fotografska izkušnja na temo kulturne dediščine.
Lanski pn/i natečaj Fotografska izkušnja je bil za
mlade s Ptujskega več kot uspešen - med prvimi
[Detimi so bili kar trije: Tanja Verlak, Blaž Ivanuša in
Črtomir Goznik, zato predstavlja letošnji, ki je pred
durmi, še večji izziv. Tema letošnjega natečaja so
obnovljeni kulturni spomeniki. Kot je povedal
Miloš Ekar z oddelka za promocijo kulturne
dediščine v Upravi RS za kulturno dediščino, so si
letošnji natečaj zamislili tako, da so udeležencem
kot temo njihovega objektiva predlagali pet kultur-
nih spomenikov na različnih koncih Slovenije:
kaščo v Škofji Loki, kapelo sv. Petra v Stražišču pri
Kranju, minoritski samostan v Piranu, Orfejev spo-
menik v Ptuju in drčo, muzej na prostem - Pleterje.
Na vseh teh mestih bodo udeleženci natečaja lah-
ko dvignili po en barvni ali črno-beli film ter ga na
istem mestu pofotografiranega in opremeljenega
z vsemi potrebnimi podatki, od šifer do osebnih
podatkov, v zaprti kuverti vrnili. Ker bo predmet
obdelave v Ruju Orfejevev spomenik (ta čas je si-
cer še skrit pod deskami), bo distribucijsko mesto
v Ptuju Turističnoinformativni center Ruj na Slo-
venskem trgu 14. Filmi bodo na razpolago od
nedelje, 7. marca, do nedelje, 25. aprila. Razglasi-
tev natečaja in podelitev nagrad bo 25. septembra
ob 12. uri na gradu Podsreda, kjer bo na ogled
tudi razstava izbranih natečajnih fotografij in
razstava fotografij udeležencev iz drugih držav.
Nagradili bodo osem najboljših fotografij, od tega
bodo štiri najboljše razstavili na mednarodni
razstavi v Barceloni in Strasbourgu. Natečaja se
lahko udeležijo vsi mladi, ki fotografirajo in so stari
od 10 do 18 let.
MG
tednik - četrtek, 4. marec 1999
21
namizni tenis / 2. SNTL MOŠKI
Moravske Toplue ff -
Petovia 2:6
Namiznoteniški igralci
ptujske Petovie so proti ekipi
Moravske Toplice dosegli
načrtovano visoko zmago.
Brata Zafoštnik in Danilo Pil-
jak so bili enostavno pre-
močan nasprotnik za domače
igralce. Z malo več sreče bi
Ptujčani lahko dosegli še višjo
zmago. Posamezni izidi: Šbul
- M. Zafoštnik 0:2, Košček -
Piljak 2:0, Puhan - G.
Zafoštnik 0:2, Koščak - M.
Zafoštnik 1:2, Šbul - G.
Zafoštnik 0:2, Puhan - Piljak
2:0, Koščak / Šbul - G.
Zafoštnik / M. Zafoštnik 1:2,
Koščak - G. Zafoštnik 0:2.
Kema Puionti -
Petovia 6:2
v derbi srečanju prvo- in dru-
gouvrščene ekipe je zmaga pri-
padla domačim igralcem. Ti
imajo v svojih vrstah nekdanje-
ga reprezentanta Štefana
Kovača, kar je bilo na koncu
odločilno. Mladi ptujski igralci
so se sicer trudili, vendar so na
koncu morali priznati poraz od
liderja prvenstva. Ti so tako
praktično postali novi prvoli-
gaši, Ptujčanom pa bodo po vsej
verjetnosti pripadle kvalifikaci-
je. Posamezni izidi: Sapač - Pil-
jak 2:0, Kovač - G. Zafoštnik
2:0, Fridrih - M. Zafoštnik 2:0,
Kovač - Piljak 2:0, Sapač - M.
Zafoštnik 0:2, Fridrih - G.
Zafoštnik 0:2, Kovač / Fridrih -
G. Zafoštnik / M. Zafoštnik 2:0,
Kovač - G. Zafoštnik 2:1.
Vrstni red: 1. Kema Puconci
29,2. Petovia 22, 3. Ilirija A & S
Brnik 16; Škofije Skripta 16, 5.
Moravske Toplice Sobota II 15.
Danilo Klajnšek
PORAZ Z
ILIRIJO A&S BRNIK
v soboto so igralke NTK Pe-
tovie v 13. krogu 1. DNTL iz-
gubile proti favoriziranim
igralkam in lanskim zmagoval-
kam državnega prvenstva s 6:3.
Ljubljančanke z odlično Petro
Dermastija se niso pustile pre-
senetiti. Od treh zmag za Peto-
vio je dve prispevala Katarina
Golič, eno pa Tina Zalezina.
Rezultati: Pečkajeva - Zalezi-
na 0:2, Guzeljeva - Steblovni-
kova 2:9, Dermastija - Goličeva
2:0, Guzeljeva - Zalezina 2:0,
Pečkajeva - Goličeva 0:2, Der-
mastija - Steblovnikova 2:0,
Dermastija / Guzeljeva
Goličeva / Zalezina 2:0, Guzel-
jeva - Goličeva 1:2, Dermastija
- Zalezina 2:0.
Trenutno so igralke NTK Pe-
tovia na 5. mestu. Četr-
touvrščena ekipa, NTK Šam-
pionka, ima pred zadnjim ko-
lom prevelik naskok, da bi jo
ptujska ekipa lahko ujela in se
uvrstila v končnico. Tako se bo
ptujska ekipa v končnici, ki bo
v maju, borila za ohranitev pe-
tega mesta.
Zadnji krog rednega dela
prvenstva pred končnico bo 17.
marca, ko bodo ptujske igralke
gostile trenutno šestouvrščeno
ekipo Rakeka. Tekma bo ob 17.
uri v ŠD Mladika.
Vrstni red ekip: 1. Merkur 23,
2. Kajuh Slovan 21, Ilirija A &
S Brnik 19, 4. Šampionka 18, 5.
Petovia 10, 6. PPK Rakek 7, 7.
Arrigoni 4, 8. Istrabenz Seme-
dela 2.
D. S.
Gregor Zafoštnik, najus-
pešnejši igralec jesenskega
dela 2. državne namlznote-
niške lige.
Foto: Langerholc
PLANINSKI KOTIČEK
Izlet na Steniio
Marca se zaradi lepih in daljših dnevov ve-
selimo tudi planinci. Narava nas vabi k sebi,
da se je naužijemo po^ dolgem zimskem
gretju ob toplih pečeh. Če nismo bili vajeni
zimskih sprehodov, bo zdaj prav, da se og-
ledamo okoli sebe in si postavimo kakšen
malo bližji cilj.
V nedeljo, 14. marca, se bomo podali na
zanimivo vzpetino Stenico nad Frankolovim,
ki jo ptujski planinci bolj malo poznamo. To
je masivna, gozdnata gora, ki nas je nekoč,
ko smo se vozili po stari cesti skozi Stranice
in Frankolovo, očarala s pisano paleto barv.
Visoka je 1091 metrov. Iz Belega Potoka nas
pelje pot do ruševin gradu Lindek, od koder
je prekrasen razgled proti Celju in po vsej
Savinjski dolini. Po južnem pobočju Stenice
se potem držimo markacij poti 14. divizije
skozi naselja Lindek, Lipa in Selca do Sene-
gaškega mlina v soteski reke Hudinje. Pose-
ben čar tej poti bo dajalo tudi spomladansko
cvetje, ki ga je tu še posebej veliko. Hoje bo
od 4 do 5 ur. Cena prevoza je 1.600 SIT
(mali avtobus). Odhod ob 6. uri z avtobusne
postaje, prijave do zasedbe avtobusa oz. do
9. marca na tel. 777 151 ali 772 917 (Dabič).
Pohod velja za akcijo OD Ptujske Gore do
Slavnika, ki bi jo izvedli z nizom izletov, s ka-
terimi bi se od Ptuja vedno bolj oddaljevali in
spoznali poti, ki jih bolj redkokdaj sami
obiščemo. Primerna priložnost za planinsko
druženje in užitek v neokrnjeni naravi.
V.D.
judo
Gorlšnlianl po
pokal v Samobor
v soboto, 20. februarja, so se mlade tekmovalke in tekmovalci
udeležili velikega mednarodnega turniija za pokal Samobora
na Hrvaškem. Na njem se je pomerilo kar 438 tekmovalcev.
Prehlad in gripa sta tekmovalcem kluba ta konec tedna
močno nagajala, saj na tekmi svetovnega pokala v I^ondigu ni
mogel nastopiti reprezentant Damijan Petek, močno pa je
bila oslabljena tudi ekipa mlajših dečkov in deklic na turnirju
v Samoboru.
Petindvajset tekmovalcev je
delo svojega kluba dobro
predstavilo, saj so vsi premagali
vsaj po enega nasprotnika,
gladko pa so svoje nasprotnike
premagali in stopili na najvišje
stopničke: Darjan Štagar, Ta-
mara Petek in Miha Vajda, dru-
gi so bili Jan Belšak, Simon Pe-
tek in Zlatko Zoreč, tretja mes-
ta pa so osvojili: Sanja Štibec,
Leon Jauševec, Borut Zebec,
Klemen Lilija, Aleš Belšak in
Tomaž Fajfar. V neposrednem
boju za medalje so bili in osvo-
jili peto mesto: Špela Lilija,
Davor Vrbanič, Nejc Bombek,
Saško Ljubeč in Maja Emeršič.
Prvič so se na tekmovanju
predstavili tekmovalci šolske
sekcije OŠ Velika Nedelja, ki jo
trenira najstarejši trener in us-
tanovitelj J K Gorišnica Franc
Nasko in z zmagami opozorili
nase. Največji met je uspel Zlat-
ku Zorcu, ki je že na prvem tek-
movanju osvojil drugo mesto.
Osvojena bera 12 medalj in
lepo število ostalih uvrstitev je
bilo dovolj, da je ekipa v kon-
kurenci 28 klubov zasedlo peto
mesto in prejela pokal, bila pa
je tudi najboljši slovenski klub
na turnirju. Močno pa se je
poznala odsotnost nekaterih
ključnih tekmovalk in tekmo-
valcev, kajti celotna ekipa JK
Gorišnica bi bilo sposobno na
turnirju osvojiti tudi največji
pokal.
/If/ran P.
Po velikem uspehu v avstrijskem Kirchbachu osvojen
ekipni pokal v Samoboru. Na sliki nosilci medalj iz Samo-
bora, manjkajo Aleš Belšak, Tomaž Fajfar in MIha Vajda.
Foto: Laura, Gorišnica
kolesarstvo / KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ
H. Finšgar prvi, Kelner drugi
Kolesarji kolesarskega kluba
Perutnina Ptuj so se v okviru
priprav v Umagu udeležili 4.
velike nagrade Istraturista v
Umagu. Varovanci trenerja
Sama Glavnika so bili zelo
uspešni in dosegli odmevne
uvrstitve. V kategoriji do 23. let
je drugo mesto osvojil Miran
Kelner, njegov klubski tovariš
Rado Rogina pa je bil tretji. Z
malo več sreče bi lahko na mes-
tu zmagovalca bil kolesar Pe-
rutnine Ptuj. Vendar pa ptujski
kolesarji niso ostali brez prvega
mesta. Za to je poskrbel Matjaž
Finšgar pri starejših mladin-
cih, ki je s pomočjo taktično
dobre vožnje osvojil prvo mes-
to. Dobro pa je v kategoriji
mlajših mladincev vozil Aldo
Ilešič in zasedel četrto mesto.
Uvrstitve - člani do 23 let: 2.
Miran Kelner, 3. Rado Rogina,
10. Jernej Finšgar, 17. Matej
Marin, 19. Hrvoje Bošnjak, 26.
Šime Pocrnja, 35. Marjan Kel-
ner, 39. Iztok Kovačec. Starejši
mladinci: 1. Matjaž Finšgar, 8.
Gregor Zagorc, 10. Gregor Gaz-
voda, 20. Andrej Omulec, 26.
Milivoj Glavica. Mlajši mla-
dinci: 4. Aldo Ilešič, 6. Bojan
Potrč, 11. Denis Petek, 21.
Aljoša Belšak. Dečki A: 59.
Andrej Pukšič, 63. Matej Fradl.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
JURŠINCI
Smuiarski
skoki
športno društvo Juršinci je
znano kot organizator števil-
nih športnih prireditev. Še na-
jbolj so zasloveli z organizaci-
jo smučarskih skokov. Tudi
tokrat so uspešno izvedli tek-
movanje na 25 in 45 metrov
veliki skakalnici. Lepo
sončno vreme je privabilo pod
vznožje obeh skakalnic
kakšnih sedemsto gledalcev,
ki so lahko uživali v mojstrovi-
nah hrabrih skakalcev.
Rezultati 25-metrska skakal-
nica: do 15 let: 1. Miha Kirbiš,
Trgovišče, 2. Jani Erhatič,
Juršinci, 3. Matej Rižnar, ŠD
Juršinci; člani: 1. Saša Štam-
par, ŠD Mladost, 2. Vlado Bra-
tec, Podvinci, 3. Branko Gril,
Bodkovci; veterani: 1. Bojan
Kocjan, Ptuj, 2. Jožef Rižnar,
ŠD Juršinci, 3. Ivan Munda,
ŠD Juršinci. 45-metrska skakal-
nica: do 12 let: 1. Žiga Urlep, 2.
Igor Žižek, 3. Nejc Kokolj - vsi
SŠK Velenje; do 14 let: 1. Boris
Keršič, SŠK Šmartno, 2. Robi
Kline, SŠK Šmartno, 3. Robi
Hrgota, SŠK Velenje; člani: 1.
Viktor Čepelnik, SSK Velenje,
2. Peter Ceh, ŠD Juršinci, 3.
Janko Capi, SSK Šrnartno; ve-
terani: 1. Anton Žišt, SŠK
Šmartno, 2. Martin Čeh, ŠD
Juršinci.
Danilo Klajnšek
Na levi Miran Kelner, na desni Rado Rogina
22
četrtek, 4. marec 1999 - tednik
Posebnost sodobne glasbe je stilska
raznolikost in prav zanimivo je
spremljati vsako generacijo, kako se
glasbeno razvija ter kako odkriva
zmeraj nove izvajalce.
MANIC STREET PREACHERS so dobi-
li dve britanski glasbeni nagradi brit:
kot najboljša domača skupina in za al-
bum leta z naslovom This is my Truth,
Teli me Yours. Manici navdušujejo s
svojo glasbeno raznovrstnostjo v ko-
madu YOU STOLE THE SUN FROM
MY HEART
Na Otoku zelo radi poslušajo tako ime-
novano indie ročk glasbo in tukaj opi-
sujem nekaj najboljših trendovskih
novosti: Everest - THE SUPERNATU-
RALS, Just Looking - STEREOPHO-
NICS, Be There - UNKLE & lAN
BROWN,Test the Theory - AUDIO-
WEB, Back Together - BABVBIRD,
Every you Every me - PLACEBO, One
Way - LEVELLERS, As Good As it
Gets - GENE, Six - MANSUN, Fools
Gold - THE STONE ROSES ... Naštetij
je verjetno nekaj manj znanih izvajal-
cev, a se jih splača spoznati zaradi nji-
hove glasbene nadarjenosti.
Ameriška pevka LISA LOEB je ena iz-
med najbolj seksi žensk, ki nosijo
očala - in to velja kot kompliment.
LISA odlično igra kitaro in poje pesem
ALL DAY ^MeK; ki se v besedilu poi-
grava z dogodki vsakega dne.
THE BEAUTIFUL SOUTH predstavljajo
višek glasbene pop/rock usmerjenosti
in njihov album Guench je naravnost
sijajen. Paul Heaton s svojo skupino
prepeva težko ljubezensko skladbo
HOW LONG'S A TEAR TAKE TO DRV	i
v tej skladbi ženski vokal	,
pripada Briani Corrighan.	|
I
VValeška svetlolaska DONNALEVVlS je	j
zapela pesmico I Love you Always	I
Forever. Gospa LEWIS je študirala	:
petje in mogoče vas bo očarala v pe-
smi FALLING ki sodi med pre-	i
proste pop balade.	i
Kanadska country lepotica SHANIA
TVVAIN je mnoge očarala s čudovito I
country balado z naslovom You're Stili
the One. Tekstopisec John matt Lange
je za Shanijo napisal zelo country
obarvan štiki THAT DON'T IMPRESS ,
ME MUCH ^^ ki se nahaja na nje- |
nemn multiplatinastem albumu Gome ^
on Over.
!
Irska skupina THE KELLV FAMILV ima i
zelo dobro razvito marketinško mrežo,
saj se dobro prodajajo tudi njihove
kape, majice, broške, knjige, plakati...
Dobro tržno usmerjena skupina uspe-
va le v srednji Evropi in njihova nova
balada OH IT HURTS	pri-
naša niti glasbeno niti vokalno nič no-
vega.
Ameriški vokalist BOB CARLISLE je
navdušil ljubitelje kvalitetne glasbe z
albumom in istoimensko uspešnico
ButterfIv Kisses. BOB predstavlja glas-
bo za starejše poslušalce z naslovom
FATHERS LOVE ttn ki cenijo
glasbeno in vokalno znanje posamez-
nega izvajalca.
TAVLOR DAVNE beleži celo dvo No 1.
hita v ZDA z naslovoma Prove your
Love in Teli it to my Heart. Izzivalna
TAVLOR je v pop/rock verzijo priredila
pesem NAKED VVITHOUT VOU
ki jo je lani v izvirniku prepe-
val Roachford.
Ameriški soul pevec TEVIN CAMP-
BELL je "mutiral" in zato ga kar lep čas
ni bilo na glasbeni sceni, na kateri je
predvsem navdušil s soul popevko
Teli Me What you Want Me to Do. Še
zmeraj mladi TEVIN ostaja zvest
nežnim soul popevkam in njegova kla-
sična novost se imenuje ANOTHER
Ameriški trio TLC je zgoščenko Crazy-
sexycool prodal v več kot 10 milijonih
primerkov in zato smo ljubitelji r & b
glasbe nestrpno čakali njihov novi
single z naslovom Silly Ho. T- Boz,
Left Eye in Chili so članice popularne-
ga tria, ki prepeva izredno pozitivno in
energično r&b pesem NO SCRUBS
))()K)K)K ki napoveduje tudi novi al-
bum z naslovom Fan Mail.
Irski kvintet BOVZONE namerava v letu
1999 izdati kompilacijski album ali
Greatest Hits. Zlati fantje založbe Poly-
dor nas presenečajo še z enim znanim
komadom WHEN THE GOING GETS
TOUGH tttt^ ki so ga v živo
predstavili na podelitvi britanskih glas-
benih nagrad.
David Breznik
KDO SEM JAZ?
Sem navaden predstavnik
vrste Homo sapiens, ki sodi v
rod prvakov. Od ostalih prima-
tov se ločim po izpopolnjenih
možganih, vedenju in sposob-
nostih sporazumevanja. Moje
vedenje je podobno vedenju os-
talih predstavnikov moje staros-
ti. Ko sem vesel, se smejem, ko
sem žalosten, jočem. Večinoma
sem dobre volje, razposajen in
poln energije. Sem pozoren do
starejših ter spoštujem želje in
navade ostalih ljudi. V šoli sem
ponavadi miren. Energijo raje
sproščam pri športu in v pros-
tem času. Slaba stran mojega
značaja, ki na nek način daje ri-
tem mojemu vedenju, je lenoba.
Ta mi preprečuje popolno izra-
bo mojih sposobnosti. Že pri
rojstvu so me zaznamovali s
kratko besedico - Jani. Nanjo
sem se kmalu začel odzivati. Iz
tega skupka štirih črk je zrasla
beseda, ki zajame vse moje last-
nosti, od zunanjosti pa vse do
značaja. Ko sem odraščal, sem
spoznal, da imamo ljudje še ve-
liko besed, ki nosijo v sebi več
kot le zvočno podobo. Vse te be-
sede sem uredil v sistem, s kate-
rimi se lahko sporazumevam z
ostalimi ljudmi. To je zame zelo
pomembno, saj sem zelo radove-
den in vedoželjen. Preko pogo-
vora z drugimi, predvsem z
učitelji, spoznavam stvari, ki jih
LUJZEK
Dober den vsoki den! Na kolen-
dori piše 1. marec, kije pravza-
prav že pomlodni mesec. Gledam
skoz okno, kak se zenita naš
mačok in sosedova mujcika. Gle-
data se kak prova zalublenca, z
repi migata, se pozdrovlata in se v
mačjem jeziki nekaj pogovarjata.
Gledan tudi ptičeke, ki pojejo in se
tudi ženijo. Seničke so prove ne-
veste med njimi, mali vrabčeki pa
kak baletni plesalci na gleda-
liškem odri. Se moja Mica nekšno
mladostno zgleda, če glih sma
obodvo že precek v letih, kak bi se
tumi reklo. Ja,ja, saj vete, kak
poje tista pesem: Prišla bo pom-
lad, včakal bi jo rad, da bi zdrav
vesel lepe pesmi pel...
Z Mico sma si v nedelo v Juršin-
cih smučarske skoke ogledala,
l^po in zanimivo blo gledati male
in vejke orle na smučeh, ki so se
prav korajžru) z brega v grabo zja,-
gajali. Našemi Peterki pa letos ne
gre preveč dobro. Tak je pač v
športi, da nemreš biti stalno na
vrhi in najboljši. Moremo prizna-
ti, da je Primož že tejko nareda za
Slovence in Slovenijo, da bi ga
lehko pri 20 letih v penzijo poslali
... Oh, saj boste že še vidli, da bodo
porazom drgoč sledile zmoge, tak
kak to nasploh v živleji tudi je.
Padcom sledijo gor vstajanja in
dol vleganja. Svet je pač okrogel in
živlejske poti so robote in spolzke.
Ker vidim, da sen že začeja fizolo-
firati, gremo dale...
Glih zajje k hiši z mopedom
pridrveja naš poštar, ki nam pri-
noša vesele in žalostne novice.
Vsoki tjeden priteče k hiši Tednik
pa tudi na Večer sma z Mico
naročena. Glih zaj Mica odpira
pismo, ki ga je napisala hčer Jula
iz Nemčije, kije tudi na Tednik
naročena. Piše, ke z možom Han-
zom že kumer čokata, ke bote
prišla na poletni dopust na naš
Suhi breg. Za Hanza, kije čis-
tokrvni Nemec in že lepo guči tudi
po slovensko, je najboj zanimivo
nabiraje gob, raznih vrst zdravil-
nih zelišč in nasploh živleje v na-
rovi. Dosti cajta si vzamema za
delo v vinski kleti, v keri seveda
tudi kokšni litrček z vsem spošto-
jom po grli doj spistima, s ko-
zarčki trknema na prost in na
zdrovje obenem.
Pa smo na kunci. Pozdrovla vas
pomladno razpoloženi LUJZEK
@>M/orff dopisniki
morda nikoli ne bom mogel
čutno izkusiti. Imam bujno
domišljijo, ki mi omogoča še
boljše osvajanje znanja o stva-
reh, ki niso dosegljive. Kljub iz-
redni domišljiji pa ostajam rea-
list.
Marsikdo izmed mojih vrstni-
kov bi lahko napisal takšno
predstavitev samega sebe kot
jaz. Pa vendar ni enak kot jaz.
Veliko ljudi misli, da me pozna-
jo že, če vedo, da imam temne
lase in da sem srednje velikosti.
Pa vendar nisem le temnolasi
deček, sem veliko več. Sem tis-
to, kar se skriva za zunanjo po-
dobo. Kaj pa bi to bilo, je nemo-
goče napisati z besedami, čeprav
imamo ljudje dobro sposobnost
komunikacije. Da bi izvedeli,
kdo sem, je treba spoznati moj
značaj, moje navade in sladke
razvade.
Jani Krajnc, 8. a,
OŠ Kidričevo
BILA SEM ROŽA
Nekega dne me je prodajalec
dal v cvetličarno med rože. Ime
mi je bilo Amarilis. Neka
punčka po imenu Katka me je
kupila. Ko je prišla domov, me
je dala v svojo sobo na mizo.
Vsakokrat, ko je odšla v šolo, me
je zalila in dala v omaro, da ne
bi vedela njena mama, saj bi se
kregala. Jaz sem bila zelo žalost-
na, ker me je tiščala v obleke.
Nekega dne, ko je prišla iz šole
domov, me je dala ven, da bi me
zalila, vendar me ni mogla. Ni
me mogla zato, ker sem v temni
omari ovenela. Katka se je
začela jokati. Potem jo je mama
potolažila in ji kupila novo rožo
po imenu Amarilis. Bila je ena-
ka, kot sem bila jaz.
Amadeja Trčko, 3.r.,
j OŠ Hajdina
ŠPORTNI DAN NA
ROGU
i v četrtek, 21. januarja, smo se
I z avtobusom odpeljali na Roglo.
I Tam smo imeli športni dan.
j Na Rogli je zelo veliko
i smučišče. Imajo vlečnice in
sedežnico. Na Rogli smo se san-
kali na levi strani smučišča.
Sankali smo se in vozili z lopat-
kami. Jaz sem imela s sabo sani.
Na Rogli je dosti več snega kot
pri nas. Sankali smo se z
učiteljicami. Na sankališču smo
zelo uživali, čeprav je bilo nekaj
jamic. Ko sem se peljala prvič,
sem se skoraj zaletela v sošolko
Matejo. S sošolko Tamaro sva se
prevrnili. Učiteljica nama je re-
kla, da naj bova previdni, ker se
lahko poškodujeva. Razigrani in
veseli smo se spuščali po strmi-
ni celi dve uri. Čas je mineval
zelo hitro. Na Rogli je bilo zelo
lepo, ker je bila obsijana s son-
cem. Uživala sem ob pogledu na |
zelene iglaste gozdove.
Ta športni dan je bil pravo i
doživetje za vse učence naše
šole, posebej pa še za tiste, ki
smo bili prvič na velikem
smučišču.
Anja Potočnik, 4.r.,
OŠ Sela
NAŠA DRUŽINA
v naši družini smo: ata Milan,
mama Regina, brat Matej in jaz.
Ata je poštar, mama pa je tre-
nutno doma gospodinja. Brat že
hodi v vrtec, jaz pa v šolo. Vsako
jutro me mama pelje v šolo.
Včasih se brat in jaz skregava.
Mama nama pravi, da sva kot
psiček in mačka. Ko nama to
reče, se ji smejeva. Zjutraj že
zelo rada zgodaj vstanem.
Včasih nagajam mami in atiju.
Zgodilo se je poleti: Sara, brat,
Janja in jaz smo bili zunaj. Imeli
smo bazen. Sara injaz sva bili na
stopnicah. Janja in Matej sta
bila v bazenu. Zraven bazena je
bil pesek. Janja je šla k pesku,
potem pa nazaj v bazen. Ko sva
Sara in jaz to videli, sva se sme-
jali. Mama jo je takoj stuširala.
Mojo družino imam zelo rada.
Nicole Weingartner, 3.b,
OŠ Juršinci
MOJ BRATEC
I Moj bratec je Mitja,
I je poreden kot vihra.
I Zelo je nagajiv,
i a včasih kaj pomaga.
Rada se skregava.
saj to je čisto normalno.
Kakor blisk z jasnega
sva si že dobra.
Sobo pogosto razmeta,
kakor bi eksplodirala bomba.
Pravi porednež je Mitja,
vendar tudi priden sem in tja.
Maja Kralj, 3. a,
OŠ Juršinci
POTAPLJANJE
Pred časom nam je učiteljica
povedala, da bomo obiskovali
plavalni tečaj. Nestrpno sem ga
pričakovala. Doma sem staršem
povedala in si začela počasi pri-
pravljati vse potrebno. V poto-
valko sem zložila brisačo,
sušilec za lase in glavnik. Tečaj
je potekal v Termah Ptuj. V pla-
valnem tečaju smo bili pet dni
po dve uri. V šoli smo imeli dve
uri pouka. Z avtobusom smo se
odpeljali v toplice. Prvi dan smo
se preoblekli in oprhali ter po-
hiteli pred bazen, kjer so nas
čakali vaditelji. Testirali so nas
v predznanju plavanja in nas
razporedili v štiri skupine. Bila
sem v skupini dobrih plavalcev.
Učili so nas plavati drsenje na-
prej, drsenje hrbtno, žabico in z
enim obratom, kravi naprej in
hrbtno. V četrtek smo dobili no-
vega vaditelja, ker je naša vadi-
telj ica pisala diplomo. Pri njem
smo se celi dan potapljali in
iskali ključ. Bila sem zelo nav-
dušena! Zadnji dan smo plavali
za delfinčke. Jaz sem plavala za
srebrnega delfmčka, a mi ga žal
ni uspelo osvojiti. Na koncu so
nam vaditelji razdelili diplome
in vstopnice za enkratno brez-
plačno kopanje.
Sandra Kristovič, 3.a,
OŠ Domava
VSE JE ENA
SAMA LJUBEZEN
Dragi dnevnik!	j
Minilo je že kar nekaj časa, od- |
kar sem prvič poskusila drogo. |
Bilo mi je všeč, zelo všeč, ko ;
sem s prijateljicami odšla v park ^
in s tam "zadela" s travo. Danes, i
21. januarja 1997, sem šla s Pe-
tro v diskoteko. Ponujali so he-
roin, Petra me je silila, naj po-
skusim še to. "Zakaj pa ne!" sem
si rekla. Poskusila sem.
Pomagaj mi, dragi dnevnik!
Zame se svet podira. Od kar
sem poskusila tisto drogo, ne
morem brez nje. Svet brez ma-
mil je zame pekel. V šoli se mi je
uspeh zelo poslabšal. Šele sedaj
se zavedam, da sem narkoman-
ka.
Petrin rojstni dan!
Danes, 15. februarja, je imela
Petra rojstni dan. Povabila je
nekaj punc in fantov iz okolice
ter mene. Spoznala sem Anžeta.
Zaljubila sem se. Prvič sem
začutila, kaj pomeni ljubiti. Ko
smo se odpravljali domov, mi je
šepnil na uho, da me ljubi in da
pride jutri k meni. Srečna sem
in polna pričakovanj.
Zakaj Anže ni prišel?
Anže mi je lagal, ni prišel k
meni. Od razočaranja sem odšla
v park in se spet zadela. Nekdo
je prikorakal mimo. Bil je on.
Vstala sem in ga poljubila. Oba
sva začutila ljubezen. Povedala
sem mu, da sem narkomanka.
Malo ga je prizadelo, a me vsee-
no ljubi.
Martinin rojstni dan!
Danes sem šla k Martini na
rojstni dan. Tam sem se zadela
in prevarala Anžeta. Bilo mi je
težko, ko sem se zavedala, da je
vse to res. Vrnila sem se domov,
poklicala Anžeta in ga prosila,
če lahko pride v park. Seveda je
takoj prišel. Povedala sem mu,
da sem ga prevarala in da brez
droge ne morem več zdržati. Za-
meril mi je. Najina ljubezen se
je končala.
Spomini!
Nikoli ga ne bom pozabila. Bil
je moj prvi in zadnji fant. Ljubi-
ti več ne morem.
Katja Tašner, 8.b,
OŠ Destmik
ČE BI JAZ LAHKO
BILA VIJOLICA
če bi jaz lahko bila vijolica, bi
najlepše cvetela. Rasla bi v okra-
snem loncu in bi tako lepo
dišala, da bi vsakega omamila.
Vendar ne bi samevala. Zraven
bi imela polno drugih rož. Son-
ce me bi s svojimi žarki grelo in
ljudje bi me zalivali. Vsak, ki bi
šel mimo mene, bi me zagledal
in občudoval, dokler ne bi ove-
nela in se posušila.
Mateja Cartl, 3.r.,
OŠ Hajdina
tednik - četrtek, 4. marec 1999
25
sponr
ŠPORTNE NOVICE
mu NOGOMET • oŠ Mladika
organizator polfinala
Učenci OŠ Mladika, ki jih vodi športni pedagog
Drago Ačimovič, so se uvrstili v polfinale tekmo-
vanja in na šoli so se odločili, da bodo organizator-
ji polfmalne skupine, v kateri bodo zraven OŠ
Mladika nastopili še: OŠ Preahov Voranc iz i^ri-
bora, OŠ France Prešeren iz Črenšovcev in OŠ Le-
sko vec iz Krškega. Tekmovanje bo v petek, 5. mar-
ca, ob 10.40 v športni dvorani Center. Ob tej pri-
ložnosti so na OŠ Mladika izdali lično izdelan bil-
ten, v katerem so vse podrobnosti glede tekmovan-
ja in kratka predstavitev šole.
Danilo Klajnšek
KARATE • Vpis v Karate-do klub
Karate-do klub iz Ptuja vabi vse od 9 do 99 let, ki
želijo razviti svoje psihofozične sposobnosti ter
ohraniti duševno in telesno zdravje, da se vpišejo v
klub in se prijavijo v štirimesečni tečaj samoob-
rambe. Vpis je do 20. marca, in sicer za samoob-
rambo ob ponedeljkih in sredah od 20. do 21. ure v
OŠ O. Meglič, za osnovnošolce v torek in petek od
18. do 19. ure v OŠ O. Meglič, v Karate-do klubu
Markovci pa v ponedeljek in četrtek od 18. do 20.
ure. Informacije: 062/782-833.
JUDO o Še o DP v judu
Sestavek o državnem prvenstvu za starejše dečke
in deklice v judu, ki je bilo v Slovenj Gradcu, je bil
pomanjkljiv, saj niso omenjeni rezultati vseh tek-
movalcev z našega območja. Iz judo kluba Drava
so nam poslali seznam svojih uspešnih tekmoval-
cev, ki so se izkazali na tekmovanju, kjer so zasto-
pali svoje šole: kategorija do 73 kg Aljaž Frajnko-
vič, Olga Meglič, 1. mesto; do 55 kg Danijel Duh,
Olga Meglič, 5. mesto; do 48 kg Marjetka Hvaleč,
Mladika, 5. mesto; do 46 kg Nejc Murko, Videm,
5. mesto; do 46 kg Dani Rus, Dornava, 3. mesto;
do 42 kg Marjan Majcen, Dornava, 3. mesto.
Ur
GIMNASTIKA •
Državno prvenstvo v akrobatiki
Pred kratkim je bilo v Ljubljani državno
prvenstvo v akrobatiki, ki so se ga udeležili tudi
mladi tekmovalci ptujskega gimnastičnega
društva. V konkurenci mlajših deklic so dosegli 4.
in 5. uvrstitev, med mlajšimi dečki posamezniki
sta peto mesto zasedla Antonio Koderman in
Aljaž Horvat, David Erjavec je bil v konkiu:enci
starejši dečki posamezno šesti, v ekipni konkiu-en-
ci starejših deklic so zasedli eno peto mesto in med
mladinkami posamezno eno tretjo uvrstitev.
MG
strelstvo
•	Pokal Ptuja M,
Potočniku
Strelska družina Ptuj je organi-
zirala strelsko tekmovanje Pokal
Slovenije za SD Ptuj. Prvič je
zmagal najboljši ptujski mladinec
in reprezentant Matija Potočnik
s 548 krogi, drugi je bil Marjan
Gril s 545 krogi in tretji Robert
Šimenko s 544 krogi - vsi trije
mladinci. Pravico tekmovanja na
regijskem tekmovanju si je pribo-
rilo devet strelcev.
SI
•	Potočnik
rekordno v Zagrebu
v Zagrebu je bilo strelsko tek-
movanje med reprezentancama
Hrvaške in Slovenije. Zmagali so
hrvaški strelci z rezultatom 5:3.
Ptujski strelci so nastopili z
zračno pištolo. Mladinci Sloveni-
ie so zmagali z rezultatom 1686
krogov in novim rekordom Slove-
nije. Posamezno so si slovenski
strelci priborili prvi dve kolajni:
Marinček zlato s 573 kr. in Matija
Potočnik srebrno z osebnim re-
kordom 561. V ekipi Slovenije je
bil še mladinec iz Rečice Pavle
Knez.
Med mladinkami je prvič v
državni reprezentanci tekmovala
Sonja Raušl in nastrelila solidnih
348 krogov.
Na srečanju z ekipo Hrvaške so
selektorji naredili veliko napako.
ker sta najboljša puškarja Raj-
mond Debevec in Natalija Pred-
nik nastopila na mednarodnem
tekmovanju v Bratislavi. Z bolj
premišljeno politiko bi ekipa Slo-
venije zmagda v Zagrebu. Barve
države so pomembnejše od med-
narodnih nagrad. Mladinci Ma-
rinček, Potočnik in Knez so dva-
krat v sezoni postavili državne re-
korde, zgrešili pa so ekipno nor-
mo za štiri kroge in nimamo ekipe
na prvenstvu Evrope.
SI
•	Pokal
Petoviaavta
S. Simoniču
v streljanju z zračno standard
pištolo za pokal Petovia avto je
zmagal Simon Simonič s 545 kro-
gi pred Zvonkom Hajdukom s
543 krogi in Boštjanom Simo-
ničem s 541 krogi. Vsi trije so si
priborili pravico tekmovanja na
regijskem tekmovanju.
SD Petovia avto je organizirala
tudi tekmovanje za pokal v strel-
janju s serijsko zračno puško.
Zmagal je Zvonko Hajduk pred
Boštjanom Simoničem.
SI
•	G. Selišek drugi
na pokalu
Podravja
v Ptuju je bilo strelsko tekmo-
vanje Pok^ Slovenije za podrav-
sko regijo v streljanju z zračno
standard puško in pištolo. V strel-
janju z zračno pištolo je bil Go-
razd Selišek najboljši strelec iz
Ptuja, saj je s 553 krogi zmagal,
tretji, z enakim številom krogov,
je bil Mirko Moleh iz Jiušincev
in slabšo zadnjo serijo. Najboljša
strelka je bila Majda Raušl iz
Juršincev. Nobenemu strelcu ni
zagotovljen nastop na tekmovanju
Pokal Slovenije. Seznam bo znan
po tekmah vseh regij.
SI
• Ormoško
občinsko prvenstvo
Občinska strelska zveza Ormož
je izvedla občinsko prvenstvo v
športnem streljanju s standardno
zračno puško za mladince, članice
in člane. Rezultati: mladinci
ekipno: 1. SD TSO 1646, 2. SD
Miklavž 1599, 3. SD Središče. Po-
samezno: 1. Boris Hergula, TSO,
562,	2. Toni Novak, Miklav^ 554,
3. Krešo Kosi, TSO, 545. Oani-
ce: 1. SD TSO 965 krogov; posa-
mezno: 1. dr. Vesna Mele 379, 2.
Monika Ivanuša, 353, 3. Mateja
Štuhec, 233 - vse TSO. Člani: 1.
SD Ormož 1689,2. SD TSO 1673,
3. SD Ormož 1630. Posamezno:
1. Andrej Stanič, 564, 2. Stiven
Vočanec, 563, 3. Darko Vernik,
563,	4. Matjaž Habjanič, 562 - vsi
SD Ormož, 5. Aleksander Pre-
muš, 560.
ML
velika nedeua / STRELCI USPEŠNI
Na letnem občnem zboru so se zbrali člani SD Trap Ormož,
ocenili delo v preteklem letu in z zadovoljstvom ugotovili, da so
bili izjemno delavni tako na tekmovalnem kot tudi organizaci-
jskem področju.
Predsednik SD Trap Ormož
Dušan Cvetko je v svojem
poročilu poudaril, da so na njiho-
vem strelišču pripravili večje šte-
vilo tekmovanj in treningov. Na
tekmovalnem področju so bili
uspešni v vseh kategorijah - pri
mladincih, članih in veteranih.
Dosegli so vidne uspehe v tekmo-
vanjih v 1. državni trap ligi -
vzhod.
Tekmovalo je devet članov in
^Jirje mladinci. Članska ekipa
(Franc Čavničar, Miro Cvetko in
Stanko Viher) je zasedla drugo
mesto. Na fmalu lige, ko tekmuje-
jo po tri najboljše ekipe iz vseh
treh slovenskih lig, pa je ekipa za-
sedla šesto mesto. V pokalu Slove-
nije sta imela pravico nastopa dva
člana. Na koncu je bil Miro Cvet-
P uvrščen na deseto mesto in
^ranci Cvetko na šestnajsto. Na
'"Zavnem prvenstvu je ekipa v isti
sestavi zasedla odlično drugo
^esto, posamezno pa Franc
Uvničar tretje. Z dobrimi razul-
tati so si vsi trije člani ekipe zago-
tovili pravico nastopa v Pokalu
Slovenije v leto 1999.
V mladinski konktu-enci se po
Končani slovenski ligi, upošteva
ekipni rezultat na fmalu. Ekipa v
sestavi: Maja Frangež, Blaž Ku-
kec in Uroš Kukovec je zasedla
drugo mesto. Posamezno je zma-
gala Maja Frangež, Uroš Kukovec
je bil četrti, Blaž Kukec deseti in
Tine Niedorfer petnajsti. V Poka-
lu Slovenije so imeli pravico nas-
topa trije mladinci: Na koncu je
bil Blaž Kukec tretji, Uroš Kuko-
vec šesti in Maja Frangež osma.
Na državnem prvenstvu je bila
ekipa v isti sestavi odlična druga,
posamezno pa Maja Fra^ež dru-
ga v konktirenci mladink, Blaž
Kukec peti, Uroš Kukovec deveti
in Tine Niedorfer dvajseti. Pogoje
za Pokal Slovenije v letu 1999 so
izpolnili Maja, Blaž in Uroš. V re-
prezentanci Slovenije sta tekmo-
vala Maja in Blaž. Maja na dvobo-
ju Slovenija - Hrvaška v Murski
Soboti in Zagrebu ter na VN
Brna, Svetovnem pokalu v Lona-
tu in finalu svetovnega pokala v
Montecatiniju, Blaž pa na dvobo-
ju Slovenija - Hrvaška v Murski
Soboti, je povedal predsednik
tehnične komisije Stanko Fran-
gež.
V Ormožu bodo letos pripravili
več mednarodnih tekmovanj za
nagrado Ormoža in pokal Slove-
nije. Pripravili bodo tudi en krog
v državni trap ligi Slovenije in so-
delovali na državnem prvenstvu v
mladinski in članski konkurenci.
Dovolj priložnosti bodo imeli
tudi veterani. Dušan Cvetko nam
je še povedal, da bodo njihovi
člani in mladinci sodelovali tudi v
izbirnih tekmovanjih za nastop v
slovenski državni trap reprezen-
tanci.
SD Trap Ormož načrtuje tudi
druge aktivnosti, s katerimi bodo
popestrili športno dogajanje v
Ormožu in pritegnili zlasti večje
število ljubiteljev trap strelstva.
M. Toš
rokomet / 1 B SRL
Ommi - Rudm 22s17/9s11/
ORMOŽ: Dogša, Hanželič 3, Antolič 2, Pučko 2, Džarmati 3,
Prapotnik 3, Grabovac 2, Kavaš, Šulek, Hrnjadovič 4 /2/, Škra-
ban 3, Horvat 3. Trener. V. Hebar.
V Ormožu so srečanje s trbo- i to. Tokrat so veljali za favorita in
veljskim Rudarjem pričakovali z
malo strahu, saj niso vedeli, ali
bodo lahko nastopili v kompletni
sestavi. Gostje so zaigrali trdo v
obrambi ter izkoristili svoje pri-
ložnosti in povedli s tremi zadetki
razlike. Ormožani so le uredili
svoje vrste in z disciplinirano igro
uspeli rezultat izenačiti, v 23. mi-
nuti pa celo povesti z 9:8. Toda
potem se jim je ponovno zaustavi-
lo in do konca prvega polčasa niso
več dosegli zadetka, tudi iz se-
demmetrovke ne. To je bila seve-
da voda na mlin gostujočim roko-
metašem, ki so si priigrali dva za-
detka prednosti.
V drugem polčasu je bila igra
domače ekipe ^veliko boljša.
Odlično je branil Šulek, igra v na-
padu je postala hitrejša in seveda
rezultat ni smel izostati. V 43. mi-
nuti so domači prvič povedli z
dvema zadetkoma prednosti
/14:12/. V vrstah domačih so prak-
tično zadevali vsi, kar je mogoče
malo zmedlo goste, ki so do 51.
minute uspeli zadrževati vodstvo
domačih rokometašev na samo za-
detek ali dva.^ V 52. minuti je
domači vratar Šulek ubranil Čopu
strel s sedmih metrov in kot da je
to bil prelomni trenutek, ki je
odločal o zmagovalcu. Domači so
vztrajno gradili igro v napadu in
zadevali, gostje pa so hoteli na hi-
tro doseči zadetek in bili nena-
tančni oziroma niso uspeli prema-
gati vratarja Šulka. Ob koncu
srečanja je razlika narasla na pet
zadetkov.
7. B SRL • Besniia -
Velika Nedelja 23:26
/10:14/
VELIKA	NEDELJA:
Kovačec, Belšak 2, R Mesarec
5, Trofenik 1, Potočnjak 2, Ku-
mer 3, Planine 6, Kokol, Belec,
Lah, A. Mesarec 6.
Gostovanje v Kranju je bilo za
rokometaše Velike Nedelje zelo
pomembno, saj jih samo zmaga še
vedno ohranja v boju za prvo mes-
svojo vlogo upravičili. V prvem
polčasu so prišli do prednosti šti-
rih zadetkov in ves čas igre kon-
trolirali rezultat. Etomačini so se
sicer trudili, vendar je ostalo samo
pri tem. Tudi v drugem polčasu je
bila igra podobna kot v prvem in
tokrat rokometaši Velike Nedelje
niso zapravili svoje priložnosti za
zmago.
2.	SRL - VZHOD • Pvra-
midia-ARCONTRadgO'
na 29:23/15:10/
PYRAMIDL\: Valenko, M
Šandor 1, Kelenc 3, Osterc 6,
Žuran, I. Ivančič 2, Žnidarič 1,
F. Šandor 2 /1/, Šterbal, D.
Ivančič 10 /5/, Cvitanič 1, Firbas
3.	Trener: M Valenko
Rokometaši Pyramidie so v
srečanju z Arcontom v Radgoni
prišli do načrtovane zmage. Na
začetku so povedli s petimi zadet-
ki razlike in s tem je bilo
vprašanje o zmagovalcu praktično
rešeno, saj je bila vidna razlika v
kvaliteti in pripravljenosti. Gostje
iz Radgone so samo na trenutke
zaigrali nekoliko bolje, ko pa so se
nekoliko bolj približali domačim
rokometašem, so ti z nekoliko hi-
trejšo igro ponovno postavili stva-
ri na svoje mesto. V drugem
polčasu je pripravljenost rokome-
tašev Pyramidie prišla še bolj do
izraza. Kljub temu da so nastopili
vsi igralci, so si priigrali že deset
zadetkov razlike. Ob visokem
vodstvu pa se je pri domačih poja-
vila želja po atraktivnih i^tezah.
Nekaj so jih izvedli, nekajkrat pa
bili neuspešni in to so ob koncu
srečanja izkoristili gostje ter ne-
koliko znižali visoko vodstvo
domačih rokometašev.
2. SRL - ŽENSKE • iRK
Ptuj - MOBIX Črenšovii
22:18/11:6/
ŽRK PTUJ: Vidovjčeva, Boje-
va 1, N. Potočnik, Šijančeva 7,
Pučkova 2, Bezjakova, Maje-
ričeva 2, Mlakarjeva, Petkova 5,
Maračičeva 5, A. Potočnik,
Žampova
Rokometašice ŽRK Ptuja so do-
segle še tretjo zaporedno zmago in
se močno povzpele na prvenstveni
razpredelnici. Tokrat so odlično
zaigrale in si na začetku prvega
polčasa priigrale pet zadetkov
prednosti, z dobro igro pa so pred-
nost obdržale. V nadaljevanju
srečanja pa so uvodne minute pri-
padle gostjam, ki so nekoliko
slabšo, predvsem pa nenatančno
igro domačih v napadu izkoristile
in uspele znižati visoko vodstvo
domačih rokometašic. Do konca
srečanja so mlade Ptujčanke zai-
grale nekoliko bolje in na koncu
slavile.
Danilo Klajnšek
Krim - Marsel Ptuj 0:3
MARSEL PTUJ: Žunkovičeva, Terbučeva, Prauhartova,
Btažičeva, Pustoslemškova, Frumnova, Lipovčeva, Krebsova.
Odbojkarice Marsela iz Ruja so v Ljubljani proti zadnjeuvrščent
ekipi Krima prišfe do pomembne zmage, ki jih vodi v končnico tek-
movanja za naslov državnih prvakinj. Do zmage so prišle težje, kot
so same pričakovale, saj so domače odbojkarice tokrat zaigrale
zelo dobro in so v morebitni zmagi proti ptujski ekipi videle svojo
priložnost, da se rešijo izpada iz lige. Razlika v kvaliteti je bila več
kot očitna in Rujčanke niso dovolile nobenega presenečenja, še
posebej v zaključku nizov, ko so prišle do izraza njihove bogate
izkušnje. Rezultati nizov: 9:15,10:15,13:15.
V soboto bodo odbojkarice Marsela iz Ptuja v predzadnjem krogu
prvega dela tekmovanja gostile ekipo državnih prvakinj Infonda Me-
tala iz Maribora. Velike favorltinje za zmago so Mariborčanke, ven-
dar pa so bile odbojkarice Marsela ekipa, ki jim je nudita največ
odpora.
Danilo Klajnšek
NOGOMET ^ ^^ ^^^ ^^
STRELCI: 1:0 Hojnik /23/, 2:0
Kancler /36/, 3:0 Vidovič /83/.
ALUMINIJ: Lampreht,
Gerečnik, Grbavac, Kancler,
Perkovič, Rozman, Kolar, Vido-
vič, Koren, Hojnik, Bezjak. Igra-
li so še : Fideršek, Habjanič,
Gorše.
GEREČJA VAS: Vogrinec,
Žitnik, Krajnc, Slaček, Paveo,
Škerjanec, Kaisesberger, R. Per-
ko, lWgračič, Kaučevič, J. Per-
ko. Igrala sta še: Zajšek, Sitar
V četrtem pripravljalnem
srečanju so nogometaši dmgoli-
gaša Aluminij iz Kidričevega sla-
vili zmago proti sosednjemu tret-
jeligašu Gerečji vasi. Kidričani so
bili, kljub temu da niso nastopili
kompletni, boljši nasprotnik.
Gostje iz Gerečje vasi so se borili
in tudi poizkusili ogroziti
domačega vratarja, vendar je bilo
teh priložnosti bolj malo. Sicer pa
sta obe ekipi maloštevilnim gle-
dalcem na težkem igrišču prika-
zali dobro telesno pripravljenost.
ALUMINIJ - PUBLIKUM
0:3/0:2/
STRELCI: 0:1 Boškovski/23./,
0:2 S. Blatnik /42/, 0:3 Širec /62/.
ALUMINIJ: Fideršek, Kanc-
ler, Rozman, Grbavac, Koren,
Kolar, Emeršič, Žolek, Hojnik,
Vidovič, Dončec. Igrali so še:
Lampreht, Hertiš, Zelko, Bez-
jak
Nogometaši celjskega Publiku-
ma so izkoristili odpoved srečanja
v Prevaljah za dobro trening tek-
mo pri drugoligašu Aluminiju iz
Kidričevega. Gostje iz Celja so
prikazali solidno igro in po napa-
kah domače obrambe poceni
prišli do vodstva z dvema zadet-
koma. V drugem polčasu so Celja-
ni imeli prav tako rahlo terensko
pobudo in nekaj priložnosti za za-
detek. Edinega v tem delu igre pa
je dosegel Širec.
Nogometaši Aluminija so se do-
bro upirali, vendar se je videlo, da
so Celjani veliko bolje pripravlje-
ni, kar pa je normalno, saj se jim
je prvenstvo praktično pričelo,
medtem ko bodo Kidričani pričeli
čez štirinajst dni.
DRAVA - ODRANCI
4:0/0:0/
Končno so tudi nogometaši
ptujske Drave odigrali prvo pri-
pravljalno srečanje na ptujskem
stadionu. Zaradi obilice snega
niso mogli trenirati in igrati, kar
se bo vsekakor poznalo pred
pričetkom drugega dela prvenstva
v 2. SNL. Tokrat so gostili ekipo
tretjeligaša Odranci in zasluženo
zmagali. V prvem polčasu je bila
igra dokaj enakovredna, v drugem
polčasu pa so bili absolutno boljši
nasprotnik nogometaši ptujske
Drave in dosegli štiri zelo lepe za-
detke. Strelci za Dravo so bili:
Mitja Emeršič, Kljajič, Habjanič
in Uroš Krajnc.
Danilo Klajnšek
26
četrtek, 4. marec 1999 - tednik
POSLOVHA SPOBOŠILA
tednik - četrtek, 4. marec 1999
OGIAŠI IN OBiAVe
27
137 delavtev
O mode 33 na imaniu
Delavke in delavci ormoške O mode 33 žalostni
zapuščajo svoja delovna mesta. Foto: M.Ozmec
Kot kaže, se kriza slovenske usnjarskopredelovalne industrije
še poglablja, saj so na ormoškem koncu priča enemu največjih
stečajev doslej. Po 2-mesečni agoniji je 137-članski kolektiv
ormoškega podjetja za izdelavo in prodajo obutve "O moda 33"
v torek, 2. marca, od svojega direktoija in lastnika firme
Dušana Koprivnika izvedel, da jih bo poslal na čakanje, saj bo
naslednji dan podal zahtevek za stečaj podjetja.
Vse pa se seveda ni zgodilo čez
noč, zato smo Dušana Koprivni-
ka vprašali kako in zakaj je prišlo
do tega usodnega trenutka, ki je
zagrenil življenje tolikim
Ormožanom.
"14. maja letos naj bi slavili 3.
obletnico podjetja, ki je kot veste
nastalo iz nekdanjega obrata Peko
Ormož, a je žal ne bomo nikoli.
Upam, da bo ta žalostna novica
vsaj malce streznila našo vlado in
vse pristojne, ki upravljajo s strate-
gijo ustnjarsko predelovalne in-
dustrije pri nas.
Kot veste je bilo podjetje usta-
novljeno le z okoli 1,5 milijona to-
larjev lastnega kapitala, zato ni
bilo denarja, da bi proizvodnjo
plemenitih. Leta 1996 smo uspeli
z vključitvijo v projetk P 11 in iz
tega naslova dobili namenska
sredstva za nakup opreme in
izobraževanje delavcev. Sodelo-
vanje s Pekom se je žal kmalu ne-
halo in na hitro smo se preusmeri-
li, ter pričeli sodelovati z Planiko.
Žal smo tudi v tem primeru os-
tali čez noč brez dela, zato smo se
preorientirali na italijansko
tržišče. Ker smo bili po delu in do-
govorjenih rokih povsod spoštova-
ni, nam je julija 1997 uspelo pri-
peljati firmo Gabor iz Avstrije, ki
je zapolnila okoli 80 % naše proiz-
vodnje. V začetku lanskega leta
smo za tržišče pripravili tudi del
lastne kolekcije in jo tudi uspešno
prodali.
Žal pa se je približal usodni lans-
ki september, ko nam je firma Ga-
bor sporočila, da zaradi previsokih
stroškov dela sodelovanje z nami z
oktobrom prekinja.
Zaradi t^a se je pričela agonija,
ki se je stopnjevala z zavrnitvijo
naših predlogov, s katerimi smo
kandidirali na javnih razpisih pri
ministrstvu za delo dom in
družino, da bi dosegli določene
subvencije. Tako bi lahko pokrili
izgubo prihodka za določen čas,
okoli pol leta. V tem času bi s
pomočjo parnterjev s katerimi bi se
povezovali prišli v določeno specia-
lizacijo proizvodnje, s čimer bi lah-
ko povečali produktivnost in
zmajnšali stroške dela. Po zavrnitvi
naših predlogov se je agonija samo
še nadaljevala in v začetku marca je
prerasla vse meje normale.
Zato sem se odločil, da dela-
vcem izdamo odložbe o čakanju,
terda v sredo, 3. marca vložim zah-
tevek za uvedbo stečaja. Brez dela
in brez razdelanih vizij za pri-
hodnost enostavno ne gre, oziro-
ma je obstoj podjetja nemogoč."
Med 137 zaposlenimi je kar 14
parov življenskih partnerjev, kar
14 družin tako izgublja popolno
socialno varnost, veliko pa je
tudi žena, ki imajo doma brezpo-
selne može, socialna noita je zelo
občutljiva, kaj predlagate vašim
delavcem za omilitev težav?
"Žal jim nimaj kaj svetovati, saj
je mene doletela enaka usoda, kot
vse ostale, verjetno bom moral še
neka, vsaj do uvedbe stečaja zade-
ve urejevati. Moram reči, da smo
vsi skupaj živeli s sorazmerno
skromnimi stroški. Poskušal sem
vse, svetovati to in ono, dajal sem
napotke, skupaj z njimi sem upal
na izboljšanje, žal pa, kot vidite
nam ni uspelo pripeljati podjetja
do svetle točke."
V naslednjih dneh torej lahko
pričakujemo, da boste med dela-
vce razdelili odločbe o čakanju, v
proizvodni pa seveda stečajnega
upravitelja?
"Upam in apeliram na odgovor-
ne, da bi čimprej prišlo do uvedbe
stečajnega postopka. To bi omo-
gočilo delavcem, da bi čimprej
prišli vsaj do nekih sredstev, čep-
rav minimalnih. Vedeti je treba,
da nismo mogli izplačati plač za ja-
nuar in ne za februar, da pa je
družine z nečim vendarle treba
preživeti. V imenu nas vseh
pričakujem pomoč vseh, da bi
stečajni postopek resnično izpelja-
li čimprej.!"
Tudi Tone Rozman,
predsednik sindikata tekstilne in
usnjarsko predelovalne industri-
je Slovenije, delavkam in dela-
vcem O MODE 33 ni vlival
lažnega upanja. O tem je za
Tednik povedal:
"To, kar se danes vse pogosteje
dogaja v tej usnjarskopredelovalni
branži, je nesmiselno. Podjetja pro-
padajo samo zaradi tega, ker država
nima pravega posluha. Vedeti je
treba da gre za najbolj preprosta
dela, ki imajo tudi najnižjo ceno.
Sindikati ne bomo mirlovali, borili
se bomo za vsako delovno mesto,
saj je prav vsako zlata vredno. Žal
se nam vsem skupaj dogaja, da
povsod naletimo na gluha ušesa,
čeprav smo prepričani, da bi država
s primerno politiko ta delovna
mesta lahko rešila.
Alternative kljub vsemu ni vide-
ti, in kot kaže, se karavane 126.000
brezposelnih v Sloveniji povečuje,
namesto da bi se z učinkovitimi
ukrepi majnšala."
Kot kaže, te dni stroji v
ormoški O modi 33 že samevajo
in čakajo na prihod stečajnega
upravitelja. To ali jih bodo proda-
li ali morda celo spet zagnali pa je
odvisno od odločitve sodišča in
upnikov, med katerimi sta na-
jvečja ormoška tovarna sladkorja
in koperska Interevropa.
MLOzme«
Direktor Dušan Kopri-
vnlk in sindikalist Tone
Rozman delavcem po-
jasnjujeta neizhoden
položaj O mode 33
PTUJ • V Gledališču Ptuj bosta danes
ob 9.30 in 11.30 uri na sporedu
predstavi Oj, čudežni zaboj režiserja
Petra Srpčiča za OŠ Sv. Trojica, OŠ
Stročja vas in OŠ Lendava. Danes ob
22. uri Gledališče Ruj gostuje s
predstavo Štefka Valentin v režiji Petra
Srpčiča v Cafte Teatru Ljubljana.
PTUJ • V gostilni Lužnik bodo danes
odprli razstavo slik Vilme Kac, članice li-
kovne sekcije DPD Svoboda Ptuj in li-
kovne sekcije DU Ptuj. Razstava bo na
ogled mesec dni.
PTUJ • Danes, v četrtek, 4. marca, va-
bimo otroke do petega leta na Malo
pravljično uro v pravljično sobo mladin-
skega oddelka knjižnice Ivana Potrča,
Mali grad, Prešernova 35; ob 17. uri.
PTUJ • Danes, 4. marca, bo ob 18. uri
v Miheličevi galeriji v starem stolpu ob
Dravi otvoritev razstave Japonski
dnevnik avtorja Bojana Golije. Bojan Go-
lija je zanjo pripravil risbe in lesoreze, ki
jih je naredil v času študijskega bivanja
na Japonskem leta 1957/58 ali kmalu
zatem, fotografije, ki jih je posnel v Deželi
vzhajajočega sonca, ter risbe in grafike,
ki so mu jih poklonili japonski otroci.
ORMOŽ • V Knjižnici Ormož prirejajo v
petek, 5. marca, ob 18. uri literarni
večer s pisateljem, prevajalcem, literar-
nim kritikom Levom Detelo, predstavili
pa bodo njegov novi zgodovinski roman
Jantarska zveza. O avtorju in njegovem
delu bosta govorila Jakob Emeršič in
prof. Viktor Vrtnjak, v kultumema progra-
mu bo zapel nonet Certus iz Maribora.
SLOVENSKA BISTRICA • V petek, 5.
marca, ob 19. uri bo v viteški dvorani
bistriškega gradu predstavitev knjige
mariborske profesorice in pisateljice
Nade Gaborovič Skozi obdobja.
ZGORNJA POLSKAVA • Ljudske pevke
KUD Gaj z Zgornje Polskave vabijo na
koncert, ki bo v petek, 5.marca, ob 19.
uri v domu kulture na Zgornji Polskavi.
SLOVENSKA BISTRICA • V Slomško-
vem domu kulture bo v petek, 5. marca,
ob 19.30 uri gostovala z veseloigro A.T.
Linharta Matiček se ženi gledališka sku-
pina KUD s Spodnje Polskave.
ORMOŽ, MAJŠPERK SKORBA • Gle-
dališče slepih Nasmeh vabi na jDgled
boemske komedije z naslovom Častni
povabljenec avtorjev Scamiccija in Ta-
rabussija. Z njo bodo nastopili jutri ob
20. uri v Kulturnem domu v Ormožu, v
soboto ob 18. uri v dvorani Tovarne vol-
nenih izdelkov Majšperi( in v nedeljo ob
18. uri v Domu krajanov v Skorbi.
PTUJ • Člani Društva upokojencev
Ivana Rudolfa Breg bodo v soboto, 6.
marca, ob 9. uri v društvenih prostorih
na Zadružnem trgu 12 A odprii tretjo
razstavo ročnih izdelkov in umetniških
del. Razstava bo odprta do nedelje, 7.
marca, vsak dan med 9. in 18. uro. Ne-
kateri izdelki bodo tudi naprodaj.
SELA, HAJDINA • Gledališka skupina
KD Videm bo s Partljičevo komedijo
Gospa poslančeva v soboto, 6. marca,
ob 18. uri gostovala v kulturni dvorani
na Selih, v nedeljo, 7. marca, prav tako
ob 18. uri pa na Hajdini.
MARKOVCI • Dramska skupina KPD
Stane Petrovič Hajdina bo v soboto, ob
18. uri, odigrala komedijo Politika bo-
lezen moja. Predstava bo v kino dvorani.
PTUJ • V soboto, 6. marca, ob 19.30
bp v gledališču ponovitev monodrame
Štefka Valentin. Režija: Peter Srpčič,
igra: Alenka Tetičkovič.
VOLIČINA, PODLEHNIK • Amaterska
gledališka skupina KUD Vitomarci bo z
veseloigro Politika, bolezen moja gos-
tovala 6. marca ob 18. uri v Voličini, v
nedeljo, 7. marca, ob 15. uri pa v kultur-
ni dvorani v Podlehniku.
DRAŽENCI • Gledališka skupina KD
Skorba bo s komedijo Zmagovita lju-
bezen gostovala v nedeljo ob 15. uri v
draženskem vaškem domu.
KUNGOTA • Dramska skupina KUD
Stane Petrovič Hajdina, bo v nedeljo, ob
18. uri, v tamkajšnjem kulturnem domu
gostovala s komedijo Politika bolezen
moja.
PODVINCI, VITOMARCI • Ljubiteljska
gledališka skupina KD Draženci se z ve-
seloigro Maksek pod vodstvom režiser-
ja Lojzeta Matjašiča odpravlja na gosto-
vanja. V nedeljo, 7. marca, ob 15. uri
bodo nastopili v gasilskem domu v
Podvincih, ob 18.30 uri pa še v Vito-
marcih.
MARKOVCI, SELA • V nedeljo, 7. mar-
ca, bo gledališka skupina KPD Frančka
Kozela Cirkulane gostovala kar dvakrat z
veseloigro Poslednji mož: ob 15. uri v
Markovcih in ob 18. uri v kulturni dvora-
ni na Selih.
PTUJ • V restavraciji Ribič se bo 8.
marca ob 18. uri predstavila pesnica
Virginija Mehle Majerič s šopkom pesmi
iz svoje pesniške zbirke. Kot recitatorja
bosta nastopila Sonja Mlejnik in Dušan
Cafuta. Ob tej priložnosti bo pesnica Vir-
ginija Mehle - Majerič razstavila tudi slike
svojega očeta, akademskega slikarja
Karia Rudolfa Mehleta - impresionista, ki
je velik del svojega življenja preživel v
Ameriki.
PTUJ • V torek, 9., in sredo, 10. mar-
ca, ob 19.30 bo Taeter lil gledališke
sekcije DPD Svoboda Ptuj uprizoril v
stari steklarski delavnici na Slovenskem
trgu na Ruju veselo igro Petra Božiča
Vojaka Jošta ni. Tori<ova predstava bo
za Srednjo ekonomsko šolo, v sredo pa
za Šolski center in izven. V četrtek, 11.
marca, ob 19.30 pa bo predstava upri-
zorjena v Prešernovem gledališču v
Kranju v okvim 29. tedna slovenske dra-
me.
vlomi in tatvine
V	dneh med 18. in 20. febru-
arjem je neznanec vlomil v
skladišče podjetja Gradiš na
gradbišču v Prešernovi ulici v
Ptuju. Odnesel je motorno ža-
go, vrtalni stroj, kotno brusilko
in dve udarni kladivi. Vrednost
ukradenega orodja ocenjujejo
na okoli 300.000 tolarjev.
V	času med 8. in 26. februar-
jem je bilo vlomljeno v novo-
gradnjo na Zavrhu pri Voličini.
Z vlomilcem so izginili vrtalni
stroj, videorekorder in elekt-
rično kladivo v vrednosti okoli
400.000 tolarjev.
Z gradbišča na cesti zunaj
naselja Grabšinci je od četrtka
do petka, 26. februarja, nezna-
nec ukradel enega od prenos-
nih semaforjev in s tem cestno
podjetje oškodoval za okoli
700.000 tolarjev. Policisti sto-
rilce še iščejo.
izsledili
pobeglega
voznika
V	četrtek, 25. februarja, okoli
19.25 je na glavni cesti v Šiko-
lah neznan voznik osebnega
avtomobila trčil v peško, 36-
letno Viktorijo B. iz Šikol, jo
zbil po cestišču in se odpeljal
proti Cirkovcam. Poleg poško-
dovane peške so ob vozišču
našli tudi odlomljeno desno
vzvratno ogledalo. Analiza kri-
minalističnih tehnikov je po-
magala, da so približno ugoto-
vili, kakšni znamki osebnega
avtomobila naj bi bilo pripada-
lo. Policisti so v petek obiskali
vse prodajalce avtomobilskih
rezervnih delov in avtomeha-
nične delavnice na širšem
ptujskem območju ter zbirali
podatke, ki skraja niso kazali
nič otipljivega. A vseeno so
kmalu utemeljno osumili 52-
letnega A.P. iz Cirkovc, ki naj
bi bil zbil peško in odpeljal s
kraja nezgode, saj je njegov
avto ustrezal ugotovitvi tehni-
kov. Pri nadaljnjem zbiranju
podatkov so ugotovili, da je
A.P. pri avtomehaniku D.Š. v
Ptuju zamenjal desno vzvratno
ogledalo, česar pa slednji pri
prvem obisku policistov ni po-
vedal. Zaradi tega ga bodo ka-
zensko ovadili zaradi suma
prikrivanja, voznika A.P. pa
bodo ovadili zaradi opustitve
pomoči ponesrečenki.
upiral se je
policistom
Pri nadzoru prometa so poli-
cisti v petek, 26. februarja,
zvečer ob cesti v Cvetkovcih
opazili parkirana osebna avto-
mobila, ob njiju pa prerivajoča
se moškega in žensko. Ustavili
so in se pozanimali, kako in
kaj. To je moškega še bolj
razjezilo, zamahnil je proti po-
licistu in mu zbil baterijsko
svetilko, drugega policista pa
je brcnil v nogo. Ker se je še
naprej upiral, so ga odpeljali
na policijsko postajo v Ormož,
kjer so ugotovili, da^gre za 27-
letnega Davorina Ž. iz Šalo-
vcev. Ovadili so ga sodniku za
prekrške, kjer bo tudi pojasnil,
kaj ga je tako razjezilo, da se
je znašal nad žensko in potem
še nad policisti.
FF
RODILE SO - ČESTI-
TAMO: Milena Doberšek,
Dornava 141/a, Dornava -
Živo; Majda Pungračič,
Turški Vrh 52, Zavrč -
Blaža; Andreja Grajfoner,
Rimska ploščad 3, Ptuj -
Gvida; Marija Peter,
Pobrežje 76/a, Videm -
dečka; Brigita Bezjak, For-
min 38/a, Gorišnica - Alek-
sa; Silva Križan, Gabrnik
52, Juršinci - Majo; Vikica
Taciga, Stoperce 9, Stoperce
- dečka.
POROKA - PTUJ: Dani-
lo Jerenko in Martina Pu-
har, Zlatoličje 94.
POROKE V ORMOŽU
od 1. 1. do 28. 2.: Dušan
Žinko, Pušenci 24, in Tea
Vaupotič, Obrež 69; Matjaž
Brenčič in Jožica Horvat,
Ul. heroja Lacka 7, Ptuj.
UMRLI SO: Olga Vertot,
Žvab 4,--T^ 1911-t 19. febru-
arja 1999; Marija Šmigoc,
rojena Ramutha, Ciglence
- 66, * 1919 - t 21. februarja
1999; Janez Ambrož, Cesta
8. avgusta 14, Ptuj, * 1927 -
: t 19. februarja 1999; Eva
Meier, rojena Pajek, Ul. he-
roja Lacka 14, Ptuj, 1910-
, t 24. februarja 1999; Rozali-
ja Fekonja, rojena Toplak,
Novinci 6, 1930 - t 22.
februarja 1999; Franc Leber,
Ciril-Metodov drevored 17,
Ptuj, * 1922 -1 22. februarja
; 1999; Ljudmila Viher, roje-
? na Cimerlajt, Vinski Vrh 35,-
: 1928 - t 25. februarja
1999; Matilda Slana, Mala
f Nedelja 1, 1907 - t 23.
februarja 1999; Veronika
Kralj, Sveti Tomaž 18, *
1939 - t 21. februarja 1999;
Franc Jerenec, Rodni Vrh
11, 1928 - t 22. februarja
1999; Zlatko Bezjak, Žikarce
26, ^^ 1969 - t 23. februarja
1999; Ivan Venta, Osluševci
46, * 1917 - t 24. februarja
1999; Kari Stalcer, Na posta-
jo 78, Ptuj, 1937 - t 23.
februarja 1999; Marija Iskra,
rojena Vinko, Draženci 5,
1914 - t 16. februarja 1999;
Alojzija Ogrizek, rojena Ko-
kol, Rotman 35, * 1922 - t
19. februarja 1999; Marija
Weit, rojena Bogovič, Ma-
linska, * 1909 - 1 23. febru-
I arja 1999; Barbara Plohi, ro-
I jena Lah, Markovci 82,
f 1915-t 25. februarja 1999.