Mla&insRa matica —mm KNJIGE MLADINSKE MATICE so dotiskane in so v vezavi. Ekspedicija bo začela prihodnji teden, in sicer najbrže v sredo, 12. t. m. Mnoge šole še niso nakazale 10. obroka za knjige. Opozarjamo pmnovno naše poverjenike, da šole, ki niso plačale 10. obroka za knjige, knjig ne prejmejo. Lanskoletni poskus, da bi poslali knjige tudi šolam, ki niso poravnale 10. obroka, se ni obnesel in je Mladinska matica pretrpela zato velike izgube. Tega poskusa letos uprava ne more in ne sme več ponoviti. Šole, ki ne poravnajo zadnjega obroka dp sobote 10. t. m., bodo same odgovorne za to, da ne prejmejo knjig pravočasno. Knjige se razpošljejo tudi letos deloma po železnici, avtobusih in po pošti. Šole, ki prejmejo knjige po železnici, jih dobijo za več bližnjih šol kot druga leta v skupnih zavojih. Te šole prejmejo posebna navodila na posebnih dopisnicah. šole, ki ne plačajo knjig pravočasno, bodo krive, da tudi druge šole istega okoliša ne prejmejo knjig v določenem času. Ob koncu ponavljamo še enkrat, da prejmejo šole le toliko garnitur knjig, kolikor ima šola celoletnih naročnikov. Naročnik, ki ni plačal vseh številk letnika »Našega roda«, prejme knjige le če doplača še naročnino za manjkajoče mu številke lista. —mm Kdor želi vezane knjige namesto broširanih, doplača za vso garnituro din 10,—. —mm O »Našem rodu« piše »Slovenija« z dne 31. maja med drugim: Literarni sodc- lavci »Našega roda« so samo znana imena. Černejeva, Lili Novv, Samec. VVinkler i. dr. so prispevali pesmice, med prozaisti pa poznamo Ingoliča, Jarca, Plestenjaka, Ribičiča, Roša i. dr. Letošnjo povest »Peter Klepec«, ki je izhajal v vseh številkah, je napisal Fran Bevk. »Naš rod« prinaša literarne in poučne sestavke, bogato okrašene z ilustracijami. Zanimivo je, da so med delci naših znanih mojstrov (Jakac, Kraljeva, Mihelič, Perko, Pirnat, Pregelj, Sedej) še vedno na prvem mestu dela bolgarskega ilustratorja narodnih pravljic Georgijeva, ki se odlikujejo po jasnosti motiva, preprosti izvedbi, lepih linijah in dosledni uporabi svetlo-temne ploskve, ki posreduje veliko plastičnost. — »Naš rod« ima največ naročnikov v Ljubljani, nato pa si po številu slede radovljiški, celjski, logaški, kamniški. litijski okraj in Maribor. V Halozah, Slovenskih goricah, po kočevskih šolah, v Beli Krajini ga skoraj ne poznajo. To so najrevnejše slovenske pokrajine, ki pa hkrati nalagajo naši prosvetni oblasti poleg drugih tudi to določno nalogo, da z denarno pomočjo pomaga izdajateljem »Našega rodu«, da bodo mogli pošiljati to kvalitetno mladinsko revijo po globoko znižani letni naročnini. —mm Daljšo oceno o Klemenčičevi zgodovinski čitanki »Iz starih in novih časov« je prinesel v 3.—4. zvezku »Časopis za zgodovino in narodopisje«. Krajšo oceno o »Našem rodu« pa prinaša »Mariborer Zeitung« z dne 10. maja t. 1.