Posamezna številka 2 K. Poštnina plačana v gotovini. Šlev. 253. V UMU v nedeljo fine 6. novembra m. Lelfl XLIX. »SLOVENEC« velja po <>oiti na vso strani Jugoslavije ln v Ljubljani: za oelo >eio naprej . K 2<0-— sa pol leta tl n sa cetri leta „ < • ■ za en mesec „ • • * 120--60-— 20 — Za Inosemstvo oelole'no K 480-. — Sobotna izdala: ~ t,» oe o teto..... Kii inozemstvo .. . i .. 80- = Cene tnseratora:— Enostolpna petuna vrsta mali oglasi po K 4'— In K 8 —, veliki oglasi nad 45 mm vi-šlue po K 8 —, poslana itd. po K 12 —. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan IzvzemSi ponedeljku In dueva po praznika ob 5. ari zjutraj. Illesečna prlloya; Vestnik SKSZ. __Urednišivo ie v Kopitarjevi nltoi itev. 6/111. Ko»opisl se ae vračajo; oelrmdiana piani-' se ne sprejemajo. Uredn. tetel. štv. 50, npravn. itv. 323. Oprava |e v Kopltar|evl al. 8. — Račun poštne bran, ljubljanske št. 650 z* naročnino ln št. 349 zs oglase, avsir. tn češse 24.797, oijr. 23.511, bosn.-liero. 7563. Pred letom 1914. Ne nameravamo pisati o kaki novi svetovni vojni, tudi ne o kakem nadaljevanju svetovne vojne ali kaj podobnega. To ni naš namen. Dobro pa je včasih pogledati nekoliko nazaj, ker trdijo učeni možje, da se da skozi zgodovinska očala gledati tudi naprej. Nekdaj je bila navada med žlahtnimi vitezi in še žlahtnejšimi grofi, da je smel, mogel in moral vsak človek — začel se je pri baronu — braniti svojo čast le s tenkim rapirjem ali z ostro sabljo v roki. Kdor se je dobro spoznal v tem »plemenitem« poslu, je vsakega lahko opsoval ali obrcal, vsaj moralno, tudi v najfinejši družbi. Razžaljeno čast je bilo treba braniti z rapirjem, a ta je bil navadno v roki predrznega izzivača vedno mnogo spretne jši. Izzivaštvo je cvetlo, dokler se svet ni toliko iztreznil, da je postavil namesto ra-pirjev in sabelj za odločujočo instanco sodišča. Takrat je zaklenkal izzivačem smrtni zvon in meščanska družba je začela pojmiti, kaj je demokratizem. Izzi-vači so bili postavljeni na cesto in izločeni tudi iz takozvane »dobre« družbe. Kdor je hotel veljati kot gentleman, ni smel izzivati, ampak je moral strogo čuvati kava-lirsko dostojnost v občevanju z ljudmi. Sličen preokret se je pričel razvijati tudi v življenju m mišljenju narodov. Po zmagi Nemčije nad Francozi sta se začeli v Nemčiji ostro ločevati dve smeri. Ena, fevdalno-militaristična, je vedno ponosno kazala na uspehe sablje in topov. Druga, delavsko-kmetska, se je pa začela neprijetnemu rožljanju s sabljo upirati, vsaj po mišljenju mogočnih fevdalcev in So mogočnejših generalov s kaizerjem na čelu. Silni razvoj industrije je ogromno pomnožil armado industrijskega delavstva. Socialistična smer je začela zmagovati in rastla je kot plaz od volitev do volitev za milijone volivnih glasov. Število socialističnih mandatov v nemškem rajhs-tagu je rastlo, rastel je kmetski centrum. Zakrknjeni in na rapir zapriseženi 'ev-dalci in bojeviti generali so se začeli tresti in bati za svojo premoč, »če zmaga demokratična ,kanalja',« so se vpraševali, kaj bo s sabljo, kaj bo z rapirjem«? Rešitev za gospodstvo rapirja in sablje so Videli samo se v zmagoviti vojski. Oni so rekli: »Če se zapletemo v vojsko, bilo s komurkoli in kjerkoli, bomo pokazali, kaj je vredno orožje. Mi bomo zmagali in moramo zmagati, ker moramo zmagati. Sicer je nas in našega gospodstva konec in to za vedno! Če pa zmagamo, bomo demokratični predrznosti vendar-le še nataknili nagobčnik za kakih 150 do 200 let. Zato moramo napeti vse sile, da stremo demokratični hidri glavo, dokler še ni pretrda.« Kakor zamišljeno, tako storjeno. Plemenita gospoda je izvlekla sablje iz nožnic in potegnila tenke rapirje izza pasu, da premaga svet mirnih sodišč. Svet sodišč pa se je rapirjem uprl 8 topovi iu tanki in — zmagal je! Kakor je zmagala demokracija v človeški družbi s sodišči in izbacnila iz svoje srede srborite razgrajače in jih tirala pred sodišča, tako je vrgla iz državne družbe sistem fevdal-no-generalskega gospodstva, ker hoče, da gospoduj v moderni in napredni državi svoboden in miroljuben državljan. Piod svetovne vojno je bil za Nemčijo popoln poraz protidemokratične klike, ki se je opirala bolj na surovo orožje kot ua civilizirano pravo. Klika rapirjev je napravila 1. 1914. svoj zadnji poskus in je rekla: »Ako zmagam, gospodujem. Če pa padem, naj pade z menoj vred tudi vse drugo.« — Padla je samo ona, ker narodi žive in hočejo živeti v moderni dobi brez klik, zlasti brez bojevitih klik. Ni šlo torej pred 1. 1914 samo za trgovsko rivaliteto med Anglijo in Nemčijo, ni šlo le za revanšo za 1. 1870. proti Francozom in za Alzacijo in Loreno in ne samo za to, da bo Trst avstrijski, laški ali jugoslovanski ali arnavtski — smisel svetovne vojna je bil globlji. Upamo, da smo ga dali vsaj v glavnih potezah ua p6men. Nauk: Zgodovina modernih držav nam kaže, da vladajoče stranke notranjo politiko včasih silno zavozijo. Tako zavozijo, da ne vedo več ne naprej, ne nazaj. Takrat se jih navadno poloti neko obupno razpoloženje za igranje na »va-banque«. Rečejo si: Riskirajmo in poskusimo vse! Tudi vojsko poskusimo! Če izpade stvar Budimpešta, 5. nov. (Izv.) Poslanska zbornica je zakonski načrt o ukinitvi vladarskih pravic bivšega kralja Karla IV. in o nasledstvu habsburške vladarske hiše soglasno sprejela. Obenem je bila tudi sprejeta resolucija poslanca Kosza, ki protestira proti vsakemu tujemu vmešavanju v mažarske notranje zadeve. Pred glasovanjem so zbornico zapustili nekateri člani legitimistične, krščansko-narodne in Fried-richove stranke. Budimpešta, 5. nov. V podrobni debati je predlagal poslanec Rassay k § 1. inartikulacijo pisanja iz Eckartsau. Nadalje Jugoslovanski klub vztraja. Belgrad, 5. nov. Včeraj dopoldne je bila seja Jugoslovanskega kluba, na kateri se je razpravljalo o notranjem in zunanjem položaju. Seji je predsedoval poslanec dr. Korošec in zastopane so bunjevačko-šo-kačka stranka ter hrvatska in slovenska ljudska stranka. Ponovno se je naglašala borba za ureditev države na podlagi zgodovinskih pokrajinskih mej. Ščititi se ima ravnopravnost Hrvatske in Slovenije in na tem temelju se ima izvesti revizija ustave. V aktualnih političnih vprašanjih in posebno glede ureditve države se je naglašala enodušnost vseh strank, zastopanih na seji. Seja je soglasno odklonila vsako politično ureditev, ki direktno ali indirektno vodi do ustvaritve velike Srbije in male Hrvatske. Sledila so poročila o položaju stranke v poedinih pokrajinah in se je ugotovilo, da se njene vrste vedno bolj ja-čijo. Seja Jugoslovanskega kluba se nadaljuje jutri dopoldne. Oemisija Pašičevega kabineta. Belgrad, 5. novembra. V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da bo ministrski predsednik Pašič predložil formalno ostavko vlade, čim priseže kralj Aleksander na ustavo. — Nekateri belgrajski listi so objavili vest, da se je na poslednji seji ministrskega sveta reševalo vprašanje ostavke vlade in da so se ministri o tej zadevi posvetovali skupaj s kraljem. Na mero-dajnem mestu se doznava, da ta vest ni točna. Vlada ni reševala tega vprašanja. Kabinet ne more odstopili, dokler kralj ne priseže na ustavo, ker bi sicer taktično nastopilo stanje zunaj zakona. dobro, nam bodo odpuščeni vsi domači in notranji grehi vsled vnanjih uspehov. Če pa igro izgubimo, pa naj bo izgbljeno z nami vred tudi vse drugo- tudi narod in država, če ne gre drugače. Tako so mislili 1. 1914. in pred 1. 1914 tudi nemški generali in fevdalci. Rezultat je znan. je predlagal, da se sprejme v besedilo § 1. določba, da so vsi živeči in prihodnji člani habsburške hiše izključeni za vse čase od ogrskega prestola. — Ministrski predsednik Bethlen prosi, naj se sprejme paragraf v svoji prvotni sestavi, ker določba, da so ugasle vladarske pravice Karla IV., ureja vprašanje na jasen način, ki izključuje vsak dvom. Paragraf 1. se potem sprejme v prvotni obliki, prav tako tudi § 2—4. S tem je zakonski načrt sprejet v prvem in drugem branju. Tretje branje se zaradi nujnosti izjemoma določi za jutri ob 11. POLOM PRIBIČEVIČEVE POLITIKE. Belgrad, 5. novembra. (Izvirno) De-misiija Pašičevega kabineta po zaprisegi kralja Aleksandra na ustavo ne bo samo formalnega značaja. Ob tej priliki so bo razčistilo razmerje med demokrati in radikalci. Dr. Laza Markovič priobčuje danes v »Samoupravi« članek v tem smislu. Dr. Markovič pravi, da je Pribičeviceva politika dosegla polom in da mora notranje ministrstvo prevzeti radikalec. Koalicija med radikalci in demokrati je samo začasna. Finančno ministrstvo naj bi prevzel Stojan Protič, Pribičevič pa naj bi obdržal samo ministrstvo prosvete. TKI STRI JE V RADIKALNEM KLUBU. Belgrad, 5. novembra. (Izvirno) V radikalnem klubu so tri skupine. Prva skupina, ki je nabolj protežirala centralizem, zahteva, naj Stojan Protič zopet vstopi v klub in prevzame vodstvo notranje politike. Druga skupina pod vodstvom dr. Momčila Ninčiča zahteva, naj ostane koalicija, dokler se ne sprejme proračun. Tretja skupina, ki jo vodi Nastas Petrovič, pa zahteva, naj se takoj razbije sedanja koalicija in sestavi nova vlada iz radikalcev, hrvatskega bloka in muslimanov. POZIV Dr. IVANIČA HRVATSKEMU BLOKU. Belgrad, 5. nov. (Izv.) V današnjem ♦Radikalu? objavlja dr. Momčilo Ivanič članek, v katerem pravi, da je mogla sedanja vlada voditi in še vodi svojo politiko samo zato, ker opozicija ni enotna. Dr. Ivanič pozivu Hrvatski blok, nuj se takoj pridruži ostali opoziciji. Katastrofalen padec naše valute. Curih, 5. novembra. Na današnji borži je notirala jugoslovanska krona 1,45. Od včeraj je padla za 20 točk. IZ MUSLIMANSKEGA KLUBA. Belgrad, 5. nov. (Izv.) Jugoslovanski muslimanski klub je imel danes sejo, na kateri je razpravljal o notranjem položaju. Namesto dosedanjega predsednika kluba Maglajliča bo najbrže izvoljen dr. H ras-niča. POSLANIŠKA KONFERENCA PROTI POVRNITVI MOB1LIZACIJSKI11 STROŠKOV. Belgrad, 5. novembra. Iz Pariza poročajo: Glede zahtev jugoslovanske in če-škoslovenske vlade, da mora Madžarska povrniti stroške za mobilizacijo v teh deželah, odrejeno vsled Karlove pustolovščine, je veleposlaniška konferenca odklonila to zahtevo, izjavila pa je, da je za to, da imata Jugoslavija in Češkoslovaška prednost pri plačevanju vojne odškodnine po Madžarski. VTIS PETHLENOVEGA GOVORA V PRAGI. Praga, 5. nov. (Izv.) Včerajšnji govor mažarskega ministrskega predsednika grofa Bethlcna je v čeških političnih krogih povzročil skrajno slabo razpoloženje, posebno Bethlenova trditev, cla so zahteve male entente, ki jih je stavila Mažarski, v nasprotju s trianonsko mirovno pogodbo. VPOKLIC NA MAŽARSKEM. Dunaj, 5. nov. (Izv.) V tukajšnjih do. bro poučenih krogih se trdi, da je Mažarska vpoklicala letnika 1898 in 1899. Letniki 1894—1897 so pripravljeni na vpoklic pod orožje. Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Naša vlada je še pred kratkim izjavila, da glede luke Baroš ne bo popustila. Upamo, da je bila ta vladna izjava iskreno mišljena. Zato tudi ne razumemo vedno se ponavljajočih italijanskih vesti, da se bodo vršila glede baroškega pristanišča nova pogajanja. Kaj jih je treba, dokler se ne Izvrši rapallska pogodba, to je, da se izroče Sušak, Baroš in Delta v brezpogojno in nesporno suverenost in upravo države Srbov, Hrvatov in Slovencev? Ra-pallsko pogodbo že itak smatramo za sramotno za našo državo; če pa Italija niti te noče izpolniti, naj jo anulira! Tudi nam prav nič ne ugajajo potovanja g. Zanclla v Rim in potem v Belgrad. Ako hoče Reka sporazum z nami, je prav in doliro za obe strani, toda Italije kot posredovalca pri tem prav nič ni treba. Ako se pa Reka ne smatra za samostojno državo, kar je po mednarodnem pravu, ako hoče biti dekla Italije, pa naj bo, toda Zanella naj potem ne hodi iskat sporazuma v Belgi^ad na Škodo naše države. * * ♦ Trst, 5. novembra. »Erl Nuovk poroča njen dopisnik iz Belgrada: »Vprašanje luke Baroš je zopet na površini. Tu z veliko pazljivostjo zasledujejo razgovore, ki jih vodi v Rimu predsednik reško vlade Zanella s predstavitelji italijanske vlade. Ako madžarsko vprašanje ne bi zahtevalo Pašičeve navzočnosti v Belgradu, bi se bil ustavil v Rimu, da završi to vprašanje, ki tako razburja italijansko in jugoslovansko javnost. Sedaj pričakujejo tu predsednika reške vlade ,da se končno doseže pravičen in prijateljski sporazum za rešitev tega problema. V dobro poučenih krogih so mnenja, da jugoslovanska vlada ne bi nasprotovala novim pogajanjem glede pristaniškega konzorcija. Jugoslovanska vlada bi rada dala reški vladi tehtne dokaze svojega odkritosrčnega in prijateljskega mišljenja nasproti njej. V tem smislu je dobil načelnik jugoslovansko delegacije na konferonci v Portorose dr. Rvbaf nalog, naj živo podpira zahtevo reško vlado, da bi ee »mola Jugoslovanski klub zahteva demobilizacijo Mppi minister spr&fel stili§c.e mM§m StluSia. Demobllazaciia se M taltrss iiuriiila. Belgrad, 5. novembra. (Izvirno.) Danes je imel Jugoslovanski klub sejo, na kateri so sklenili, naj se takoj poda v vojno ministrstvo deputacijo kluba in zahteva, da se takoj ustavi mobilizacija in takoj prične demobilizacija mobiliziranih čet. Deputacija, ki jo je sprejel vojni minister general Zečevič, je obenem zahtevala tudi, da se vozila in živina, v kolikor je bila odvzela, vrne. Vojni minister je deputaciji odgovoril, da si bo osvojil stališče Jugoslovanskega kluba. Vozila in živina se bo ocenila po tržnih cenah. Glede demobilizacije je minister izjavil, da se bo hitro izvršila, čeprav on sam, ni kompetenten za lo. Poudaril je, da je ta mobilizacija poskus, ki je pokazal pripravljenost naše vojske, ki bo napravila dober vtis na znotraj in zunaj. Habsboržanl v mažarski zbornici soglasno odstavljeni. Lvov, 5. nov. (Izv.) V celi Podoliji je izbruhnila splošna vstaja Ukrajincev pioti boljševikom. Vstajo vodi poveljnik ukrajinske armade Zabolotny. Vstaši so zavzeli Brody, kjer so zaplenili ogromno voj- nega in drugega materijala. Tamkajšnje komuniste so po kratki sodbi postrelili. Tudi Husjatyn, Kamenjec Podoljski in Mo-hilev Podoljski so vstaši zasedli. Železnica Žmerinka—Mohilev je v rokah vstašev. tudi njena delegacija udeleževati konference.« Lugano, 5. novembra. (Izv.) Italijansko - jugoslovanska pogajanja radi Reke, Dalmacije in medsebojnih kulturnih odnošajev se bodo, kakor poroča >Corriere del-la Sera«, v kratkem zopet pričela. VPRAŠANJE RIBOLOVA V JADRANU. Belgrad, 5. novembra. Semkaj je dospela italijanska komisija zaradi ratifikacije pogodbe o ribolovu na Jadranu, katero pogodbo je italijanska vlada že ratificirala. Komisija naj bi pospešila ratifikacijo tudi z jugoslovanske strani. Belgrajska vlada se je pa spričo enoglasnega protesta vsega domačega ribištva postavila na stališče, da je bil dotični dogovor le enostavno mnenje doticne italijansko-jugoslo-vanske komisije ki torej nje ne veže in ga ne namerava ratificirati. Vprašanje ribolova naj se reši s trgovinsko pogodbo, ki se ima skleniti med Jugoslavijo in Italijo potem, ko se izvrše določbe rapallske pogodbe. PREISKOVALNA KOMISIJA ZA ALBANIJO. Ženeva, 4. novembra. Preiskovalna komisija, ki jo pošlje v Albanijo Zveza narodov, se je sestavila. Njeni člani so: Theffielf, finski poslanik v Kristianiji, polkovnik Rchaeffer iz Luksemburga in major Mfiinich, tajnik norveškega Rdečega križa. Komisija se pied odhodom v Albanijo snide v Ženevi okolu 10. t. m. LORD CECIL O NAŠI AKCIJI V AL-BANIJL London, 4. novembra. V spodnji zbornici je izjavil lord Robert Cecil, da so jugoslovanske čete vdrle v Albanijo in da po informacijah zunanjega urada postopanje Jugoslovanov ni utemeljeno. Belgrajska vlada je bila že opozorjena in angleška vlada si prizadeva urediti stvar mirnim potom. TRGOVINSKA POGODBA Z NEMČIJO. Belgrad, 5. novembra. V ministrstvu trgovine in industrije je končnoveljavno izdelan načrt za trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Nemčijo. Vlada bo predložila ta načrt narodni skupščini na eni prihodnjih sej. POTOVANJE KARLA IN ZITE. Bukarešta, 4. novembra. Razkralj Kari in razkraljica Žita sta davi s posebnim vlakom zapustila Oršovo in bosta do-Bpela drevi v Galac, ne da bi se ustavila v Bukarešti. Odvedli ju bodo takoj na angleško vojno ladjo »Cardiff«. Razkralja stražijo angleški policijski uradniki. Ladjo »Cardiff« bodo vodile štiri rumunske stražne torpedovke. STROŠKI AVSTRIJSKE OBMEJNE STRAŽE. Dunaj, 5. nov.. (Izv.) Stroški avstrijske obmejne straže proti Mažarski znašajo doslej okoli 800 milijonov avstr. kron. RUSIJA IN WASHINGTONSKA KONFERENCA. Moskva, 5. novembra. Ruska vlada je naznanila v novi noti na velesile, ki so udeležene pri konferenci v Washingtonu, da Rusija ne pripozna določitev glede vzhodno-azijskih vprašanj in da si obdrži popolnoma proste roke.__ Japonski ministrski predsednik umorjen. Tokio, 4. nov. Japonski ministrski predsednik Hara je bil na enem tukajšnjih kolodvorov umorjen. Tokio, 4. nov. Umor ministrskega predsednika Kare na tokijskem kolodvoru se je izvršil ob 19.30, ko se je ministrski predsednik hotel odpeljati k političnemu zborovanju v Kioto. Morilec mu je zabodel v prsi kratko sabljo. Ob 22. je Hara podlegel poškodbi. Morilca so aretirali. London, 5. novembra. Po poročilu, ki je dospelo iz Tokija v New York, je morilec japonskega ministrskega predsednika Haro mlad mož iz Koreje. Drugo poročilo veli: V japonskih krogih v Zedinjenih državah menijo, da je morilec orodje vojaških reakcionarcev. — »Daily MaiU izraža mnenje, da bi bil ministrski predsednik Hara na washingtonski konferenci vplival v smislu zmernosti. — »Daily Chronicle« naglasa, da more umor samo poslabšati položaj v času, ko leži japonski cesar bolan in ko se nahaja Japonska sredi težkoč. Tokio, 4. novembra. Morilec iapon-skega ministrskega predsednika Hare je 191eten mladenič; baje je umobolen. Goriško pismo. Društveno gibanje. —■ Vtisi Karlovega poizkusa. — Avtonomija. Pretekli teden se je v Gorici končal ciklus javnih predavanj, ki jih je prirejal klub kršč. socialistov (odsek »Adrija«) v gvorani hotela pri »Zlatem Jelenu«. Bila so to prva javna predavanja, ki so se vršila pod novimi razmerami v Gorici. To pot ie predaval France Bevk o »Goriški v slovenski liriki« ter je recitiral več pesmi. Želimo samo, da se vrši še kaj predavanj posebno ob zimskem času; taka predavanja so tudi edina prilika, da se goriška inteligenca zbere tupatam in pregleda svoje vrste. Prireditve po deželi v tistem velikem obsegu, kot so se vršile v poletju, so zdaj ponehale. Zadnja se je vršila v Donbergu v velikem čitalničnem prostoru, kjer ie imel poslanec Šček enega svojih najlepše uspelih shodov za ustanovitev »Kniečko-delavske zveze«. Popoldne se je vršila veselica s pevskimi točkami in igrami; tudi pri veselici so imeli govore France Bevk, Šček in dr. Bitežnik. Ta mesec se bo vršilo po podeželskih društvih vse polno »Gregorčičevih večerov«, na katerih bodo proslavili Primorci spomin svojega največjega pesnika. Dne 15. novembra bo namreč preteklo ravno 15 let, odkar je umrl in šel »nazaj v planinski raj«. Če je dolžnost koga, je dolžnosi Goričanov, da se ga ob ti priliki spomnijo. Marsikoga bo zanimalo, kako ie bila pri nas sprejeta najnovejša Karlova avantura. O inteligenci ne govorimo; * aj ta ve in čuti, vemo. Preprosto ljudstvo (govorimo tudi o italijanskem prebivalstvu) pa ve in čuti samo, da je danes neznosnejše kot je bilo kedaj, zato se tupatam čuje kaka beseda na račun Italije in v prilog Karla. Opomnimo pa, da so taki ljudje med Slovenci najredkejši; naši ljudje imajo drugačne ideale, ki jih ne obešajo na zvon. Razburjenja pa ni bilo. Kvečjemu so ljudje vzeli ta poizkus kot časnikarsko zanimivost in so vse kmalu pozabili. Praznikov imamo toliko, da nikoli ne pridemo iz njih. Ljudje pravijo, da zdaj vedo, zakaj je papež pred leti odpravil nekaj zapovedanih praznikov: ker jih je država preveč naložila. Radi neznanega vojaka smo praznovali parkrat in tudi radi srebrne poroke kralja in kraljice ter iz različnih drugih vzrokov. Kmet pride v mesto, da bi opravil na sodniji a!: kjerkoli, pa dobi vse zaprio: praznik. Naznani pa tega nihče ne pravočasno. Naše poštne razmere so začele nekoliko šepati. Da so pošte počasne, o tem ne govorimo. Ali da pisma odpirajo, delajo na ovitkih opazke in črtajo slovensko pisane naslove, to je žc od sile, dasi nimajo še nobenega odloka, da morajo L--i naslovi v tem ali onem jeziku. Čuden slučaj nesreče se je zgodil pred nekaj časa v Tolminu, Dva zral ,,Dlovca iz Turina sta hotela preleteti zračne višave in priti na Dunaj. Pri Tolminu pa sta se morala spustiti na tla in se pri tem smrtno ponesrečila. Pokopali so ju v Tolminu. Bila sta rezervna častnika. Avtonomije, o kateri sc je toliko govorilo, do zdaj še nimamo. To se ^.avi, da vlada še ni imenovala onih mož, ki bodo zastopniki Slovencev in Italijanov. Pravijo pa, da se to zgodi v najkrajšem času. Politično društvo »Edinost« protesHra proti taki navidezni avtonomiji, a ne brani onim, ki jih vlada imenuje, da sodelujejo. + Hujskanje na vojsko. »Slovenski Narod« z dne 6. novembra t. 1. je objavil krvav članek, v katerem dela razpoloženje za vojsko in sam izjavlja, da se ga je lotila naravnost »besna bojevitost«. Pravi, da je vojska potrebna, češ da se velesile nič ne ozirajo na koristi naše države, vsled česar da si hoče »Jugoslavija priboriti svojo pravico makar tudi s puškami in topovi«! Tako »Narod« s polnimi ustmi trobi v vojni rog in razburja ljudstvo. Čudimo se, kako državna oblast trpi take članke, ki morejo povzročiti največjo katastrofo v našem gospodarskem življenju. Tako hujskanje na vojsko, ki ni v ničemer utemeljeno, nujno žene cene živilom navzgor, povzroča padec valute in ogroža gospodarsko eksistenco vseh slojev razun verižnikov in vojnih špekulantov. Kakor se poroča iz Belgrada, jo vojni minister Jugoslovanskemu klubu« izjavil, da se vpoklicanje rezervistov ustavi, ker da to vpoklicanje sploh ni imelo značaja mobilizacije v vojne namene, ampak je le bilo poizkus, kako pri nas vojni aparat sploh funkcionira, in je vrhutega imelo podati zunanjemu svetu dokaz, da smo močni. Če vlada torej zdaj resno misli že na demo-bilizacijo, ne more zunanji položaj biti tako strašen, kakor ga slika »Narod«, ki govori o požigih, ubojih in onečaščevanjih našega ljudstva (!) v Albaniji in poziva na krvavo vojsko, češ, doli je pekel, »naše otroke odvajajo v sužnost« itd. Da pusti oblast take pretiranosti in izmišljotine razširjati, je čisto nedopustno, ker bodo imeli za neizogibno posledico deruto na našem trgu. Vlada naj ljudstvo takoj pomiri, kakor je to storil napram »Jugoslovanskemu klubu« sam vojni minister. Za vojne hujskače pa bi bilo najboljše zdravilo, če jih gospod vojni minister pošlje v — Albanijo. + Stara natolcevanja. Demokratski listi, na čelu jim seveda »Slovenski Narod«, so vedeli te dni poročati, da se papež silno zanima za usodo ekscesarja Karla, da je belgrajski nuncij Cherubini pod-vzel v tem oziru nekake »korake« in slične historije, spričo katerih se liberalnemu špispurgarju seveda vsled »klerikalne nevarnosti« naježijo lasje na glavi. Vendar so si demokratski listi tudi topot vse prosto izmislili. Vatikan je že pred več dnevi kategorično dementiral, da bi se bil sploh kaj vmešal v Karlovo afero, ker mu tega čisto nič treba ni. Toda demokratski listi prinašajo pač napade, dementijev pa ne. Brez natolcevanja naš svobodomiselni tisk pač ne more nikakor izhajat!. France 2venkelJ. Pavlš in nj^ova punčka. Carinarska dogodivščina. (Dalje.) V vlaku jo Pavleta silno Jezilo, da ni hotel nihče v pogovor. Vsi »o tako nemarno dremali. Presedal se je v dolgem votu od oddelka do oddelka in iskal razgovora. V zadnjem kotu je sedel gosposko oblečen človek in s polodprttmi očmi motril Pavleta. Nenadoma, kot bi »o bil prebudil iz sanj, si pomane oči in sede tik Pavleta. Jutrov« dopisnik ob nedeljah in praznikih. Menimo pa, da ni nobenemu v škodo, ako delavstvo — kar je večina šišenskega prebivalstva — tako rado obiskuje službo božjo. Vse tiste milijone pa, o katerih sanja dopisnik Jutra«, oo. frančiškani prav radi njemu prepuste, samo da plača ž njimi njih dolge. — Pogreb umrlega Franca Sinalca, trgovca s kloouki v 1 jubljani so vrši v ponedeljek, dne 7. novembra ob 10. uri dopoldne v Mirni ua Dolenjskem. 4049 — Tržič. V ponedeljek, dne 7. nov. t. 1. priredi prosvetni odbor D. J. zopet predavanje v >Nnšem domu«. Predava g. J. Vider: >Kaj smo in kaj hočemo.« Začetek ob 8. uri zvečer. \ 2>Čas«. Opozarjamo še enkrat na MJas«, katerega prva številka za leto 1921/22 znaša 25 din, za ustanovnike L. dr. 23 din. Za dijake se je na zadnji seji L. dr. določila cena 15 din. — Demokratski štab v zadregi. Pokrajinska uprava je predložila belgrajski vladi predlog radi odlikovanja funkcionarjev ljubljanskega vzorčnega semnja in med drugimi tudi predsednika in podpredsednika trg. zbornice v Ljubljani. Ta predlog je spravil štab demokratske stranke v nemalo zadrego, kajti končno odločitev o odlikovanju si je pridržala demokratska stranka in je morala tudi v tem slučaju izreči svojo sodbo. Glede Ogrina je bila stvar lahka, kajti že kvalifikacija, da pripada SLS, je bila dovolj tehten razlog, da ga izbacijo iz liste izvoljenih. Hujša je bila odločitev pri predsedniku, kajti on jo njihove gore list, toda kvalifikacijo ima slabo; bil je namreč radi tega, ker so mu drugi moko pokvarili, po nedolžnem obsojen na 14 dni. Bilo bi vendar malo preveč, moral je tudi on iz liste. Gospoda Ogrina ni bolelo, ker ni od demokratov nikoli pričakoval protekcije, a g. Knez se ni mogel utolažiti, dokler mu niso obljubili mesto >ordena< pomiloščenja. Tako sicer še nima kvalifikacije, ki je potrebna visokim odlikovancem, a vendar še ni izgubil nade, da obdrži kvalifikacijo, ki jo potrebna za predsednike trgovskih zbornic, to pa samo v slučaju, če je res porni-loščenje tako, kakor podelitev odlikovanja, pridržano štabu demokratske stranke. Bomo videli. — Na našo čestitko k imenovanju ge. drlce. A. Piskernik za redno članico nemškega bot. društva je želelo tudi »Jutro« — sicer šele po osmih dneh — na svoj način čestitali. Bodi nam pa dovoljeno, da »najbolje informirani slovenski list* poučimo, da more postati redni član nemškega bot. društva samo listi, ki se je s samostojnim raziskovanjem na znanstvenem polju že udejstvoval in ki ga predlagata za sprejem vsaj dva vseučlliška profesorja. Redno članstvo take organi;'., cije zahteva znanstveno kvalifikacijo, slično kakor jo zahtevajo vse znanstvene akademije. Naravno je torej, da nikdar nc bo postal član tega »nemškega« društva kak plehki in gostobesedni znanstveni širokoustnež, četudi plača »nekaj mark« članarine, Dopisnik »Jutra« naj se le jaderno potrudi, da postane član, če že ne nemškega bot. društva, pa vsaj zagrebške akademije znanosti: ko pa mu bo to oboje spodletelo, mu morda kak zoološki panoptikum v Later-manovem drevoredu podeli člaustvo in diplomo, ki si jo naj vtakne za klobuk. — Tržaška posojilnica in hranilnica v Trstu poživlja vse imetnike od nje izdanih in deleženih knjižic, katere še niso bile po požigu Narodnega doma (Balkana) v pregled predložene, da jih predložijo ali pa priporočeno vpošljejo v svrho pregleda (priložijo naj se znamke za povrnitev knjižic) Kmetski posojilnici v Ljubljani. Deležev iu hranilnih vlog onih knjižic, katere ne bodo do konca novembra t. 1. predložene, no bo mogla Tržaška posojilnica iu hranilnica vpoštevati pri obrestovanju in bo morala odkloniti odgovornost za vse eventuelne posledico. —- Lepe prikazni na nebu. Merkur doseže 16. t. m. največjo razdaljo na desno (zahodno) od solnca in ga bo mogoče videti skoro ves ta mesec na vzhodu. Vzhaja okoli pol 6. zjutraj. — M a r s dohiti dne 14. t. m. zjutraj Saturna iu gre v razdalji 53 minut mimo njega dalje; dno 27. t. "m. zjutraj doide Jupitra in gre mimo njega v razdalji 10 minut. Obe kcnstela-ciji se izvršita v ozvezdju Device na jutranjem nebu. — Uradna ohjavn. Od kr. policijskega ravnateljstva v Ljubljani smo prejeli: Po naročilu pokrajinske uprave so Vas obvešča, da se smo o mobilizaciji (podčrtalo uredn.) samo toliko poročati, kolikor se o tem uradno objavlja. — Slovanski medieioei v Gradca. Od tam nam piše koroški Slovenec-medicineo: Tu nas je medicincev zelo veliko, posebno je veliko število Srbov in Bolgarov, potem pridejo še Hrvati in Slovenci, Jugoslovanski akademiki Imajo svoje s>Jugoslov. društvo«. Na univerzi se govori več v slovanskih jezikih, kakor nemški. Ravno tako se govori tudi v kavarnah. — Zborovanje slovenskih notarjev. Pripravljalni odbor organizacije notarjev sklicujc shod v nedeljo, dne 13. t. m., v magistratno dvorano v Ljubljani. Dnevni red: 1. Posvetovanje tflede zakona o taksah (ref. not. tj. Hu-dovernik). 2. Poslovni davek (ref. not, g, dr. Kuhar), 3. Smernice o novem notarskem redu {ref. not. g. dr. Kuhar). 4, Organizacija notarjev (ref. g. dr. Stojan). — Shod se vrši ob 11. uri dopoldne. — Mesto uradnega slugo ruz^isano je pri deželnem sodišču v Ljubljani. Služba podurad-ulka ali sodnega sluge je razpisano pri okrajnem sodišču v Šmarju. — Nesreča. Ko so kopali zamljo za novo občinsko pot iz Horjuija v Ligojno, jc podsula zemlja Horjuljca Andreja Gabrščka, ki je bil nevarno poškodovan. — Ukradene kokoši. Poscrtniku Frančišku Tomcu v Dobrovi jc bilo ukradeno 16 kokoši. — Napad z nožem, Jakob Klemene iz OlSevka je z nožem napadel in težko poškodoval delavca Franca Zabrezovnika iz 01-ševka. — Prijeta ciganska tolpa. V Podklancu so orožniki aretirali cigansko tolpo, obstoječo iz treh oseb: Tomaža Hudoroviča, Marijo in Agato Hudorovič, ker so nameravali v Italijo iz-tihotapiti štiri konie. Pri tolpi so dobili tudi belega psička in belo psico, katera je bila nedavno ukradena posestniku Janezu. Ovšaku v Šmartnem pod Šmarno goro, kateremu so isti cigani ukradli tudi perila v vrednosti 5000 K, BORZA. Curih, 5. novembra. Devize. Berlin 2.175, Holandija 185.75, New York 537, London 21.15, Pariz 39.65, Milan 21.95, Praga 5.30, Budimpešta 0.55, Zagreb 1.45, Bukarešta 2.50, Varšava 0.21, Dunaj 0.19, avstrijske žigosane krone 0.12. Š Posojilo na Aagteškcza. »Jugoslovenski « poroča, da je tvrdka Buluon ponudila naši državi 5 milijonov funtov šterlingov po kurzu 91 in s 7odstotnimi obrestmi Pogoj posojila je, da se ta posojeni kapital vsaj deloma placira za gradbo Jadranske železnice. Dr. Kumanudi je s posredovanjem a.ngleškcga finančnega ministrstva v pogajanjih tudi z drugimi bankami, ki so stavile nove ponudbe. Posojilo se bo na vsak način najelo samo v tuji valuti. g Stanje papirnatega denarja ▼ Jugoslaviji. Po uradnem izkazu Narodne banke dne 22. oktobra je bilo papirnatega denarja v prometu 4.407,256.715 dinarjev. g Rumunsko posojilo ▼ Švici. Rumunija ie najela v Švici za 40 milijonov švicarskih frankov posojila, in sicer 16 milijonov v denarju in 14 v poštnem, brzojavnem in železniškem materijalu. Posojilo bo vrnjeno leta 1922., in sicer tako, da bo Rumuniia izvozila žita v Švico 15.000 vagonov. g Stanje papirnatega denarja t Nemčiii Dne 22. oktobra je bilo v Nemčiji za 95.467-1 mark papirnatega denarja v prometu. Stanje se ie povišalo za 313-3 milijonov mark. g Zunanja trgovina Češkoslovaške, češkoslovaška je uvozila vsega skupaj za 4,044.219 čsl. K meterskih stotov blaga, izvozila pa za 8,500.711 čsl. K meterskih stotov. g Dobarn drnat. Jgorivnog«) Špirit«. Ker se je špirit izdatno podražil, se je urad za pospeševanje obrti v Ljubljani odloči! preskrbeti obrtnikom veEjo množino drnat. špirita po nizkih cenah. Interesentje naj obvezno prijavijo svoje potreb-bčiue najkasneje do IZ U m. ua naslov Urada za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta' 22. g Konferenca o uvozni carini n« monopolne predmete. Generalna direkcija carinc v P igraau sklicujc na dan 10. novembra ob ^ uri dopoldne konferenco interesiranlh indu-jlrialcev, ki proizvajajo monopolne predmete, in sicer cigaretni papir, smodnik, petrolej, sol in vžigalice o uvozni carini na monopolne predmete, ki do sedaj ni obstojala, ki ca je v svrho zaščite domače industrije potrebna^ — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani poživlja radi tega interesente, da se zglasijo v zbornični pisarni radi določitve delegatov ra konferenco, g Angleška banka je znižala diskont od 5y2 % na 5%. š Predsednik okrožnega ewliSča v Mariboru postane dr. Toplak. š Tožba Pesek kontra KJcmecčič se že nahaja pred mariborskim okrožnim sodiščem, Vzklicna razprava sc v kratkem razpiše, š Mariborsko sodišče je še vedno brez razsvetljave, ker jc zmanjkalo fonda za nadaljevanje instalacije. Razprave se vrše sedaj pri razsvetljavi sveč, š Promet It Maribora se vrši na vse strani popolnoma redno in so vse vesti, da je promet iz Maribora zaradi vojaških vpoklicev omejen, neosnovane, š Veliki nalivi so bili včeraj ob Stajersko-hrvatr.ki moji. V Mariboru je padlo le nekaj kapelj dežja. š Tožbo Pirca proti Mariborski tiskar-ni" je okrajno sodišče zaradi višine, zneska odstopilo okrožnemu sodišču. š Prostovoljno ra**li sla se društvi: >T)en-tsclier Gabclsberger Stonographeu Vereinc v Mari bori; in >MflnnergesnngsvereiiH v Velenju. lj »Mlinar in njegova hči« se ponovi danes ob pol 8. uri zrvečer v Ljudskem domu. Opozarjamo vse, ki si hočejo ogledati to lepo igro, naj nikar nc zamuda kupiti si vstopnico v predprodaji v Ljudskem domu, II. nadstr., vraia 25. lj Elizabctna konferenca pri sv. Petru v Ljubljani priredi v nedeljo, 6. novembra ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih, Župnijska ulica 1, ča-jov večer p tombolo. Ker je čisti donos te prireditve namenjen izkljuf.no v dobrodelne namene, za podpiranje ubogih v šentpeterski župniji, se prosi t« mnogoštevilen obisk. (k) lj Osrednji svet družbe sv. Elizabete ima svojo mesečno sejo izjemoma v torek, 16. t m.; ne pa prihodnji torek, 9. novembra. lj Šentjakobska prosveta. Danes ob 6. uri zvečer bo ranimivo predavanje s skioptičnimi slikami. Vabimo k obilni udeležbi 1 lj Vznemirjena vlada. Uradno se poroča: Po mestu krožijo tendenciozne vesti, ki se nanašajo na orožne vajo, tako: da so bo mobiliziralo v večjem obsegu, da se bo pričela vojna z Italijo, da se naše čete že bijejo z Madžari in druge slične neresnice. Vse te govorice so izmišljene iz zlobnih ali spekulativnih namenov. Mali ententi gro samo za to, da po Karlovem poizkusu pomaga vzpostaviti red na Madžarskem in zasigura mir Srednje Evrope. Nihče naj ne verjame po brezvestnežih izmišljenim vostem. Kdor zaloti razširjevalca takih vznemirjajoči!) novic, naj ga nemudoma ovadi pristojni oblasti. lj Poziv brezstanovancem. Radi revizije se vabijo stranke, ki so zaprosile za rodbinsko stanovanje v Ljubljani pri bivšem Državnem stanovanjskem uradu in so še sedaj brez stanovanja, naj se zglase v pisarni navedenega urada na Dunajski cesti št. 40 (vogal Ceste na Južno železnico) od 9. do 13. ure, iu sicer: dne 8. nov. I.1. stranke z začetnico imena A do H, dne 9. nov. stranke z začet, imena I do N, dne 10. nov. stranke z začet imena O do Š, dne II. nov. stranke z začet, imena T do Ž. — Hovanski. lj >Konc«ri v dvorani hotela Tivoll.< V nedeljo (danes) 6. t. m. igra godbs Dravske divizije od 15. do 20. ure. Vstopnina prosta. Domače jetrne in mesene klobase. IxV>orna vina. Se priporoča: Vek. Dolničur. 4060 lj Imenovan je za profesorja na državni višji realki v Ljubljani dr. Anton Papež, bivši profesor na realki y Gorici. lj Aretacije Pretkauega goljufa in tihotapcu no prijeli organi g. okrajnega nadzornika Topli-karja. Mož je invalid in se piše Uhl Friderik Seznanil se jo s trgovko Franjo Dolinšek na Ostrož-nem, katera mu je posodila 4700 kron, ker ji je rekel, da bo s tihotapstvom iz Avstrije v Jugoslavijo napravil sijajno knpčro. Uhl jn odšel v Radgono, kjer je nakupil veliko blaga. Ko se je vozil s čolnom čez Muro ponoči v Jugoslavijo, ga je zasačila avstrijska obmejna straža, nakar je Uhl popustil blago in prekoračil Muro. V koliko so Uhlove trditve resnične, bodo ie na sodišču ugotovili. — Na glavnem kolodvoru je policija aretirala spremljevalca voz Aleksandra Pavlica, o katerem se je ugotovilo, da jo ukradel Scagnet-tiju v Metelkovi ulici kron in Antonu Mar. kunu 2000 kron vredno kolo. Ukradeni kolesi sta m vrnili lastnikoma. — Zaprli so Mihaela Sesku, ker je svoega gospodarja Franca Golob« ogoljufal ta veliko vsoto denarja. Ponarejal je dobavne listke od stehtanih in prodanih kož. Listke je ukradel pri tvrdki. kateri je vozil kože. Prigolju-fani denar Je s svojimi prijatelji zapiL lj Invalid je izgubil na praznik Vseh svetnikov na južnem kolodvoru zimsko rokavico. Ker za najditelje itak nima pomena se prosi, da jo odda v našem upravnlštvu. lj Prehod* kritike. Ključavničar Rudolf Bur-nik je bil radi komunizma izgnau iz Karlovca in ker je odobraval atentat na kralja Aleksandra in na ministra Draškoviča. Odšel je v svojo domovinsko občino Siri. D-s 20. avgusta letos js pa govoril v pričo Vincenca, Marije ln Julijane Roje t Ljubljani, da nI prav, ker komuniste tako preganjajo, ker je lo dobro, kar so hoteli komunisti do- seči, NapraviH so v Rusiji red in ga bodo tudi pri nas. V dveh mesecih bo prišlo do revolucije ln bo tekla kri v potokih. Srbov se moramo iznebiti, napraviti s<; mora taka republika, kakršna jo v Ru« siji; Jugoslavija mora razpasti, Slovenci bodo pri« •ili pod oblast Italijanov. Deželno soilščo jo prisodilo za to Buraiku 3 mesece zapora. Socialni vestnik. LETNO POROČILO inšpekcije rada kraljevine SHS o njenem delovanju lota 1030, IT. Inšpekcija dela (ali v uradni slovenščini: Inšpekcija rada) je v svrho uspešnejšega poslovanj« razdeljena v osrednjo inšpekcijo dela tn v okrožna obrtna nadzorništva. Pri odroditvi delokroga posameznih obrtnih nadzorništev se ni gledalo na toritorialno obsežnost, temveč ua to, kako je ram vita v posameznih krajih industrija in obrtništvo. >Radi tega je povsem naravno, da imajo pokrajine z razvito industrijo, modernim in številnim obrtništvom večje število obrtnih nadzorništev, ko pokrajine, ki so pretežno agrarne.* (Stran 10.) Zato je razumljjvo, da je Srbija in Macedoulja ra» deljena v pet, Vojvodina v dva, Hrvatska v tri, Slovenija v tri, Dalmacija v dva in Bosna s Hercegovino v tri okrožja. Torej 18 okrožnih nadzor* niStcv. Od teb jih jo 1. 1920. dolovalo v Srbiji S (nastavljenega osobja 17), v Vojvodini obe (osobja 10), v Hrvatski nobeno, v Sloveniji 2, v Celju iS Ljubljani (osobja 6), v Dalmaciji 1 (osobja 1), v Bosni 3 (osobja 7), Od 18 nadzorništev jih je torej delovalo 13/ Obrtna nadzorništva so samostojni (avtonomni)] uradi, ker jim ta samostojnost garantira večji v.gled v razmerju z zainteresiranimi strankami iu jim omogoča hitro in čno posloranje. Kot vzrok) zakaj ni poslovalo vseh 18 inšpektoratov, se na« vaja pomanjkanje tehnično in socialno-politično izobraženega osobja. Letno poročilo je torej v toliko nepopolno, ker manjkajo podatki od 6 okrožij in pa tudi radi tega, ker posamezni nadzorniki radi pomanjkanja: OEobia niso mogli v kratkem času zbrati potreben material. Kakor poroča v svojem poročilu osrednja inšpekcijska dola, ni pričakovati, da bi se tc* stvari zboljšale pred 1. 1(523. To nam dokazuje, da m meroda.inih mestih za eno najbolj perečih vpra* Sanj ni pravega umevanja. Mislimo, da ie že skrajni čas, da pride v tem oziru do temeljito spremembe. Kljub temu je letno poročilo po svoji vsebini še dokaj zanimivo. Iz poročila osrednje inšpekcije dela, ki obse* gu okrog 40 strani, je razvidno, da se je omejilo v glavnem na organizatorično delovanje. Poročilo nam daje splošen pregled o delovanju posamet-nili nadzorništev. Ker bomo podrobnosti omenili pri poročilih o posameznih okrožjih, se tn ne bomo spuščali v podrobnosti. Iz tega poročila je razvidno, da so podatki iz Slovenije še najtočnejši in d» je tudi stanje v splošnem zadovoljivo. V aploš-nom je bilo pregledanih 1138 podjetij, v katerih, je bilo zaposlenih 30.027 delavcev. Graditev novih' podjetij je bilo razmeroma jako malo, nekaj okroe; 180. Pripomniti pa se mora, da po nekih pottraji' rah ustanavljajo ln zidajo kar cole tovnrne, ne d.-t bi to prijavili oblastem. Sploh se uradni predpisi premalo upoštevajo in je ta malomaruost poraro-Sila prav mnogo nesreč, ki so zahtevale tudi smrtne slučaja. Glede nesreč navaja poročilo samo iz Slove--nijo točne podatke, ker so poslala druga nndzor-ništva SHmo delne sezname. Skupno je bilo 850 slučajev ponesrečeni, od teh 40 smrtnih. (Dalje.), Katoliški vestnik. c Razveseljivo dejstvo. Kakor poroča >Koroški Slovenec«, je letos v celovškem bogoslovnem semenišču vpisanih 39 bogo-slovcev, med njimi 7 Slovencev. Vsa čast tem mladeničem, ki niso zapustili svojega naroda in ga hočejo še v bodoče vzgajati v pravem duhu. c Kardinal Faulhaber o verski šoli. Kardinal dr. Faulbacher je govoril na nekem shodu društva katoliških starišev o šolskem vprašanju in izvajal med drugim; V društvih katen liških roditeljev nočemo odpreti postranska vratca, skozi katera naj pride duhovsko šolsko nadzorstvo, Kaj hočeio društva starišev? Pospeševati hočejo versko šolo in jo braniti pred šolami, ki ne poznajo nobene razlike v veroizpovedi. Načrt državnega šolskega zv kona ima izraz skupna šola. Lep izraz, s katerim se pa morejo vršiti velike zlorabe. Družina se mora smatrati kot nravno zaključene* svetišče z naravnimi dolžnostmi. Prevelika raztegnitev pojma države napram družini in posamezni osebnosti povzroča, da posega dr« žava s svojimi zakoni v privatno življenje in v družino na tak način, kakor bi prej tegu kratkomalo ne bili prenesli. Dejstvo, da večina starišev želi versko šolo, se dosedaj ni upoštevalo. Tu se morajo dvigniti vsi kato« liški stariši in zakiicati: Svojih pravic do vesti si ne damo kršiti, šolske diktature si ne damo usilitil k Monsignor Baudrillart, rektor katoliške univerze v Parizu in član francoske akademije, je bil 28. oktobra t. 1. v. prisotnosti 35 škofov in ogromnega števil« občinstva, med katerim so jo nahajala elita pariške družbe, v katedrali Notre Dar me posvečen za škofa. Monsignor Baudrll-lart je ena najmarkantnejših osebnosti modeme Francije ,ima največ zaslug, da je pariška katoliška univerza postala središče katoliškega dijaštva iz celega sveta in je tudi v diplomatičnem svetu zelo znan, ker je bnš njemu najbolj pripisovati ta-sluge, da so se uj>ostavili diplomatski odnošaji med Francijo in Vatikanom. Monsignor Baudrillart je tudi znan po svoji veliki naklonjenosti do jugoslovanskega dijaštva. Stran StJWj0SflČ, rfif) 6. noVfmfirfl 192). Stev. 253. Narodno gledišče. Drama. Nedelja, (5. nov.: Golgota. Izven, Pondeljek, 7. nov.: OČe. E. Torek, 8. nov.: Zaprto. Opera, Nedelja, C. nov.: Boheme. Izven. Pondeljek, 7. nov.: Zaprto. Torek, 8. nov.: Boris Godunov. A. pr Spored koncerta, ki ga priredi v časi svojemu častnemu članu J. Aljažu Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« v ponedeljek, 7. novembra, ob 8, uri zvečer v veliki dvorani »Uniona«: 1. Jakob Aljaž: a) Ne zveni mi! b) Domorodna iskrica. (Mešani zbor.) — Izročitev srebrnega venca novemu častnemu članu J. Aljažu. — 2. Ant. Lajovic: a) Hiša. b) Pastirčki. (Mešani zbor.) — 3. Ant. Dvorak: a) Tolažba, b) Prstan. (Dvoglasni ženski zbor s klavirjem.) 4. Dr. Fr. Kimovec: Otroci bez-gajo murčka. (Mešani zbor.) — 5. 0, Dev; Svatba na poljani. (Mešani zbor.) — Kratek odmor. — 6. J. N. Polašek: Synečku, syneč-ku... — 7. Boh. Pokorny: Teče voda, teče. (Slovaški nar. Moški zbor.) — 8. Dr. Fr. Kimovec: a) Teče mi vodica, b) Marko skače. {Prekmurski narodni. Mešani zbor.) — 9. Ant. )obronič: Makedonec! (Iz Macedonije. Moški zbor,) 10. St. Mokranjac: Deseti rukovet. (Pesmi iz Ohrida. Mešani zbor.) — Med petjem vstop v dvorano prepovedan. Vstopnina: ženitna ,>onudba. Premožen vdovec, dobrosrčne in miroljubne narave, želi znanja v svrho takojšnje ženitve z gospodično ali vdovo (brez otrok ni pogojno), katera ima lepo posestvo ali premoženje v gotovini. — Ozira se samo na resne ponudbe. Dopisi na: »43« anončna ! pisarna »STRELA«, Novo mosto. 4063 Pg*Q({£| gg ||]gj| v srp,Jini Ljubljane Dober krojaški pomočnik fif,"£!£: ^SrSl ■ta večja dela se išče. Hrana in stanovanje dvoma stanovanjema s tremi velikimi so-! po dogovoru. — Ponudbe na upravništvo bami iu vso pritiklino ler s stanovanjem : »Slovenca« pod: »S. Z. 4075«. j za hišnika. Pojasnila se dajejo na Dunaj- slu ccsti št. 17, L stopnjiec, I. nadstropje sedeži po 10, 8, 6, 5, 4 in 3 dinarje, stojišča po 2 dinarja, dijaki in vojaki po 1 dinar, — Predprodaja vstopnic v trafiki v »Unionu«. Začetek točno ob 8. uri, konec ob pol 10. uri. pr Muzika Dravsko divizije. Pri sinfoničnem koncertu 10. t. m. nastopi kot solist koncertni mojster Anton Riock, ki bo sviral Mendelssohnov violinski koncert s spremljevanjem orkestru. G. Riock, absolvent dunajske akademije in učene« mojstra Koseja, je bil koncertni mojster dunajskega ^Tonkunstlerorchester« in v velikih opernih glediščih. — Vstopnice za koncert prodaja trafika v Prešernovi ulici št. 54. pr Slovenski umetniki v Zagrebu. Skupno s hrvatskimi so razstavili naši umetniki, združeni v klubu :-Sava- pretekli mesec v Zagrebu. Razstava, prirejena v Umetniškem domu je bila izredno obsežna in kvalitativno jako zanimiva. Slovenska umetnost je tudi to pot v Zagrebu pokazala sve-žosl svojega lepega razvoja. Tudi gmotni uspeh je bil povoljeu, prodalo se je več stvari. Hrvatska pokrajinska vlada je kupila za Moderno galerijo dela treh slovenskih umetnikov, in sicer Jakopičevo »Šiviljo«, Tratnikovo sliko »Obraze in Jakčev lesorez »Koncert«. To so menda prve slovenske umetnine v hrvatski Moderni galeriji. pr »Slovenski Učitelj«. Vsebina 10. številke: Adolf Sadar: Vzroki zanemarjenosti in vzgoja zanemarjene mladine. — Kom. Iglic: Priprava na pouk. — A. Lebar: Kaj ovira in kaj pospešuje pouk v čitanju in pisanju na pomožni šoli. pr Mladika. Izšla je 19 —20. številka ilustriranega polumesečnika. Raznovrstna leposlovna in poučna vsebina ter krasne umetniške priloge so najboljše priporočilo za ta list naših goriških bratov. Dobi se tudi v Ljubljani v trgovini »Nove Založbe«: na Kongresnem trgu. pr Lep« knjiga s podobami. Našo deco bomo najbolj razveselili z novo knjigo, ki je izšla v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani pod naslovom: Robiuzon starši. Povesi s podobami. Vsi važni in najzanimivejši dogodki svetovno znanega Robinzona na samotnem otoku so tu upodobljeni v krasnih barvnili slikali. Besedilo Robinzonove povesti pa je okrajšano. Knjiga ima jako nizko ceno 32 K in se dobi v vseh kujigarnah. Novo projektirana mednarodna-trg.-sped. d., d. »Orient« v Mariboru se poslužuje v svrho svoje agitacije doslej popolnoma neobičajnega in nedostojnega tona v nadi, da zamore s svojo nelojalno reklamno politiko pridobiti zaupanje v trgovskem svetu. Pripominjamo, da tega nekvalificiranega postopanja ne obsojamo samo mi špediterji, temveč tudi vsi izkušeni faktorji v našem trgovskem svetu, katerim take prazne fraze nimalo ne imponirajo. Upravičeno dvomimo, da se na pozivu podpisani trgovci strinjajo s te vrste re- UredniStvo za spise pod tem naslovom ni odgovorno. 1000 kron nagrade dobi, kdor oddii mesečno sobo, meblova- no ali nemeblovano, s posebnim vhodom solidnemu, bolje situiranemu gospodu. —■ Ponudbe je poslati na gosp. Franc Japelj, Ljubljana, Ravnikarjeva ulica 10. 4072 klamo, temveč smo mnenja, da je ta malo dostojna reklamna politika delo posameznika, to tembolj, ker se delajo obljube, na katere dotičnik sam ne veruje. Iskreno obžalujemo naše trgovce, ki so se dali na la način zavesti, da izkazujejo poverenje raznim ljudem, ki tega povere-nja ne zaslužijo. Na taki bazi i snavljati tvrdko je pač zelo netrgovsko. Ako bi re-prezentanti tega društva bili v šped. stroki naebraženi ljudje, bi se gotovo ne posluževali takih sredstev. Zavedajte se, da ste z Vašim nelepim napadanjem žalili cel šped. stan ter zahtevamo od Vas, da najkasneje v teku 8 dni Vaše drzne napade na naš stan javno prekličele v vseh časopisih, v katerih ste objavili Vaše vabilo na subskripcijo delnic. Obžalujemo, da smo prisiljeni to novo se osnavljajoče društvo na ta način pozdraviti! 4074 Za Savez špeditera Jugoslavije Sekcija Maribor Stevo Tončič, t. č. predsednik. Hrastinsky, t. č. tajnik. Mladenič, Sprejme se več učencev za poučevanje glasovirja po najnovejši metodi. Ponudbe pod »Glasovir« na Alo-ma Company, anončna družba z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg št. 3. 4073 vešč slovenskega, nemškega in italijanskega je- j zika, dalje knjigovodstva in trgovskega spisja, išfe službo kot pomožna pisarniška moč. Ponudbe pod »Pisarniška moč 4069« na upravništvo »Slovenca«. Skladiščnik za les in deio- vndsa 7H 7J?nn (polnojarmenik) se j •VUUjd LlI i.dyU iščeta. Oba morata j biti svoje stroke popolnoma vešča in dobra manipulanta. FRANC DOLENC, lesna industrija, škofja Loka. 4062 Sprejme se kavarniška kuharica in kavarniška blagajničarka, — Kavarna »SLON«, Ljubljana. 4066 Dvalčrojaška pomočnika dobro izurjena, za veliko delo sprejme takoj v stalno službo I. ZVEZDA, krojaški mojster, Jesenice, Gorenjsko. 4064 na desno vsak dan od 2. do 3. pop. 40(51 Vagon lepega banatskega ■ Tftljo v glavah (ki je med potjo) se "1JCI proda pri FRAN POGAČNIKU. Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. 4071 Arhitekt in mestni stavbenik m m w T" kože obraza, vratu, rok, kakor trdi lepa rast las se zamore doseči samo s razumnim negovanjem. Tisoč priznanj, je dospelo o od vseh dežel sveta za lekarnai ja Feller. »Ellsa« lilijno mlačno milo. najbolje blago, najfinejše „mii o lepote", 4 kosi z zamotom ln poštnino 98 K. »Elsa« nomada za obraz odstrani vsa-ko nečistost kože, solnčne pege, zaje-dance, ?,'ube i. t. d; 2 porcelan, lončka z zamotom in poštnino 52 K. »Elsa« Tanochlna pomada za rast las krepi kozo glave, prepreči izpadanje, iomljenle in cep tev las, zapreči prhuto in prerano osivel >st i. t. d. 2 porcelan, lončka z zamotom in poštnino 52 K. PRODAJALCI ako naroče najmanj 12 kosov od enega predmeta dobč popust v naravi. Razno: Lilijno mloko 15 K: mazilo za brko 8 K ; unjnovojsi Hoga-pudor dr. Klugera v vel. oriuin. skatljab 30 K : najfinejši Hoga robni prašek v patent. Bkutljob 30 K; puder za »ospe v vrečicah 5 K; zobni piašek v škatl.iau 7 K; v vrečicah S K; Sanbeb dišava perilo 8 K: Scbaropoon za luBe 5 K rumonilo 12 listkov 21 K t najfinoisii parfum po 40 in 50 K; močna voda za lnao 58 K. Za to razno predmete se scamot in poštnina računa posebej. Uonn mpctn T ,re°Tini * mešanim Ubllu IIICMU blagom na debelo v Ljubljani iščem za svojega 15 let starega brata, ki je dovršil 2 gimnaziji z dobrim uspehom. Kdor ga želi sprejeti, naj sporoči župniku Mijo pl, Stepanič v Veliki Gorici na Hrvatskem. 4065 Ljubljana, Gosposvetska c. 10 Telefon interurb št. 103 Ustanovljeno l. 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune. I Feller, lelrar, Mu E.satrg i34, Hrvatsko. aaannnonaaanunnDnaaaDa=,acinat Telefon štev. 228. Račun čekovnega urada v Ljubljani štev. 617. L v LJUBLJANI, v lastnem domu Mikioiiieva cesta Stev. 6. Obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po čistih 3 Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica, in je imela koncem decembra mo 60 milijonov wJog in nad K 1,100.000-— rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke in v tekočem raCunu. Zahtevajte položuice Ljudske posojilnice. nannaaaanDanncDaanaaannaaaa 8 i j priporoča sw©j® zaisp stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseli v to stroKo sp tiajočih preometov. Steklo za okn« vseh vrst večino v Sprejmem hlapca, ^riš! KUPIJO SE: rSt^t Nastop takoj. ODON KOUTNY, trgovina r®bljeno, za mehanično stroko, šivalni, orodja in tehničnih potrebščin, Ljubljana, j P'sa!»» ML ra™' stro"' dvokolesa. Kolodvorska ulica št. 37. 4058 i F sveže baterije in KA^BIJDHE S VETI ii J KE IG ji. VOK, LidUBDJfifsifi, SODfiM ULi. Minlstarstvo Vojnog i Mornarice, Artilerisko Tehničko Ode-lenje, Remontski Odsek, nabaviče direktnom pogodbom i to: a) Htsnia za feškra arltierljn. . 863 b) štonja za hsnbtčiiii artžlerifn 318 v) tfosooa tKi &Ci......575 Uslovi se mogu videti svakog radnog dana od 8—12 i od 15 i po do 19 i po časova u Artilerisko Tehničkom Odelenju Minisitarstva Vojnog i Mornarice 6, Remontski Odsek. Zafnteresovana lica treba do 15. novembra tek. god. do 11 časova da podnesu pismenu ponudu snabdevenu sa dva dinara taksenom markom. Iz kancelarije Ministrstva Vojnog i Mornarice 6, Artilerisko Tehnidko Odeienje A. R. Br. 4287, 28. oktobra 1921 u Beogradu. C3CZiE2 E3 C3C3C3 C3 C3 C3C3DC3K3C: p Vzajemna zavarovalnica I 7. Ijjjwn nekoliko oddaljena od pokopa-! njiva lišča se proda. Več se poizve1 Na Zavrteh št. 12, p. Ljubljana. 4053 Na domačo hrano Naslov pove uprava lista pod štev. 4054. ZAHVALA. Povodom bridke izgube naše iskronoljubljene hčerke lice MM izrekamo tem potom naše naj-iskreneišo zahvalo. Posebno se pa zahvaljujemo preč. duhovščini, šol. vodstvu, vsem sošolkam in drugim gojenkam za krasno vence, naraščaju tel. društva „OrelM, kt so spremili rajnico na njeni zadnji poti. Vič, 6. novembra 1921. Žalujoča rodbina Remškar. 1 — J»«'J«"MJ Zvonarska ulica šlev. L 40531 iiHiBiBiii^isiiiasia i I. in?, tovarna i J3 —. I I MIN I I I .........(3 Si za auiribe ovm.ke predmete IŠI || „.,„., | | Sinu iifita | ^ oferlramo naše prvovrstne rožene j|j gumbe v vsaki veiikosti in po vsa- gj S kem vzorcu s cenami brez kon- \Ši B kurence. E! B B i ZahM cfiuiiiBi • Frodafana vellho! I! ll3i3BE3E]EIE3SElE551EiaE3E113ElEl PETROLFJSKE VRČE z ali brez zabojev, kupi vsako množino po najvišji ceni HU0VAT & KOMI', Ljubljana, Vegova ulica štev. 6. 8345 W J * MX /pirp MrV LJUBLJAJVA J v Ljubljani, UanaSsIca cesta št 17, Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru. 2. Zvo«o\re proti rajtpoki in prelomu. 3. Sprejema v novoustanovljenem življenjskem oddelka zavarovanja. Skupno pvemagemio skupne teSaveS Svoji k svojimi Prazne, nove in rabljeno yug«A (djakova) v vsaki množini Vi l>o najnriji ceni pri: FR. SIRC, KRANJ, Kupujem suhe gobe, fižol, brinjevo olje. arečalte ii lirik »Slisii£si&a'f ZAVAROVALNA ZADRUGA V ZAGREBU USTANOVLJENA L. 1884. TELEFON 5>T. 336. PODRUŽNICA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI, STARI TRG 11. ZAVARUJE: Živi enske rente, doto otrokom, glavnice na življenje, zgradbe in premknine proti škodi požara in stiele, steklene Sipe proti razbitju, proti vlomu in telesnim nezgodam. - Posebno zavarovanje proti nezgodam na železnici in parobrodu za celo življensko doho. TRANSPORTNO iN VALORNO ZAVAROVANJE. - ■ ■ : Sprejema zanesljive zastopnike v vseh krajih Slovenije. — ' ■