2» Din,.rol mt»M45 Din, vj»e lelc /.a Fr ruiji. sWh {>0’.V n ov. / 1 lip 'i' N un ij ' L0 mji-k.z« v* »f^lrvA riofajj . Ugfr.s1 p- d< H «'•••' d t-»H rfii) Inioi- v I. št. m HrklnrfArčij pogt*pfm< POŠTNINA PLAČANA V GOTOViNI LETO I I ŠTEV. 4 IZHAJA OB SOBOTAH TEDNIK ZA VSE / LJUBLJANA,1 2. NOVEMBRA 1929 niSHi^ua urt*dM&»vo in olpravni: *0 TMcma UhitariiM^-SreK 10-12, Ljubljana N rocuihji zn .1 v r>n' .*» vi j : /.a četrt lota 2o Dm,.i*ot i«t;*.>A5 Din, vse leto 80 Din. >'..i Fr bWh coiv n o v. /a Italijo i lir :■ N-iin ij • L0 ma-k.za vsa dru-e i, ilofarj . O^liiS' p'- dogovoru, H <'•••' r> š»mh rfn) lni»*.r v Ljubljani st. l.riHoklnitmčij pojUnfnt* proste Nenuro* enih rScrjp|)|ftv nt^ vn^mo n IivnUir iiiil)i j/..•*?<*-ni ne.»pr ji mamo ŠTEVILKA 2 DINARJA VSEBINA A. ŠTEVILKE: p. r.: NEZAKONSKA MATI. roman iz na V h dni — ZA EVINE HČERE: Moda, Da boni še lepša, Praktični nasveti, V kraljestvu loncev. — BREZIMNA PISMA, kriminalna novela, — Rex Beach: ZLATI DEMON, pustotovni roman. — ..ROMAN" O SEBI. — ROKOBOREC, b detektivskega dnevnika. — PISANE ZGODBICE. — .NAGRADA ClTATELJEM .ROMANA" (500 Din). — ANEKDOTE, r- SALE. Nezakonska mati ^ i i, • • * J • ■ a Prejšnja vsebina; Tovarnar An- Ljubljančan? Kje j{i kapuce je Ljuba seznanila z njim? Vse to je bilo, nerazrešena skrivnost. „Zakaj mi nisi tega že davno sporočil?* je zdajci vprašal poročnik. „Za-kaj si čakal do današnjega dne?“ »Mira me je zaklinjala, naj ti ne poveno/ .. Ona ni hotela; verjeti v Lju-bino krjvdo,.. Ubožicai Judi danes ne ve, da sem tu n,.“ M ni „Kaj pa ... Ljuba?" je z muko vprašal oficir. . i/; ; „Tudi ona ne vč. Odločil sem se zaradi odkritja, ki je še strašnejše od prvega)"' ■ 1 -j .1 o*L. Milan ga, «je strmo pogledal. Kaj je moglo, biti še hujše od tega, kar je bil slišal? "libo ,1 „Še strašnejše...?" je ponovil z otrplimi, ustnicami. „Da.L.“ i , i . , ■ ■ >j .•» |P P| Tovarnarju beseda ni šla z jezika. Le stežka je spravil iz sebe: „Ljuba, je noseča." ■. . r Milan Stankovič je jeknil, kakor da ga je treščilo po glavi. Zakrilil je z rpkaiui in omahnil nazaj; da ni stal za njim naslanjač, bi bil padel. ,j,Ljuba ... noseča!..." je zajec-• i ... _ . i, m A v tem je Andrej pristopil k njemu. On sam ni bil nič manj prepaden in bled od poročnika. Gorje, ki ga je videl pred seboj, mu je trgalo dušo. ' „Daj, Milan," je rekel, stiskaje prijatelju voke, ,,bodi mož... Ni prav, da se zaradi te dekline predajaš obupu ... Ljuba ni vredna tolikšne žalosti, pozabi jo! Verjemi, čas bo zacelil tvojo rano ... Iq nekega dne boš našel drugo, res pošteno n* čisto žensko, ki ne bo poznala blatnih globin življenja. Ljubezen in sreča se bosta vrnili v tvoje> srce . ..* „Nikoii!./. Nikoli več!" Poročnik se jekfzvil Andreju iz rok. Temne oči so mu vročično žarele. Naberite 5 naročnikov! Pošljite nam naročnino! t , Za Vas jo plačamo mi! Čitajte„Roman“ zastonj! „Vsega je konec," je rekel z glasom najgloblje muke. ,’,Ljubi sem dal ljubezen' svojegi srca... nikoli več ne bo v njein prostora za drugo!... Toda usliši mi prošnjo in dovoli, da pridem še enkrat k vam. Še enkrat ri,aj jo vidim — poslednjikrat...“ „fceiriu? Potem ti bo še hujše." „Iz njenih lastnih ust hočem slišati priznanje. Meni bo morala povedati, kdo je bil... zakaj najti ga moram ... in našel ga bom!“ „Prav.' Pridi, če ne moreš druga- . IH. i /t'15 i jo / - „ln ko nii pove1, kar hočeiri vedeti, ji pljunem v obraz in še odvrnem od rije' na1 “veke ...“ XI .cin!.! cicTiii . ............... „,NEDpLŽNA JE!" Lokdr ni povedal Miri, da je bil pri Milanu Stankoviču. Hotel je molčati do konca, da bi udarec tem bolj zalegel... Mirino in Ljubino stanje je ostalo neizpremenjeno. Slej ko ptej je davila vso hišo težka negoiovost zadnjih dni. V nedeljo zjutraj je Andrej po opravkih odšel v tovarno. Ljuba in Mira sta zajtrkali sbmi, zakaj 'gospa Zorčeva, ki je pozno vstajala, je pila svojo kavo v postelji. Obe. skupaj nista použili toliko, da bi' bilo' vredno imena. Odkar sta jo bila preiskala zdravnika, je bilo Ljubo še bolj groza bodočnosti. Njeno gorje je tako naraščalo, da ni več vedela, kaj dela. Sklenila je bila, da napiše Milanu prsnih: priznala mii bo vse po pravici 111 ga naprosila, naj ji pomaga. A vselej, kadar je prijela za pero, ji je zmanjkalo poguma. Strašno priznanje. h kateremu se je pripravljala, jo je tiščalo k tlom... Tako je odlašala vsak dan iznova. A danes se je odločila. Zadnji čas je bil, da Milan zve, kako je z njo. Gotovo ho neutegoma storil vse, da jo obvaru je sramote ... Kakor hitro je mogla, se je poslovila od Mire in odšla v svojo sobo. Z veliko težavo, zakaj pri slehernem stavku so ji solze zalivale pogled, je pisala zaročencu takole: „Milan moj ljubljeni! Tvoj molk me preseneča. Že nekaj dni je, kar so manevri končani, ) «* : i //•' /i a jaz še vedno čakam sporočila. Tolikanj sem se veselila pisma, s katerim me obvestiš, da prideš... Oh, koliko ti imam povedati! Moje novice so tako resne, da se jih skbro ne upam zapisati. A treba je. Treba je, da zveš strašno skrivnost, ki se mi je razodela, Izpozaba, , ki ;>va jo zagrešila v omami trenutka, je kaznovana. Razumeš me kaj mi-’ ■ s lipi! * ,i Trepečepi in sram mi stiska srce. A dvomiti ne morem ... Kaj nama je zdaj storiti? Oh, če bi vedel koliko ur sem že prejokala! Pomisli, kaj bo z menoj, če hitro ne ukreneva, kar je treba... In razen tega je v mojem življenju še nekaj drugega, nevarna skrivnost, ki je niti tebi ne morem razodeti. Milan moj. A prosim te: ako me nekega dne obtožijo pred teboj, ne verjemi jim! Prisežein ti, da te ljubim in da 'ne botri ljiibila nikoli nikogar drugega kakor tebe. Pridi hitro k svoji ubogi Ljubi in prinesi ji* poguma, ki ga tako zelo potrebuje. Pridi, da ji poveš, kaj naj stopi,,,...; II v j • ! -tj ,(\ | ■: Ne odlašaj, reši me sramote. Groza me je misliti na to, kaj bo, če tebe. ne bo z menoj ... Glej, vse bom storila^ vse pretrpela zate in za ljubljeno bitje, ki trka na vrata najinega življenja. Samo sramote me je t '"strah\ ( -j Pfičakujerii te takoj po prejemu tega pisma, Milan moj, in te objamem prav tako vroče, kakor te ljubim. Ljuba." Spisala jo pismo, napisala naslov in skrila'ovoj pod pivnik, da bi ga skrivaj oddala. Andrej ni smel vedeti, da je pisala Milanu, ,, Vstala je in stopila k oknu, češ, ali more brez skrbi oditi z doma. A tisti mah je. okamenela. Zagledala je bila postavo, ki je po drevoredu naglo stopala proti vili. Nepričakovani prišleč je bil poročnik Stankovič...1 Njen Milan! „Milan!... Milan!" je zamrmrala Ljuba in prebledela, kakor zid. Ni se mogla ganiti z mesta. Kaj je pomenil ta, nenadejani prihod? Zakaj se ni bil napovedal? Tesnoba ji je davila dušo, kakor železen obroč. Poročnik je stopal nenavadno urno. Očividno se je pil pripeljal z vlakom. Prešlo je nekaj minut. Ljuba je slišala odpiranje in zapiranje vrat. Z grozo je mislila na to, da tovarnar v tem trenutku nemara že govori z zaročencem. „Kaj naj storim?" se je vpraševala, trepetaje kakor jagnedov list. In zdajci so se začuli s stopnic koraki. Vrata so se odprla. Andrej Lokar je stal na pragu. „Pojdi V salon," je Velel s suhim glasom. „Kličejo te." To rekši se je umaknil in stopil v Mirino Šobri. V ftekliČinem srcur se je oglasilo upanje, fce bo govorila z Milanom na samem, mu pove skrivnost, ki mu jo je hotela sporočiti v pismu. Ne da bi :zdala'Miro, ga ho kako opozorila na nevarnost, ki ji preti. In Milan ji bo ver jel... Z utripajočim srcem je stopila v salon in zagledala ptfročnika. Stal je pokoncu, držeč se za naslanjač. Njegove ustnice so bile bele in čuden ogenj mu je tlel v temnih očeh. Hotela je planiti k njemu, toda Milan se sni zganil,, da bi ji stopil naproti. JSijtfi, ust, ni odprl. Ves njegov obraz se je pačil od neizmerne bolesti. ..Milan!" je strahoma zamrmrala. Spoznala je, da ve... Tovarnar ji ni bil prizanesel. In mladi mož, zapeljan po videzu, je verjel v njeno krivdo! Mrzlo ji je gledal v obraz. Ljubai je zvila roke. Vse njeno bitje se je upiralo misli, da je ponižana v očeh moža, ki ga tako sveto, tako brezmejno ljubi... Da ni pomnila besede, ki jo je bila dala Miri, hi bila še tisti trenutek na ves gla£ zavpila, da je nedolžna. Oprala bi bila s sebe sumnjo, ki jo je z grozo brala na oficirjevem obrazu. ,,Milan," je zajecljala. „Moj Milan! ...“ A baš ko je hotela skočiti k njemu, •o se odrirla vrata za njenim hrbtom in tovarnar je stopil v sobo. .-Sedi!" je rekel Ljubi in pokazal na naslanjač. Milan se je brez besede spustil v svoj blazinjak. Ko je tudi Ljuba sedla, so je Andrej srdito obrnil k njej, rekoč: Ura plačila je prišla. Izprva sem se bil vdal prošnjam svoje žene. Obljubil sem ji, da bom molčal, če sama pretrgaj zvezo z Milanom, ki ga nisi več vredna. Toda nastopile so nove okolnosti ... Videl sem. da bi bilo molčanje zločin in da je moja edina dolžnost odpreti poštenjaku oči. To dolžnost sem izpolnil. Tvoj greh in tvoja sramota sta razkrinkana!...“ „Andrej!...“ ..Molči! Sama si priznala, da je resnica... Zdaj sprejmi kazen, ki si jo zaslužila." V Ljubi se je nekaj uprlo. Ne, tako se ni smela vdati. Poročnik je stal tu, pred njo, in vse njegovo življenje je viselo na njenih ustnicah. „Poslušajte me!" je zavpila ... A v tem je pomislila na Miro. O Bog, ta muka je presegala njene moči! In Milan je še vedno strmel vanjo. O, hinavka! Vsaka črtica njenega obraza je izražala poštenost in odkritost. In vendar je bila najbolj podlo in najbolj lažnjivo bitje pod solncem ... Njeno lastno vedenje je pričalo o lem. Ta potrtost, ta obup, ta molk, vse je utrjevalo v Milanu gotovost, da je kriva! „Nu, govori!" je s trdim glasom nadaljeval tovarnar. „Kaj si hotela reči?" Kaj je hotela reči?... Oh ne, govoriti ni smela. Na Miri je bilo, da pove resnico. Ona, Ljuba, je bila prisegla, da bo molčala. Ne glede na Strašne posledice je bilo njena dolžnost, da gre v svoji žrtvi do konca. Svoje dobrotnice ni smela izdati! Pobesila je glavo ... „Govori!“ jo je priganjal Lokar. „Opraviči svojo nizkoto, če moreš." ..Ničesar ne vem, da bi rekla," je zamrmrala Ljuba. ..Tedaj bom jaz vpraševal, morda se ti sčasoma razveže jezik. Ali je res da sem te ponoči zalotil v salonu, oblečeno v nočno haljo?" „Res je.“ „Ali je res, da je malo prej neki moški skočil z balkona." „Da.“ ,,Ali je res, da si po odhodu tistega človeka stopila k oknu in vrgla za njim poljub?" Mladenka se je obupno ozrla v Milana,.— toda poročnik je bil odvrnil oči. ,.Da,“ je odgovorila s komaj slišnim glasom. ..In končno: ali je res, da boš kmalu mati?" I iiibft s'1 je zdrznila... skoro z nekakšnim upom je hotela planiti k Milanu: zaradi njega mora trpeti to sramoto! ... Oh. sa j ni mogoče, da se ne bi zavzel zanjo in je ne bi potolažil z nr lo besedo!... A v tem je prebledela kakor smrt... Moj Bog. če morda verjame ... Ne. ne, njen Milan ne more, ne sme verjeti tega! Andrej je čakal... A Ljuba je pobesila glavo. . Besnica je." je zaječala. Milan je zamolklo vzkliknil. Priznanje je bilo nesporno Vse doslej še ni bil izpregovoril besedice. Zdaj pa je mahoma skočil pokoncu in skrčil pesti, kakor hi hotel planiti nanjo. Vsa trda od groze mu jo gledala naproti. Toda ni se je dotaknil. ..Nesramnica! Vlačuga!" se je utrgalo iz njegovih ust. Ta strašna psovka je bila vse, kar je mogel spraviti iz sebe. Ljuba se ni uprla. Molčala je, kakor molči žrtev, ki čuti, da je omagala v zatajenju same sebe ... A tedaj se je Milan oglasil. ..Priznala si... Hvala ti vsaj za to, da tvoj pogum ni manjši od tvoje pro-palosti!... Bože, o Bože moj, da sem kdaj veroval v tvojo čistost in nedolžnost!" „Milan..." „Pusti me. Psovke ti ne gredo do živega... Ne sebe ti ni žal ne mene, ki si me storila nesrečnega do smrti!" Njegov glas se je prelival v jok... Ljuba se še vedno ni branila. A Sejala je: ..Pozneje ... kadar boš vedel vse ... boš tudi vse razumel." „Nalagala me boš, jeli? .:. O, pozneje bo zdavnaj prepozno. Nikoli več se' ne bova videla, nikoli več... Za moje srce si mrtva!" V tem, ko je tako govoril, so se vrata tiho odprla. Mira, ki je bila vstala z bolniške postelje, je stopila na prag. Nobeden izmed prisotnih je ni opazil. Andrej in Milan sta ji obračala hrbet, Ljuba pa je od prevelike nesreče pobešala glavo. ■ Mlada žena še je prijela za naslanjač. „Pojdi," je končal poročnik Stankovič, „le pojdi za svojim lopovom! Od današnjega dne te več ne poznam. Prekleta bodi!" J Pri tej besedi se je začul slaboten vzklik. Vsi so se zdrznili in ozrli. Mira je stala pred njimi, bleda kakor vtelešeno gorje. Samo v njenih vročenih očeh je še žarelo življenje. Vzdignila je roko, njene ustnice so se razklenile. Videti je bilo, da hoče izpregovoriti. ‘ In v Ljiibinein srcu je kakor zarja vstalo novo upanje. Prišla je, da odkrije njeno velikodušno žrtev! Ona »oče, da bi nedolžna trpela namestu nje! Oh. zasmilila se ji je V srce. Šele zdaj je zaslutila vso brezmejnost njenega obupa. In strahoma je pomislila na Andrejevo bol, ko začuje resnico ... Toda obenem je pomislila na to, da ji ho Milnn odpustil. To je bilo zanjo prvo. Ni ga tako junaškega srca, da ne h' omagalo, kadar mu gre za ljubezen dragega bitja. A zakaj je Mira molčala? Zakaj ni bilo besede iz njenih ust? Andrej je skočil k njej. ..Odpusti, draga," je zamrmral, ..odpusti, da te nisem poslušal. Moja dolž-1)0, st je bila, d p razkrinkam to brez-častnico." Mira je srepo strmela vanj, kakor da ga ne razume. Toda iz njenih ust so se jele trgati zamolkle besede: „Nedrilžna je ... nedolžna ... kriva ni ona ... ampak .. Z vso dušo je visela Ljuba na ustnicah, s katerih je morala pasti njena rešitev. Tudi Milan sc je bil ves presunjen približal. A mlada žena ni spravila iz sebe nič drugega kakor venomer iste besede: ..Nedolžna ... kriva ni ona .. Njene oči so se čudno bleščale in nestalno blodile po sobi. Še nekaj trenutkov je stala tako, nato je mahoma razprostrla roke in se s hripavim vzkrikom zgrudila na preprogo. Andrej in Milan je nista utegnila prestreči. Z združenimi močmi sta jo pobrala in položila na zofo. Bila je nezavestna. Njene oči so bile zaprte, obraz rumenkasto bled kakor obraz mrliča... Prsi so rahlo dihale. Roke so ji Albert Jean: Roman in Pisatelj Lucien Josserand je odklenil predal pisalne mize in poiskal v njem sliko Odette Najacove. Dolgo jo je di/al v rokah in opazoval divni, a vendar toli okrutni obraz žene, ki ga je toli mučila tako dolgo, šest mesecev. Nato je hitro vtaknil sliko v predal, ker je stopila v sobo njegova žena Solange. „Ali motim?1' je vprašala vznemirjeno. j,Nikakor ne,“ se je zlagal. „A glej, ravno prav; ne morem naprej." „česa ne veš?“ ..Micheline, mojo junakinjo, boli nezvestoba moža, in se odloči za samomor. Prej pa še hoče napisati poslovilno pismo.“ ..In?" ,,Že tretjič sem začel to pismo, a nikdar mi ni uspelo. Ne gre mi. Ali sem preveč “hladen, ali pa se, kar je še slabše, zapletem v fraze. To pismo bi morala napisati ženska!" Solange je pogledala svojega moža in zardela. „Če bi vedela, da se mi ne boš smejal ...“ jc rekla boječe. ,.Kaj?“ .... bi jaz poskusila napisati pismo ...“ „Ti?“ „Zakaj ne ...? Saj si ravnokar sam rekel, da bi samo ženska ...“ Malce porogljivo se je nasmehnli: ohlapno visele nizdol. Na čelu so se , zbirale potne kaplje. „Mira!“ je prestrašeno vzklikal Andrej. „Mira, ljuba moja, ali me ne slišiš?" Bilo je, kakor da ga ne čuje. „Še-to minuto naj se hlapec odpelje v Kranj po doktorja Liparja!" je ukazal tovarnar. Milan je skočil iz sobe, da bi sporočil služinčadi to povelje. Ljuba se je nehote približala zofi. V svojem sočutju do ubožice je pozabila na vse, kar jo je bilo zadelo. Mira je potrebovala njenih rahlih ženskih rok! i Toda Andrej jo je z očmi prikoval na mestu. „Da se ne predrzneš!" je zarohnel. „Ti, ti si njena morilka!" In Ljuba je iznova sklonila glavo. Umaknila se je za naslonjač, pokleknila in jela moliti za nesrečnico ... • • • Minila je ura, ki je bila daljša od večnosti. Doktor Lipar se je pripeljal. (Dalje prih.) - : • . • . U. J h V i,' : - življenje „Nisem vedel, da imaš dar za pes-nikovanje." „Še marsikaj drugega je v meni, česar ne poznaš," je rekla z zagonetnim, grenkim nasmeškom. Lucien je vstal in šel proti vratom. „Kain greš?", ga je vprašala Solange. „V mesto." Nagnila je glavo in ni odgovorila niti besede. Zdelo se ji je, da vidi pred seboj Odetto Najacovo, in njena slika se ji je zagrizla v možgane. Šele čez nekaj časa je rekla: „Ne pridi preveč pozno domov!" ... Ko je mož odšel, je Solange vzela kos papirja in začela pisati. V začetku ji je škripalo pero v roki, ki se ji je tresla od razburjenja. Ni takoj našla besed, ki jih je iskala. Ali sčasoma ji je postalo vse jasno, vse, kar je hotela povedati, in njene misli so postale meso. Pisala je: Dragi moj! Ker te ni doma, hočem porabiti priliko, da ti rečem poslednjič: z Bogom! Malo preje, takrat, ko si se odpravljal, kakor vsak dan, k svoji prijateljici, nisi opazil vznemirjenja in bolesti na mojem obrazu; nisi videl mojih rok, ki so drhtele. Hvala Bogu...! Kajti, če bi me bil kaj vprašal, ne bi imela toliko moči, da bi utajila svojo strašno tajnist. Življenje mi je postalo breme. Ko se nocoj vrneš od nje, ko ti bodo ustnice še gorele v žaru njenih poljubov, ti ne bo treba iskati, kakor vsak dan, laži, s katerimi si me hotel uspavati. Ne bo me več. Morda ti bo to drago, ker te ne bom vznemirjala z vprašanji. Nočem biti več kamen spotik? v tvojem življenju. Ne kesaj se; bilo bi odveč. Dragi! Ko prečitaš to pismo, pojdi v najino sobo. Ležala bom mirno na postelji. Že dolgo sem se bavila s to mislijo;, ona je moja edina rešitev. Tedne in tedne že skrivam v kopalnici stekleničico strupa. Najdeš jo ob mojem zglavju .. Takrat so se nenadoma odprla vrata. Na pragu je stal Lucien. „Ključ sem pozabil." Stopil je k pisalni mizi in vprašal ženo: ■. , . , ri . , „Ivaj delaš nied mojimi papirji?" Solange je hitro zakrila list papirja, ki ga je ravnokar popisala. „Oh, nič ... nič ...!“ „Ne laži!" Z odločno kretnjo ji je iztrgal papir iz roke. . ,,y«e ti. povem, yse,“ je jecljala... „hotela sem napisati ono pismo za roman ... ono pismo, ki ga nisi mogel napisati ti..." Začel je čitati. „Ti... ti... si to napisala," je rekel tiho, kakor da ga duši v grlu. ,.Da!" Kakor blazen je zbežal iz sobe. „Lucien, Lucien!" je klicala za njim. Ni je poslušal. Hitel je v kopalnico. „Luicien!“ Solange se je zgrudila ob naslanjaču in obupno zaplakala. Ko jo je dvignil s tal, je s strahom oonzila, da drži v roki ono stekleničico strupa. . Solange ... povej mi!... Pismo ...“ Pokimala je z glavo. ..Solange...? Hotela si storiti to, knr si napihala ...? Če se ne bi bil pravočasno vrnil...?“ Pmdedala ga je: ..Da!" In ko je ležal pred njo na kolenih in ibtel, mu je rekla: . N^kn j mest v tem pismu bo treba najbrže izpremeniti... to ni literatura, to je samo življenje ...!“ Z Ml iE VINE n p ?<“C 9( Uri t Moda ,i i i i; tf> • Osebnost in moda Ni ga večjega samosilnika in diktatorja !na svetu od mode. Naj si izmisli še tolikšno goroslasnost, vedno prodre in nad vse resen je oni nemški izrek, ki pravi: „Nič ni tako neumnega na svetu, da ne bi5 bioglo postati moderno!" Nekateri sprejmejo brez ugovora vse njene ukrepe, drugi s pridržkom, popolnoma pa se jim nihče ne upre. A če je vendar kdo tako pogumen, vidimo v njem čudaka in nazadnjaka. Saj smo se res v začetku malo branile „bubi“ glavic in kfatkih kril, a toliko časa nam je trmoglavka Moda govorila in dokazovala, da smo zdaj z redkimi izjemami vse prešle v njen tabor! Žal pa moram pribiti, da to ni bilo vsem v prid, kajti naj bodo kratki lasje ih dokolenke ali celo nadkolenke še tako praktične in moderne, mnogim so eni ko druge naravnost sovražniki. Namestu da bi jih bili ti zapovedi de-spotične Mode polepšali, se je zgodilo ravno narobe: Glava, ki je bila z dolgimi lasmi lepo zaokrožena, je zdaj ploščata, ker je bila mati narava slabe volje, ko jo je oblikovala in se ji je skazila. Tudi redki, gladki lasje se vse bolj opazijo, če so postriženi. Kar se pa kratkih kril tiče, moram reči, da so mnogim ženskim bitjem več kot sovražna! Koliko napak na nogah je bilo preje prikritih, koliko postav je bilo lepših z daljšimi krili! Mogoče se ena ali druga Evina hčerka tega tudi zaveda, a sirota je popolnoma brez moči nasproti vsejnogočni Modi, ki se ji smeje! A kako bi bilo, da se tej hudomuš-nici vseeno postavimo malo po robu s trditvijo; da ni še vse lepo, kar je moderno! Moderna stvar postane lepa šele tedaj, če se nam tudi poda, to je, če naše naravne, vrline podčrta, napake pa jpijostno zakrije. Da pa to spoznamo, inoramo dobiti jasen pogled za svojo vnanjost, kljub vsem ugovorom brbljave Mode, ki želi prikrojiti vsa Športne čepice v najveeji iz h rt tim drobno iri ,!« h«*!o, oi'ri'o, tr'k->t{iža. noga Ice kravat itd Naie^neji n»Wir' pri A. PRE8KER, Mubl ana Sv. Pet a cesta. :io bitja po istem kopitu. Saj ji lahko sledimo, a zmerno, poudarjajoč osebno noto, ki je odvisna od postave, rasti in starosti. Navdušeno gredo za vihravko Modo lahko samo mlade, sloke Eve, a starejše, ki se hočejo brezpogojno pokoravati modnim ukazom, se ne pomladc, ampak oSmeše. Ne skušajmo šiloma podaljšati pomladi življenja, ki ji je odmerjen le gotov čas! Tudi v modnem pogledu se mirno prilagodimo poletju, jeseni in — zimi življenja. Le če bomo v modnih vprašanjih vselej imeli pred očmi te večne prirodne zakone, bo naša vnanjost vedno lepa! Naj tedaj Moda na dolgo in široko govori, dokazuje in zapoveduje, poslušajmo jo sicer, a presojajmo sami in — imejmo poslednjo besedo mi! Da bom še lepša Nos Dostikrat je nos tisto, kar nam kvari obraz. Mnogo je sicer moči popraviti, a vsega vendar ne. Na primer lahko odpravimo rdečico na nosu, kakor smo vam že povedali v prvi številki našega lista. Tudi za lesk nosu so zdravila, a žal ne moremo popraviti oblike. To lahko stori samo zdravnik z operacijo ali pa nosni oblikovalec, ki ga dobite pri bandažistu. 'Neprijeten vtis napravi obraz, če se nam nos sveti. Danes vam povemo, kako ta nedostatek odpravite. Trenutno vam pomaga pudranje, ali pa tudi umivanjem s č'istim alkoholom, ki odstranjuje maščobo. Vendar ta uspeh ni trajen. S potrpljenjem pa lahko za vedno odpravite ta nedostatek. čudno se sliši, a vendar je res, da vam tu pomaga le maščoba. Namažite si dvakrat na dan nos s kako mastno kremo ali pa vazelinom, in počakajte, da koža maščobo vpije, nato nos nekaj časa masirajte, in obrišite maščobo s čisto rutico. Naposled nos še popudrate. Če ravnate, tako tri tedne, vamvje uspeh zagotovljen, . - ' v ■ v ^ ■ t ‘ •• Glavobol Velik sovražnik lepote je glavobol. Mnogo žensk trpi na glavobolu, vendar pa ne pripisujejo temu nikake važnosti in vendar baš glavobol zelo škoduje lepoti obraza. Vsaka bolečina povzroča, da se nam z^rbanči obraz, da dobimo kalne oči in bleda lica. Ne dajte, da bi vas dolgo mučil glavobol! Dandanes dobite že povsod dobra sredstva, ki vam I. • r' . . . ii■'i Mi ...: l*»po izbiro- damskih < bl -k in plaščev p< n;7>‘h cenah priporoča tvrdka Ign.Žargi, Ljubljana ■miiiiiiimlin Wimmhiiiiihhiiwnm niiiMiiilinimi Sv. Petn c. 3 in 11. « ms—»»<»iwmmvmmrn tia F. m. SCHMITT, Ljubljana la................................ drobno! Pred Škofijo 2» — LincjarJeva 4 debelo! .....' čevlji, športni predmeti, usnjeni izdelki, galanterija, pletenine, mila i. t. d.... 10. Oblači se temperaturi primerno in ne zmrzuj iz nečimurnosli. Če ti je mraz, koža obledi, postane suha in hrapava, obolijo pa od mraza tudi organi. Zdravje je lepota. Praktični nasveti Kako odpraviš madeže iz obleke? - Obleke iz volnenega blaga 'očistiš madežev takole: Krpico ali košček vate omoči z bencinom ali terpentinom in drgni z njim po madežu. Terpentin in bencin ne škoduje ne barvi, ne blagu. če ti kane vosek na obleko, pokrij madež s kosom pivnika in polikaj ga z vročim železom. Vosek se stopi in pivnik popije vso maščobo. Madeže od olja odstraniš, ako napraviš iz posušene ilovice, mila (navadnega) in ter-pentinovega špirita mešanico, s katero krepko drgneš madeže, jih posušiš in potem skrtačiš. Kako si lahko sama pobarvaš obleko in perilo? (To sredstvo velja le za belo perilo in bele obleke). Ako hočeš obleko barvati z rumeno barvo, skuhaj temen čaj, odcedi ga in namoči vanj obleko. Pusti jo nekhj minut v čhju, potem jo pa obesi v senco. Čim temnejši je čaj, tem temnejša ho obleka. Če hočeš obleko pobarvati z rožnato barvo, namoči pol pole temno rdečega svilnatega papirja (ki ga dobiš v vsaki trgovini s papirjem) v vodo, in ga pusti v njej, dokler se voda ne pordeči. Potem namoči obleko in jo posuši v senci. Zeleni volk se napravi na bakrenih predmetih. Odstranimo ga z drgnenjem z mešanico iz drobnega peska in • razredčenega kisa. Vkuhano sadje ■' i r-t •• i 4 m /.>, se časih kljub vsej pažnji pokvari in splesni. Plesnolio previdno odstrani in pokrij sadje 1 mm na debelo s sladkorjem. Kainelični čaj • . i »n-, je izborno sre.dslvo za pranje glave. Kamelični čaj mora vreti kakih 10 minut., nato ga odcedi in umij z njim lase. Posebno priporočljiv je za plavolaske. • • V kraljestvu loncev J ečmenčkova juha, postna JečmenčkoVe juhe ni lahko pripraviti brez mesne juhe. Tudi najbolj izkušeni kuharici se rado zgodi, da dobi taka juha višnjevkdsto ali rdečkasto barvo. Po našem navodilu pa skuhaš ječmenčkovo juho prav lepe barve in izvrstnega okusa. Popari ječmenček in dodaj na 125 gramov: 50 gramov surovega masla, 30 gramov drobno zrezane čebule in 00 gramov surovega, zelo drobno zrezanega krompirja. Kuhaj pa juho samo v železnem, emajliranem loncu. . 'u:,.u,■ H vi* I Srnje zarebrnice s kostanjevo kašo Dva dni, preden jih pripraviš, naj ležijo zarebrnice v kaši iz olja, belega vina ali vinskega kisa, lovorja, timijana in dišavnih zrnc, Nato jih opeci v maslu in obloži z drobno zrezanimi šampinjoni ter ploščicami pravkar pečenih gosjih jeter. — Za kostanjevo kašo, olupi kostanju vnanjo lupino in ga kuhaj pet minut; nato vzemi s cedilom kostanj iz kropa in mu takoj odpri,rjavo kpžo, dokler je še vroč. Potem ga poženi skozi sekalni stroj in ga duši v rjavem maslu; skrbno mešaj ter dodaj soli in muškata po okusu. Kostanjevo kašo, ki jo podaš v veliki skledi, obloži s čebulicami, prepraženimi na maslu, okoli kaše pa naloži srnje zarebrnice. Kelenova solata če hočeš, da bo zelena v solati lepo bela, jo pred kuhanjem položi v okisano vodo. , . Kako je treba rezati sveži kruh Svež kruh se lepo reže, če prej pomočiš nož v vročo vodo. ".it 'C- : d ir' . !'- i - ^ Saje na kuhinjski posodi % Če namažeš vnanje dno pri kuhinjsko posodi s kako maščobo, preden jo postaviš nad odprt ogenj, se je saje ne prinaejouo .. .. . f. , , Vse cenjene naročnike,, ki prvih treh , številk še niso dobili, prosimo, naj polrpe dan. ali dva, da jim priskrbimo izvode od trafik, v kolikor jih še imajo. , Vsa' naša lastna zaloga je pošla! Anekdote UlUOiJ m loj n i.ui ec •.»)» - -1-.,i it.!- Signal za umik m Malo pred bitko pri Waterlooju so Francozi zajeli angleškega vojaka, o katerem so mislili, da je vohun. On pa je trdil, da je bobnar. Ker mu niso verjeli, so ga poslali k poveljniku polka, ki je poslal po boben in velel ujetniku, naj zabobna razne koračnice in signale. Anglež je dokazal, da ni lagal. Naposled je polkovnik zahteval še signal za umik. „Signal za umik?" se je začudil Anglež. ,,'1’akega signala v angleški vojski ne poznamo." Francozu je odgovor tako ugajal, da je ujetnika spustil z vsemi vojaškimi častmi. , , , Tolar in groš V vojski francoskega maršala Mo-rica Saškega so nekega vojaka zalotili pri tatvini. Da se kaj takega nič več ne zgodi, in da da svarilen zgled, ga je poveljnik obsodil na smrt na vešalih. Ukradeno blago je bilo cenjeno na kak tolar. Ko so obsojenca vedli na dvorišče, mu je dejal maršal: „Kako si mogel biti tak bedak, da si tvegal življenja za tolar?" :. „Gospod general," je odgovoril vojak, »tvegal sem ga dan za' dnem za enajst centimov." Odgovor mil je rešil življenje. Lord in njegov tajnik Znani angleški politjk Edmund Burke je bil v mladih letih siromašen in je moral iskati zaslužka pri nekem lordu. Ta je kmalu spoznal njegove sposobnosti in ga je vzel za osebnega tajnika. Lord Hamilton je, bjl znan skopuh in tudi drugače ni dajal svojemu nadarjenemu tajniku nikake prostosti, kameli udobnosti' Nekoč sta se lord Hamilton in njegov tajnik sprla in v prepiru mu je Kjhriisil lord: ,,Kaj si dovolite? Ali nič več ne pomnite,, da sem vas privlekel iz podstrešja?" , , ..Prav imate, lord," je jnirno odvrnil Burke. »Spomnili ste me na to, da sem se ponižal k vam!" Zapustil je lorda in čez nekaj let je postal slaven politik. S. Guthi: Sedim doma in čitam zgodbe Co-nana Doyla. Ta Conan Doyle mora biti tič! Popisuje vam tajinstvene dogodke, potem vplete vsevednega privatnega detektiva, ki z uprav bajno ostroum-nostjo, čudovito energijo in neverjetno spretnostjo sprede svoje nitke, dokler še zločinec de Zaplete vanje. Ljudje hlastno požirajo te povesti in niti trenutek ne pomislijo, da ji'h pisec vleče za nos." . V tem nekdo potrka in me zmoti v premišljevanju. „Noter!“ . Prekrasna dama vstopi v spremstvu elegantnega mladega moža. Dama je po vsem videzu iz „boljših“ krogov. Njen spremljevalec je ideal moške lepote: zagorel obraz, ognjevite oči, ga-vranje črni lasje. „Gospod detektiv Tuzar?" „Na uslugo!" „Rekli so mi, da se na vas lahko zanesem. Morda bi ipi vaša spretnost kaj pomagala, ali ..." V.Raztimem, milostljiva. Stvar je najbrže kočljiva." „Denar je postranskega pomena," jč tedaj izpregovoril mladi mož. „Če želite, vam nekaj plačam naprej, ostalo pa ob koncu. A da preidem na stvar — oprostite, ali je kdo v sosednji sobi?" ..Bodite brez skrbi, gospod, soba je prazna." ..Najprej moram priznati, da dama ni moja žena." ,,Ali se že dolgo poznata?" .jKakih šest mesecev." ..Dovolite, Kornel," je tedaj povzela dama. ..Zadnjih pet tednov je moje življenje pravcat pekel. Strašno sem nervozna; vsak trenutek me utegne doleteti katastrofa. Že pet tednov naju nekdo zalezuje, kakor senca hodi za nama in vsa moja opreznost je zaman: tajinstveni neznanec ve za vsak moj t-orak in piše mojim sorodnikom, prijateljem in znancem brezimna pisma, v katerih natanko popisuje vse najine sestanke. __ Tako sem bila na primer pretekli petek v vili v Auwinklu, kamor sva se peljala v avtomobilu. Bilo ,> zvečer, nihče naju ni mogel videti. Vila ie bila orazna: žive duše nikjer. A tri dni nato so mi znanke druga za drugo prinesle pod nos brezimna msma z natančnimi navedbami ure in kraja sestanka." ..Hm. to ie res čudno! Smem vpra-šati, ali je tudi vaš mož dobil tako brezimno nismo?" a pisma „Da, včeraj. Gledala sem ga, ko ga je čilal. Prebledel je na smrt, zgenil pismo in ga vtaknil v žep." „Ali je vaš mož ljubosumne narave?" „Iri še kako! Zdaj še skriva pred menoj in se dela mirnega, a prav te njegove mirnosti me je groza. Več ko gotovo je, da nekaj pripravlja. Hitela sem h Kornelu, potem pa takoj h policijskemu predsedniku, .ki mi je dober prijatelj." . „In kaj vam je rekel policijski predsednik?" - r ..Poslal me je k vam. Prosim vas: rešite me tega človeka!*" „Hm, hm, težka naloga. Stojte, ali nimate nikogar na sumu?" „Nikogar. Prav nikogar...“ „In vi, gospod?" V,Tudi rie. To se pravi, sprva sem rnjslil na sobarico milostljive gospe ...“ Z upnike iščemo v s ibern »< č m kr«?ii! Njih haloga je, da nam pošiljajo nasvete za razširjenje „Romana“ v svojem okolišu in naslove oseb, ki bi se utegnile naročiti na list; nadalje, da priporočajo „Roman“ od ilst do ust in agitirajo za njegovo prodajo po trafikah. Zanesljivi prijatelji „Romana“, ki so veliko v dotiki z ljudmi, naj se nam javijo. | sei m lom'h-akžu ! ,.Ne, čuj, Kornel! Marija vobče ničesar ne ve. ^Sicer pa je pošteno in dobrosrčno dekle." „Ali imate gospa morda katero teh brezimnih pisem pri sebi?" „Da. Pismo na mojega moža. Vzela sem mu ga ponoči, ko je spal. Evo ga-“ Preletel sem pismo. „Čudno, čudno! Ta človek ve vse. Celo najmanjše podrobnosti." „Po Kornelovi sodbi je to ženska pisava." š ,.Ne bi rekel. Pismo je pisal moški, pisava je zelo nerodno potvorjena. Poznam nekoliko grafologijo. Kako ste prišli na to, da stopite do, policijskega predsednika?" ..Kornel mi je svetoval." ..Da. gospod, jaz sem ji svetoval. Bil je že skrajni čas, da primemo lopova." , ..Toda računati ste morali s tem, da nride potem vse v javnost in škandal bi bil neizogiben! Spretni policijski poročevalci vse izvohajo. Čigava je vila, v kateri sle bili minuli petek?" „Gospejina.“ „In kdaj ste se odločili iti tja?" ,,Dan prej." „Ne, motite se, Kornel. Jaz sem se domislila. Vzela sem s seboj ključ vile in šele v avtomobilu sem vam povedala, kam se peljeva." „Res je. Pozabil sem bil." Aha! Ta na videz neznatna zmota m je pokazala pot. Mladi mož je potegnil listnico iz žepa in položil nekaj bankovcev na mizo. ,,l$yo vam na račun. Če stvar uredite, vam plačam še trikrat toliko." ..Zanesite se name, gospod." „Če bi potrebovali še kaj pojasnil, se izvolite oglasiti pri meni. Med peto in šesto sem vselej doma." „Prosim- Samo vašega naslova še nimam. Ali bi bili toliko prijazni in mi ga napisali na .košček papirja?" Darežljivi gentleman mi je zabeležil svoj naslov, ki sem ga naglo preletel. ..Preden odidete, milostljiva, bi si dovolil še enti vprašanje: Ali imate kaj lastnega imetja?" ..V Budimpešti imam tri nezadolže-ne hiše in v borsodskem komi tatu večje posestvo, ki takisto ni obremenjeno." Lepi kavalir je smeje se vprašal: „Ali bi smel vedeti, v kakšni zvezi naj bi bilo gospejino premoženje z brezimnimi pismi?" „Še enkrat ponovim, da izvirajo brezimna pisma iz moške roke. Do-tičnik pa ni mogel imeti drugega namena kakor izzvati javen škandal — hoteč, s tem moža prisiliti, da vloži tožbo proti nezvesti ženi." „Ne razumem vas." i.Saj vendar dovolj jasno govorim. Gospa je imovila, pisec brezimnih pisem pa bi se rad takoj po končanem procesu oženil ž njo, da pride do velikanskega imetja." ..Nekoliko drzen je vaš sklep." „Takoj vam dokažem, da imam prav, Le poglejte: ta pisma je mogel phati samo človek, ki je bil tudi sam pri teh tajnih sestankih." ..Saj sva bila vselej sama, brez prič." ..Tem slabše za vas." ,.Za mene? Zdi se, da niste pri pravi nameti." ..Narobe! Poglejmo samo tole brezimno pismo in primerjajmo ga z naslovom stanovan ja, ki ste mi ga pravkar napisali na kos papirja. Obe pisavi izvirata iz iste roke. Da vam to dokažem. ni treba nikakega posebnega stro-Nadaljevanje na 15' strani liex Bcach: Zlati demon Pustolovni roman Prejšnja vsebina: Zlati rudnik Midas v Nomeju na Aljaski je last zlatokopov Glenistra in Dextryja. Po enoletni odsotnosti sta se zdaj spet odpravila na sever v družbi Helene Chestrove, ki potice s tajnim poslanstvom takisto v Noine; seznanila sta se ž njo povsem slučajno tik pred vkrcanjem. V Nomeju se dogajajo čudne stvari. T a je prispel neki McNamara v družbi Heleninega strica sodnika Stillmana in odvetnika Dunhama, da ..prinese in uredi postave na divjem severu". Prva pot je McNamari in Dunhamu k zapitemu odvet-vetniku Struveju, članu odvetniške firme Dunham & Drug, kjer se vsi trije posvetujejo pozno v noč. Prvi vidni uspeh tega posvetovanja se kmalu pokaže: na Midas pride McNamara z oboroženimi ljudmi in ,avi Glenistru, da mora po zakonu zlatokop vzeti pod svojo upravo, češ da neki Galloway izpodbija pravice obeh zlatokopov na rudnik. Glenister se premaga in se ne upre, čeprav vidi v McNamarovean ravnanju nasilje in sleparijo. Spomnil se e namreč Heleninih besed na ladji: nikoli ne bi mogla biti dobra človeku, ki se ne zna obrzdati. V ..severni krčrni" se zbirajo zlatokopi in ženski svet. Tam imajo gledališče, plešejo, pijejo in kvartajo. Najbolj znani osebnosti sta tam „kvartaški krali", ki je dobil ime po svojih velikih igralskih sposobnostih, in Cherry Malottova, mlada in lepa lahkoživka. Tisti večer je tudi Gleni-sler prišel v krčmo. Cherry ga je poiskala v loži. Pred leti sta se rubila, a potem sta se po njegovi želji razšla. Vendar ga ona ni pozabila, zato ga je zdaj poiskala. A Glenister ne mara o minulosti ničesar slišati; da. ji vzame vsako nado, ji izda, da se ženi. Vedel je, da je krut — namenoma je 1'II. Vrhu tega je imel občutek: čim pr<;je dozna vso stvar, tem bolje. Vendar učinka svojih besed ni utegnil vi-deti, ker so se tisti mah odprla vrata lože. Skozi vrata je pogledal kvartaški 1 ralj, a se je takoj umaknil. „Oprostite!“ je rekel počasi. „Zmo-til sem se.“ Čeprav je bil samo trenutek v loži, je vendar pregledal vse podrobnosti. Videl je zastrte zavese in napetost dame in ujel zadnje Glenistrove besede. „Ne boš je vzel za ženo!" je pokojno odgovorila Cherry. „Ne vem, kdo je ona; vendar ne dovolim, da bi bila tvoja žena." Vstala je in si zganila obleko. „Za spodobne ljudi je čas, da gredo domov. Spremi me skozi gnečo! Ne maram, da bi me te zveri zalezoval e.“ Ko sta stopila iz gledališča, je vel hladen jutranji vetrič. Solnce je ravno vzhajalo. Ko sta šla mimo njega, si je kvar-taški kralj prižigal smotko in jima je nemo odzdravil. Dolgo je gledal za njima; roke so mu bile tako mirne, da je vžigalica skoro ožgala prste. Ko sta mu izginila izpred oči, je ugriznil v smotko, da mu je padla na tla. „Tak to dekle da misliš vzeti za ženo? Bomo videli!" Osmo poglavje MoNAMAROV PLEN Heleno Chestrovo je zelo mikala obala in skoro ni minil lep dan, da si ne bi bila izbrala mirnega kotička, kjer je lahko nemotena opazovala pestro življenje na bregu, zasidrane ladje in igro valov. To jutro je sedela v ribiškem čolnu, ki je bil privezan na suhem, in gledala v valove. Morje je bilo nekaj dni zelo nemirno, zdaj pa, ko se je umirilo, so se ribiči z vnemo pripravljali na delo. Iznen^dhe s* oj« pr j rteliico ali prijablja, svoje sorodu ke in znance s tern da j m a te „Roman“! Od dana- •'fi šle' »iKe d« O'ega let' sam« i8 Din Šele prejšnji dan je bila zvedela o nesreči svojih dveh prijateljev, čeprav ji ni niti v sanjah prišlo na misel, da bi utegnila biti po sredi sleparija. Vprašala je strica; odgovoril ji je, da je stvar pač nerodna, ker so taki zakoni glede rudnikov. Zamotana stvar! Spomnila ga je uslug, katere sta ji bila ■zkazala rudokopa, a on jo je samo smeje se prekinil. On kot sodnik da 'nora biti pravičen na vse strani. Videč. da ima prav, ni več silila vanj. Pred nekaj dnevi je bila razen tega prestregla nekatere besede iz pogovora med sodnikom in McNamaro, med Struvejem in njegovimi tovariši, a vse, kar je razumela, je bilo samo to, da gre za neka nesoglasja glede zlatokopov v Anvil Creeku. Zato se ni več do-sM menila za to, posebno še zato ne, ker jo je nekaj dni sčm vznemirjala druga stvar. Alex McNamara ji je bil sprva le na pol prikrival svoje občudovanje; a kaj kmalu je njegova pozornost do nje zavzela čudno določno in neodoljivo obliko. Sodniku Stillmanu je bilo to očividno zelo pogodu in se je čutil počaščenega; tak ženin ni kar si bodi! V ohoževalčevi prisotnosti je Helen čutila, kako se vse v njej upira proti njemu; a kadar je bila sama, je prijazneje mislila nanj. To občutje je bilo v čudnem nasprotju z občutki do enega drugega. Kadar je bla z Glenistrom, jo1 je proti volji vleklo k njemu; kadar je odšel, jo je bilo strah pfed zverjo, ki jo je slutila v njem. Ta ji je ugajal, kadar ga je videla; oni je učinkoval iz dalje. Vprašala se je, ali bi mogla ljubiti prijatelja svojega strica _ in ni vedela odgovora. »Pri onem drugem pa je z zanesljivostjo vedela, da se to nikoli ne bo zgodilo. Ko je bila tako zatopljena v misli, je zdajci zagledala Dextryja, ki je brez smotra pohajkoval okoli. Ni bil nepo-česan, a vendar se ji je videl neprespan. Ko jo je zagledal, je stopil k ujej in sedel pokraj čolna v pesek. „V strašnem položaju sva, gospodična! Glenistra so pretentali in zdaj ni moči ničesar napraviti. To so tiste nove postave, ki so jih letošnje poletje prinesli semkaj. Opil sem se bil — zato sem tako zanemarjen.*' „Zakaj so vas pregnali?" „Ne vem. In se tudi ne brigam za to. Nameravam se za nekaj časa umakniti in pustiti dečka, naj sam poskusi svojo srečo. Kadar mu bo novega eksperimentiranja dovolj, tedaj priskočim in uredim stvari na pametni podlagi." »Govorite, kakor bi se vam bila krivica zgodila," je rekla Helen, „Se nama tudi je! Nobenemu odvetniku ne zaupam več, tudi staremu plešcu ne, vašemu stricu _ vem, da mi ne boste zamerili, saj sem vaš prijatelj — in on vam prav za prav ni nikak sorodnik. Ne, Bog mi je priča, sami lopovi so!" Dextry ni mogel juristov, kakor nihče na zapadu ne; preziral jih je iz dna svoje duše. „Ali je starec vse vaše sorodstvo?" je vprašal, ko ni nič odgovorila. ..Skoroda. Brata imam še — vsaj upam, da ga imam. Ko sva bila še otroka, je pobegnil z doma in odtlej ga nisem več videla. Pred tremi leti sem cula o njem. Ko je oče umrl, sem živela pri stricu Arturju — morda nekega dne najdem brata. Ni lepo, da me ne poišče; edina sestra sem mu in zmerom sem ga rada imela." Njen otožni glas se je skladal z njegovim mračnim razpoloženjem. Molče sta se zagledala v zelene valove. 1 o ,„To je še dobro, da sva si bila nekaj denarja prihranila," je naposled izpregovoril Dextry. ..Drugače bi bila na tleh. Prekletim: bankam prav tako malo zaupam kakor odvetnikom. Zato sem si kupil železno blagajno in jo dal prepeljati v zlatokop. Osemnajst sto funtov je težka; v njej hraniva svoj ma-mon. Če bi jo hoteli ukrasti — nu, lahko bi jim ne bilo. Pretežka je. A da jo odpro, jim je treba toliko dinamita, da bi v okolici petih milj vse poppkalo. Ne, denar je v njej bolj na varnem kakor kjerkoli drugje na svetu. Jutri pojdem spet v kop in ostanem tam, dokler ne bo stvar odločena." Deklica je vstala. Spremil jo je skozi stransko ulico na glavno cesto. Naproti jima je prišel voz; ker je bila cesta zelo blatna, jo je potegnil s seboj proti severni krčmi, kjer sta počakala, da je šel voz mimo. Kvartaški kralj je bil ravno dobro vstal. Ko sta se Dextry in deklica zatekla h krčmi, je govoril s krčmarjem in je pri tem bežno opazil deklico, ko je radovedno pogledala v sobo. Ob tem pogledu je prestal in se zastrmel vanjo kakor v prikazen. Ko je izginila, je hlastno šepnil: „Kdo je to, Reilly?“ Krčmar je skomignil in kvartaški kralj je brez besed odšel v dvorano. Malomarno je premeril igralnico, a ko je bil zunaj, je naglo kakor žrebe stekel med hišami, preskakoval luže. zavil v najbližjo stransko ulico, si potlačil klobuk na obraz jn stopil na glavno cesto. Dextry in njegova spremljevalka sta bila krenila na drugo stran ceste in mu stopala naproti. Kvartač je natanko pogledal deklici v obraz; a ko bi se imeli srečati, je zavil v stran in jima sledil, dokler ni videl, da se je možak poslovil. Potlej je šel za njo do hotela. Pol ure kesneje je stopil v krčmo „Pn zlatih vratih" in nagovoril moža za točilno mizo. „Kdo je dama, ki je preje vstopila?" ,,Ali misliš sodnikovo nečakinjo?" „Kako ji je ime?" ..Chestrova, če kaj vem. Ali ti ugaja, kvartaški kralj?" Čeprav ni oni ničesar odvrnil, je krčmar videl v njegovem molku pritrditev. Popravil si je briljantno kra-vatno iglo in se samozavestno pogledal v zrcalu. . .j.’,,, ,... ■ ,.Nu, mene Jahko ima. Sem že sklenil. da se seznanim ž njo!" „Ne bi svetoval!" je zarenčal kvartaški kralj in šel ven. Krčmar je presenečen obstal in se prestal opazovati v zrcalu. „Bogme, kvartaški kralj ima najstrašnejše oči v vsej naselbini! Kar zazebe me, če me tako pogleda. Ali je mar ljubosumen?" Ko se je Dextry popoldne naslednjega dne odpravljal v zlatokop, je srečal Glenistra. Zlatokop je bil ves zbegan; oči so mu gorele od vznemirjenja. „Kaj meniš, kaj so nama zdaj napravili?" je zavpil namestu pozdrava. „Ne vem. Kaj?" „Vlomili so v železno blagajno in odnesli ves denar in vse zlato." »Kaj?" Dextryja je vrglo na noge. Ves srd, ki ga je imel zadnje dni na Glenistra, je bil ta trenutek pozabljen. „Res, vzeli so nama denar — zaplenili šotore, orodje, vozičke, knjige, cevj, in vso lastnino našega osobja, — vse, vse. Johnsona, ki sva ga postavila za stražo, so vrgli ven in kratko malo vse zasedli. Kaj takega se mi še ni primerilo. Hotel sem v rudokop, a me niso pustili. Ravno tako so napravili z vsemi drugimi zlatokopi v Anvil Creeku; niti tega ne dovolijo, da bi bili zraven pri izpiranju zlata." „Toda,“ je ostro odvrnil Dextry, „denar v blagajni je vendar najin. Prinesla sva ga z doma. Sodišče nima pravice do njega. Kakšna prekleta postava je to?" „Ah, postava! Kdo se še meni zanjo! Krivo sem napravil, da nisem prvega, ki je stopil v jamo, ustrelil kakor steklega psa. Zdaj je težko kaj ukreniti." „A vendar ne morem razumeti..." „Nu, zgodilo se je takole: Sodnik je izdal naredbo, s katero je še razširil upraviteljevo polnomoč in pooblastil McNamaro, da zaseže vse v rudokopih — rorodje, šotore, zalogo in vsakršno osebno lastnino. To so storili snoči, ne da bi bili nam zinili le besedico, in davi je bilo že vse opravl jeno. Šel sem ven, da poiščem McNamaro. Dobil sem ga v šotoru pred prazno blagajno. ,Kaj to pomeni?* sem vprašal. Pokazal mi je naredbo. .Sodišču odgovarjam za vsako paro tega denarja;' je svetohlinil. ,In prav tako za sleherno orodje v zlatokopu. Zato vam ne dovolim vstopa v jamo.‘ ,Ne dovolite vstopa v jamo?‘ sem vprašal. „Ali hočete reči, da si ne smemo ogledati uspeha naših del? Kako moremo vedeti, kaj nam gre, če ne bomo pri tehtanju?1 .Jaz sem sodni uradnik in osebno odgovarjam.1 Njegove zmagoslavno smeioče se oči so me spravile v besnost. Navaden tat-- ste in lažnjivec!1 sem zakričal nanj. .Enkrat ste me že imeli 7i\ norra. a drugič se vam ne bo posrečilo!* Napravil se je užaljenega in je poklical Voorheesa. Ne morem razumeti; vse je zoper nas: sodnik, Voorhees, izvršilni uradniki, vsi. Vsi trde, da se je zgodilo po zakonu in da stoje za njimi vojaki." „Natanko tako je kakor je pravil Mexko Mullins," je rohnel Dextry. „Zdaj pojdem v hotel in l>om sam govoril s sodnikom. Do zdaj nisem ne njemu ne McNamari še videl v lice. Samo, da vidim človeku v obraz, potem že vem, kaj mi je storiti." „Oba dobiš. McNamara je odjezdil za menoj v mesto." Stari zlatokop je šel v hotel „Pri zlatih vratih" in vprašal po sodniku Stillmanu. Mali ga je vprašal po imenu, pa ga je zagrabil za ovratnik, ga posadil spet nazaj na stol in se neprijavljen popel gor v sobo, katere številko so mu povedali. Ker je čul notri glasove, je potrkal in ne da bi bil počakal na odziv, vstopil. Soba je bila nekaka pisarna s pultom, mizo, pisalnim strojem in pravnimi knjigami. Dva moža sta se pogovarjala, eden je bil sivolas in obrit, skoro podoben duhovniku, drugi velik, stasit in oblasten. Na prvi pogled je zlatokop vedel, da ima pred seboj človeka, ki ju je iskal, da pa mu je opravka samo z enim, z velikim, stasitim, ki ga je bil ob vstopu tako ostro pogledal. ..Zaposlena sva," je rekel sodnik, „prav nič ne utegneva, gospod. Izvolite priti čez pol ure!" Dextry ga je premeril od nog do srlave. mu okrenil hrbet in se obrnil k drugemu. Ne on ne McNamara nista izpregovorila besede, a vsakteri je instinktivno čutil, da ima pred seboj sovražnika, ki ga ne gre podcenjevati. „česa želite?" je naposled vprašal politik. ^ ,.Rad hi sc seznanil z vami. Ime mi je Dextry... William Dextry ... doma povsodi na zapadu Misisipija... In vi ste McNamara, jel te? A to je vaš mali psiček, ne?" Pokazal je na Stillmana. „Kaj hočete reči?“ je zasikal McNa-mara. Sodnik je ogorčen nekaj zamrmral. '..Kaj hočeni reči! Toda o tem nisem nameraval z vami govoriti. Požvižgam se na vso piškavo robo, ki ste vi sodniki, odvetniki in vaši sodni odloki. To je prav lepo za otroke in nespametne norce; jaz pa sem si bil zmerom sam svoj sodnik in hočeni ostati do konca. Moi tovariš je mlad in mu je menda priietno, če drugi opravljajo njegove posle: naj tedaj ima svoje veselje! Vendar ne idite predaleč: ne imejte mene in Glenistra za nerazsodna dečaka! Drugače vas o priliki obiščem in vam razbijem stole na glavi, da vas mine veiselje." Pri zadnjih besedah se je prav na lahno zganil, prav za prav je bilo kakor da bi bil skomignil z rameni — in v roki se mu je zasvetil šestcevni revolver. Sodnik Stillman je zazijal in omahnil k pisalni mizi; MciNamara pa je malomarno prekrižal noge, le blisk v očeh!je izdajal njegovo razburjenost. „Da,“ je zarenčal zlatokop, ne da bi se zmenil ža sodnika, „nosite sodišče s seboj v telovnikovem žepu kakor uro, če hočete — toda če me ne pustite v miru, bo nekega dne počilo. To je vse, kar sem vam imel povedati/* Vtaknil je revolver za pas, se obrnil in šel. Deveto poglavje ROPARJI NA ZATVORNICAH »Denarja nama je treba," je dejal nekaj dni za tem Glenister. »Ker napra je MoNamara izropal blagajno, sva zdaj brez moči. Borba jpri sodišču je docela nczmiselna. Sodnik ne pristane na to, da bi sama kopala v svojem zlatokopu, tudi ne proti kavciji. Niti priziva ne dovoli, češ da šo njegove odločitve neizpodbitne. Morava poslati Wheatona v San Francisco, da vloži priziv." »To se mora zgoditi neutegoma. Vsak dan je za naju vreden deset tisoč dolarjev. Vožnja mu vzame mesec dni, zato mora že jutri na pot." „A odkod denar? Kakšna bedaka sva bila, Dex! Zdaj šele vidim, ko je prepozno. Ta lopov nama pod plaščem zakonov krade 'zlato iti nas hoče vse spraviti na psa, preden ga bomo mogli vreči ven. Mogočne zaščitnike mora imeti, če si je znal upokorili celo sodnika Združenih držav. Morda je podkupil tudi sodišča v San Franciscu." »Če je to storil, ga ubijem. Vse življenje sem se pehal ko norec in si ne dam iztrgati dobička iz rok. če Bill M heaton nič ne opravi s paragrafi, si sam poiščem pravico." Zadnja dva dni sta bila zlatokopa prebila pri svojem odvetniku, kjer sta vse prerešetala, kako bi prekrižala sodnikove nakane, čedalje bolj se jima je utrjevala sumnja, da je tu po sredi neka sleparija pravcata zarota med sodnikom in MeNamaro. Bojevala sta se bila kakor človeka, ki jima gre za življenje, in polagoma ju je bilo prevzelo Ogorčeno sovraštvo do Stillmana, okrajnega upravitelja in vseh njegovih uslužnih Uradnikov:" zakaj vsi so ravnali kakor lutke ^o zapovedih MeNamare: Ko je bilo posvetovanje končano, sta bila tako izčrpana in pobita. da nista mogla pojmiti ničesar drugega več kakor samo to, da jima ni pomoči. Vrhu tega sta bila še do-znala, da namerava sodnik preložiti sedež sodišča začasno v Sv. Mihael, od koder se vrne' šele čez mesec dni. Ves ta čas bi njun proces počival. '! Med tem je McNamara delal z vročično naglico. V štirinajstih dneh se je bil, kakor je napovedal, polastil vseh zlatokopov. Lopov je bil dobro računal. »Morava priti do denarja," je rekel Glenister.' »Misliš, da bi si ga mogla kje izposoditi?" »Izposoditi?" se je pomilovalno za-grohotal Dextry. »Na Aljaski ljudje ne posojajo denarja." »Pavi sem zvedel," je povzel po kratkem premolku stari, »da so na Mi-dasu prišli na tako bogato zlato žilo, da morajo vsako jutro izpirati, ker se jim čez noč vse luknje zamaše z zlatom." V. »Če samo mislim na tol" je zaškrtal Glenister. »Da imava le del dnevnega dobička, bi lahko poslala Wheatona v San Francisco." ' Navzlic vsej bridkosti se je tisti mah nečesa domislil. Hotel je ziniti, a je zaprl usta; toda tovariš ga je pogledal in v njegovih očeh je zagorel čuden ogenj. »Nocoj o polnoči bo v zatvornicah dvajset tisoč dolarjev," je z oprezno pridušenim glasom omenil Dextry. Glenister je začutil, kako mu je kri hitreje zaplala. »Ta denar je najin in ne storiva krivice, če ga vzameva, kaj ne?" Dextry se je porogljivo zagrohotal. »Krivica! Pravica! Lepi blagoglasni imeni za najin položaj! Povem, da bo imel Alex McNamara o polnoči dvajset tisoč dolarjev najinega denarja .. ,,Dobro! Kaj se zgodi, če naju dobe?" je šepnil mlajši. »Živih naju ne spuste. To jim bo najlepša prilika, da naju pobijejo in se naju iznebe. A če prideva pred tega sodnika, nama dvajset let ne uide." »Res je.. A to je edina možnost. Vcnclfirle rajši padem v vroči bitki na Midasu kakor pa bi si tu glodal nohte. Če naju primejo — nu, zanesem se na svojo srečo, Živ jim ne pridem v roke — to ti obljubim — in preden me ho konec, se bom maščeval. Neko zadoščenje mora človek vendar imeti v tej dolini sol?- To ko vsai boj v svežem Zraku, •md 7w»do»»; ;n n„ n-azno ir nfl sod'’**” rmn^nnp {(trn SP jo e-rt /S rt nnrvin in n n rvi p _ njono. d n r,n^n narhenjeno Mladec, Vv?**’" 1 ^1 * r* ~ ČO SOTP " *'>.VVrtCO‘* Oloniclrn ep razširile nor"** ^^ «*• ♦oV*./-*?*? konca, in Bog sam naj se usmili tistega, ki nama nocoj prekriža pot!" ,;Še enega potrebujeva, da nam bo pomagal. Koga naj dobiva?" Tisti mah so se odprla vrata — kakor v odgovor, in v sobo se je prima-jala mahedrava in plešasta postava Simmsa. Dextry je planil nanj kakor izstradan volk. Bilo je polnoč. Nad temnimi pobočji doline je sijalo tisoče zvezd, a južno nebo se je medlo lesketalo kakor od nevidnega ognja. Čeprav so bile noči že daljše, vendar ni bilo treba prižigati luči. Dve uri nemara je bilo tolika tema, da nisi videl v daljavo, toda jutranja zarja je tako kmalu napočila, da ni bilo treba skrbeti za umetno razsvetljavo. Pet minut preden je načelnik nočnega posada spustil zatvornična vrata in je šumenje v zatvornicah utihnilo, so njegovi ljudje zapustili delo in se popeli po pobočju v spalne šotore. Navada je puščati opoldne in opolnoči pri prekopu čuvaja, ki mora ne sanio paziti, da (se ne približa kak sumljiv tujec, ampak nadzira tudi dotok vode. Čuvaja Midasa so bili opozorili na njegovo veliko odgovornost. Ko se je tedaj prikazal iž globeli neki možak s konjem na konopcu, si ga je dobro ogledal. Pot se je vila vzdolž kopov in je vodila mimo umetnih vodnih strug. Toda neznanec se ni menil zanje in čuvaj je spoznal po njegovi počasni hoji, da mora biti zelo utrujen. Tujec je obstal in si zanetil vžigalico. da si prižge pipo. Čuvaj je videl nred seboj temen črnčev obraz. Vžigalica je ugasnila. Možak je nestrpno zaklel in jel iskati drugo. ..’ večer! Ali bi smel prositi za vžigalico?" je ogovoril čuvaja na pobočju in jel. ne da bi čakal odgovora, plezati navzgor.' Noben kadilec ne odreče vžigalice. Ko je bil črnec komolec od čuvaja, je le-ta iztegnil roko, da bi mu izpolnil nrošnjo. A tedaj sc je črnet iznenada kakor divja zver vrgel nanj. Čuvaj je vzkril-nil in padel na tla; Afričan ga ie zavlekel proč, mu povezal roke in no^e in zamašil usta. Tisti mah sta se spodaj za ovinkom no m vi la dva človeka. Bila sta na ko-sta še tretjega osedlanega lvmin in v^č tovornih oslov. Dosnevši d n •bn'nT:bpa sta. stopila s konja in '»a— ■•■»med n ji in se je zavihtel na za-*„r odstranil zapirala. Potem • i 7nti iz zbirglnili kotanj in ’ vs«K?no v vreče, ki jih je r:-«nV tvoriš Ko. so bile vse stf, pv, zadrgnila in vrgla g Tako sr‘ritnim fdasnm: ..Da, gospodična, nocoj sem jaz ču-vni.“ Opazila je dve drugi postavi spodaj nri delu in se je začudila, ne toliko njima samima, ampak bolj nju- I uemu luetanju; zakaj bilo ji je, kakor da bi hlastno tekala zdaj sem zdaj tja. Videla je tudi konje v globeli in zdajci jo je obšel občutek nečesa nenavadnega in vznemirljivega. Obrnila se je k čuvaju in je že odprla usta, da bi ga vprašala, ko je začula iz trave nedaleč od sebe glas, ki je zbudil njeno sum-njo. Bilo je zamolklo ječanje — zdaj je vedela, da se je nekaj zgodilo. Vendar se ji je vse zdelo tako neverjetno in nemogoče: nekaj sto korakov proč je bilo sto mož, čula je njih smeh, eden je celo požvižgaval. Štiri sto metrov stran so bile na obeh straneh druge jame in zlatokopi; en sam krik bi vse spravil na noge. Nezmisel; kdo bi se v takih okolnostih upal izropati za-tvornice —, a tedaj je glas v travi pod njo v tretje zaječal. „Kaj je to?“ je vprašala. Brez vsakršnega odgovora je črnec pobesil cev svoje puške in jo nameril na njena prša. Čula je, kako je petelin zaškrtal. »Stojte in ne ganite se!" je posvaril. „Tako ravnanje nam narekuje obrani-bd samega sebe — zato vas prosim, gospodična, da se uklonite/ „0, zlato kradete .. Prestrašila se je na smrt, vendar se rti zganila. Čuvaj se je plašno oziral zdaj na njo zdaj na šotore, dokler mii nista tovariša dala znamenja, da sta gotova in da so konji pripravljeni. „Ne vem, kaj naj z vami storim," je dejal. „Mislim, da vas moram zvezati.’* ,.Kaj?“ „Usta vam bom moral zamašiti, da ne boste kričali." „0, ne drznite se!" je zasikala vsa razjarjena. „Ne bom kričala — pri miru bom, dokler ne odidete. Obljubim vam." Plašno ga je pogledala, a on je tako gU>l«)ko pobesil glavo, da mu je le bežno mogla videti v lice; potlej se je obrnil proč. „Dobro. A ne poskušajte klicati na pomoč. Skrijem se doli v grmovju in vas ne izpustim iz oči, dokler nista ona na varnem." Odhitel je nizbrdo k jezdecema in se popel na konja. Še trenutek in vsi trije so izginili za ovinkom. Ko jih že davno ni bilo nikjer več, se je deklica zganila, čeprav je vedela, da ni nikogar v grmovju. Nepremično se. je zastrmela za njimi, zakaj ko so oddir jali, je bila prestregla kos stavka. Eno samo raziburjeno besedo, ki je preglasovala topot konjskih kopit — njeno lastno ime: Helen ... ,.Ne,,ne — saj ni mogoče — a vendar bi rada vedela, ali je res!" je zamrmrala pred se. Že je odprla usta, da bi zakričala, a se je premislila. Hotela je skočiti proti šotorom, a se ni zganila, še dolgo potem, ko je zamrl topot kopit, je stala neodločno. Hotela je seveda obvestiti ljudi. Kaj naj pomeni ta rop, ta upor proti zakonu, proti naredbam njenega strica in McNamare? Ti možje so navadni tatovi, zločinci, ki zaslužijo kazen _____ a zdajci se je spomnila tiste temne noči, ko so jo preganjali in je trepetala in sta jo dva moža zavarovala s svojim telesom. Obrnila se je in šla proti šotorom. Ko so jo zagledali, vso bledo, z žarečimi očmi in razmršenimi lasmi, so vsi skočili na noge. ..Roparji na zatvornica!" je zavpila brez sape. „Brž! Čuvaj je ranjen!" Vik in krik je pretresel nočni pokoj in ljudje so planili za njo v noč; čelo rudokopi dnevnega poSada so napol oblečeni prihiteli iz šotorov. „Kdo? Kje? Kam so zbežali?" Tudi McNamara se je pojavil, ponosen in oblasten; v trenutku je pregleda! položaj. ^Naprej, ljudje;, še jih dohitimo. Pripravite konje, brž!" Popel se je v sedlo in drugi za njim. Pokazal je v dolino. ,.Razdelit^ se v skupine po pet mož in zasedite griče! Eden naj steče na postajo in telefonično obvesti Voor-hcesa!" Že so se odpravljali, da izpolnijo njegovo zapoved — takrat pa je deklica zavpila: »Stojte,' ne tja! Izginili so v globel — trije črnci so bili!" In je pokazala ravno v nasprotno sin er, proti medlemu siju južnega obzorja. Jezdeci so izginili v lemo. Dovolite nam itekn j vpro ša ri j ! Kaj v našem listu najrajši berete? Česa Vam je premalo, česa preveč? Česa iščete, pa rte najdete? Kateri izmed obeh romanov Vam najbolj ugaja? Kateri Vam manj ugaja? Zakaj? Povejte nam po pravici! Kakšnih romanov si najbolj želite: zgodovinskih, pustolovnih, ljubezenskih ali detektivskih? Ali bi radi brali bolj resne romane, čeprav bi bili manj kratkočasni? Kateri je po Vaši sodbi najlepši izmed vseh romanov, kar jih poznate? Pišite nam o tem, da vidimo, ali Vam moremo ustreči! Roman" o sebi ff Obči znak naše dobe je, da bralci bolj ko kdaj poprej zahtevajo napetih in zanimivin romanov. Namestu dolgoveznih spisov in utrudljivih dušeslov-nih razbrskavanj hočejo dejanja, dogodkov in brzine tudi tu, kakor povsod drug/od v stoletju avtomobila in letala. Uklonjeni v jarem vsakdanje tlake, radi poslušajo tiste pripovedovalce, ki jih vodijo v daljne dežele, v vsakovrstni svet minulosti ali celo v neizmerne možnosti bodočih vekov. Iz teh in takih potreb se poraja dandanes vidno nagnjenje do puslolovnega, zgodovinskega, fantastičnega in detektivskega romana. Mi menimo, da to ni žalosten pojav. Prepričani smo, da nimajo veliki pisatelji vseh smeri v naših dneh nič dosti manj bralcev, nego so jih imeli pred desetletji. Vse tarnanje nad tem, da je postal leposlovni okus našega časa plitek, je v bistvu le slepota nasproti dejstvu, da bere dandanes veliko več ljudi nego prej. Nič čudnega ni, če te množice novih bralcev ne segajo po najtrjih orehih — če ti desettisoči, ki so šele včeraj začutili potrebo po branju, zahtevajo od pisatelja, da jih na prvi 'mah omreži in nevzdržno vleče s seboj do konca. To niti ni novo. Taki so bili naši dedje in babice, taki smo bili mi sami v svojh mladih letih. Zahteva 'f>o napetem branju je v bistvu samo znak. da se poraja ogromna nova publika bralcev, ki bo iz sedanje otroške dobe zrasla do zrelosti in v kateri bo imela dobra knjiga prav tako trdno zaslombo kakor v občinstvu predvojnih let. Vse je na tem, kako ustrezaš bralcem in njihovim željam. Časi, ko je l-ilo velikim pisateljem v ponos, da so stntisoči koprneli po njihovih romanih, še niso daleč za nami; narobe, uide'i je celo, da se vračajo. Le zloba in nezmožnost rporeta označiti kako ponest samo zato kot „šund‘‘, ker je zanimiva napeta in dostopna umevanju š:rn' ih množic. Pes pa je z druge strani, da se je v zadnjih letih na rovaš splošne želje po zanimivem branju ra ~rasti a neke vrste podjetnost, ki podcenjuje prirojeni zdravi razum in dobri okus občinstva. Tudi nas Slo-jo „ zadnjih desetletjih že nekajkrat ..osrečila" s svojimi proizvodi, katere je naša razsodna javnost po pravici odklonila. . Roman" je ustanovljen z namenom, da trajno odvzame taki vsebinsko in je-it-ovno slabi ..ljudski literaturi" tla. Ne ha se boril proti njej z besedami, ampak z dejanji. Prikleniti hoče naj- širše sloje naših bralcev s tem, da jim bo stregel s kar najbolj napeto, pri tem pa nravstveno neoporečno dušno hrano ter jih vodil od stopnje do stopnje navzgor proti zaželjeni višini. Ta naloga je lepa, a je tudi težka. Da jo izpolni, potrebuje naš list zaupanja in podpore vseh dobro misle- čih ljudi. Zato prosimo svoje prijatelje, da verujejo našemu poštenemu namenu ter pripomorejo kar največjemu raz_ širjenju ..Romana". BORITE SE PROTI SUNDU s tem, c/rt SIRITE „ROMAN"l Gngen llles: Rokoborec Nedavno tega me je v pisarni poselil velikan. Možak je bil tak orjak, da bi mu niti svetopisemski Samson ne bil kos. Ponudil sem miu dva stola. „Gospod,“ je začel, potem ko je z vzdihom sedel, „moja žena me vara." Pri teh besedah je skoro zdrobil svojo zelezno palico. „Mene, ki še nikomur nisem podlegel, mene, kralja rokoborcev! Hahaha, saj je smešno, da si jaz, ! olos moškosti, ne bi znal trajno obdržati ženine naklonjenosti?!" „Da, ženske so nepreračunljve —“ „Stvar je tedaj tale: Že teden dni prihaja moja žena pozno domov. Do zdaj ji nisem rekel niti besedice. Dobro. Že teden dni gre moja žena vsak dan ob šestih z doma, češ da poseča dobro prijateljico “ „Čudno,“ sem si mislil, „vse ženske imajo iste izgovore —“ ..Ona dobro ve, da moram ob sedmih v cirkus, da je tedaj ne morem nadzirati. Nekega dne pa sem odpovedal nastop in veste, kaj sem dognal? Žena ni šla k prijateljici, nego v trgovsko hišo — —“ ..Nemara je šla nakupavat...“ ..Gospod, ženske ne hodijo v trgov- ske hiše nakopavat. Tja zahajajo samo v okrepčevalnico, kjer se shajajo s tujimi gospodi." „AIi ste jo zalotili?" „Le počad. Splazil sem se za njo in videl, da je izginila v okrepčevalnici. Toda ženske imajo vražje ostre oči. Bil sem nepreviden in ko se je iznenada obrnila, me je opazila. Divje me je pogledala, stopila k meni ter začela vpiti, da jo zasledujem, da ji ne zaupani in tako naprej. Naposled se je smistila v jok in zbežala —“ Čudno, sem snet pomislil. Vse žene enako varajo može. Nora mi je pred nekaj dnevi nekaj sličnega pripovedovala. ..Mislil sem," je nadaljeval orjak, ..da sem ji nemara vendarle storil krivico. in sem jo celo prosil odpuščanja. A kako me zadnjič osupi, ko mi jame Hanibal,.ki igra v gledališču kačjega Iz detektivovega dnevnika človeka, nekaj namigavati o čednostih moje žene. ,Čuj, fantalin,' zagrmim nanj, ,če o moji ženi kaj veš, mi takoj povej, drugače te zdrobim v solnčni prah ali pa te prilepim na zid, da te bodo morali z nožem spraskati z ometa/ — Teinu prijaznemu povabilu se je res ne-utegoma odzval. Povedal mi je, da je zadnjič videl mojo ženo v spremstvu nekega gospoda — —“ Herkul si je obrisal znojno čelo. „Gospod,“ je nato povzel, „jaz sem nedolžno jagnje, a če me kdo razdraži, sem krvoločnejši od deset pobesnelih tigrov. Povedal sem ženi, kaj sem zvedel. Zaklela se mi je pri vseh svetnikih, da je to podla laž, da se ni nikoli shajala s tujimi ljudmi, še najmanj pa s takim in takim gospodom. Seveda sem takoj spet pofval Hanibala na odgovor. .Slišiš, dečko/ sem mu rekel prijazno, .če mi poveš po resnici, ti dam dvajset šilingov; a če me nalažeš, pred čimer naj te Bog varuje, napravim iz tebe drobtine. In zdaj govori: Ali si res v>de] mojo ženo, ali si me samo hoJpl potegniti?' Kačji človek se mi je zaklel, naj ga na me^-tu zemlja prtžre. če ni govoril sobe resnice: rekel je celo, da hoče od 1-o-nfn umret! če nj videl, kako je tuji rtospod mojo ženo poljubil. Sto tisoč ročk! Kaj takega — meni! Nu, kaj rečeta eosood?" .Pečem" sem odvrnil nekoliko v zadre"!, da ravnajo skoro vse žene ta’o Toda povejte mi. ali je čisto gotovo da vas žena vara —“ T o no-tnt.-n nestrpno, gosnod! Imam doka z« v rokah. A še nekai bi rad poudari!. če leva človeka dobim! Zato com fpdi nnšel k vam. da vas prosim za nnmft* Vi sfr> na glasu dobrava de-toktiva >r> Mnriia vam ne bo delala orovlovir Samo ime in stanovanje tega Jonova mi Poveito. Vse drugo prepu-ctito mon> O t'o hi vedeli, kako koprnim on t-onoti-n po rni oride ta člo-veV v ro'-ot Veste, svoje maščevanje Nodnifpvanie na 16. strani I JPisane zgodbice Kovčeg Bivši francoski ministrski predsednik Georges Clemenceau, znan zaradi svoje energije in nepopustljivosti tudi pod imenom „Tiger“, je v svojih mlajših leiih rad katero zaigral svojim bližnjim. Takrat, ko se je ta zgodbica primerila, je bil še senator. Nekoč se je vozil s tovarišem iz poslanske zbornice in kasnejšim poljedelskim ministrom Jeanom Dupuisom v drugem razredu lyonskega brzovla-ka. Gospoda sta sedla k oknu, ročni kovčeg, ki ga je imel Dupuis s seboj, pa je položil zraven Clemenceauja. , Prišpl je sprevodnik. Ko je zagledal kovčeg, se je obrnil na Clemenceauja s prošnjo, naj ga vzame s sedeža. Senator je skrivaj stopil tovarišu na prste, premeril izprevodnika od nog do glave in rekel mirno in resno: „Ne, prijatelj, kovčega ne vzamem proč." ■'! .'*■!- „Aliy gospod, po železniških predpisih ' „Me nič ne briga.1* - ' ..Zahtevam, da kovčeg takoj odstranite!" je ogorčeno zavpil izprevodnik. „In jaz zahtevam, da me pustite pri' miril,“ je odgovoril Clemenceau mirno kakor preje. „Potem sem prisiljen poklicati vlakovodjo!" je zagrozil izprevodnik. ,,Pokličite ga, samo mene izvolite pustiti pri miru!" je hladno menil Clemenceau. Čez dve minuti se je izprevodnik vrnil z vlakovodjo. »Kovčeg proč!" je osorno velel vlakovodja. Senator je slej ko prej vztrajal na tem, da ne misli tega storiti. „Potem morate takoj izstopiti!" je zapovedal železniški mogočnik. „Kaj še! Saj sem vendar plačal vozni listek." »Potem poklčem postajenačelni-ka!“ je rdeč kakor kuhan rak zakričal vlakovodja. Clemenceau mu je priporočil, naj po možnosti privede s seboj še državnega podtajnika za železnice in prometnega ministra. Kmalu nato so se okoli upornega potnika zbrali izprevodnik, vlakovodja in posta jenačelnik. ,,Ali bi se vendar že potrudili in odstranili kovčeg?" je razburjeno vprašal došlec. Clemenceau je spet mirno poudaril, da nima takega namena. „A zakaj ne?" je ves zelen zakričal načelnik. [ ,',Zakaj? Nu, ker kovčeg ni moj," je pokojno odgovoril Clemenceau. „Čigav pa?" »Mislim, da je gospodov," je menil Clemenceau in pokazal na Du-puisa. »Gospod," se je zdaj postajenačel-nik razkačen obrnil na poslanca, „ali mislite pri tej priči postaviti kovčeg v mrežo?" „Zelo rad," se je uslužno nasmehnil nagovorjenec in tisti mah je bil kovčeg v mreži za prtljago. ,,A zakaj niste kovčega takoj odstranili, zakaj niste takoj povedali, da ni yaš?“: »Vidite, gospodje^ ker me ni nihče vprašal." Potegnjeni uradniki so jadrno od-kurili, poslanca pa sta se od srca nasmejala. , Reklama „Na vrsti je zadeva C. C. Brovvn," je najavil sodnik. V v Sodni sluga, je stopil pred vrata. »Zadeva C. C. Brovvn." . „S>em; že tu," C. C. Bro>wa je stopil v sodno dvorano. Bil je majhen, okrogel gospod, za svojo postavo nekoliko preživahen. Njegova obleka je izdaja-ja prvovrstnega krojača, le v barvah je bila malce preživa. Široki obraz se mu je neprestano širil v zadovoljen nasmeh, ki ga je še podčrtavala dvojica majhnih oči. Priklonil se je trikrat. Prvič sodnemu slugi, drugič posebno vljudno proti tribuni in tretjič sodniku. „Good bye,“ je rekel. Sodnik ni odgovoril. „Vaše ime?" „Caesar Carolius VVilliam Brovvn." „Rojeni?" »Sedmega aprila 1890 v Frančišku." »Poklic?" . ..Tovarnar." „Vi izdelujete nogavice C. C. Brovvn?" „Na uslugo, gospod sodni svetnik, ha uslugo. C. C. W. Brovvnove nogavice so najboljše. Kdor jih je poskusil, jih ne opusti nikoli." »Gospod Brovvn," je sodnik pogledal v akte, »obtoženi ste, da ste šestega avgusta zvečer na Washingtonovem trgu poškodovali tamkajšnji spomenik Georgea Washingtona.“ »Kaj se pravi poškodoval? Polepil sem ga." ..Tedaj priznate?" »Polepiti se ne pravi poškodovati." »S. teni ste," je nadaljeval sodnik, »razžalili narodno čuvstvo svobodnih Američanov. Dalje ste z velikimi, pozornost zbujajočimi papirji...“ »Lepaki, gospod sodni svetnik, umetniškimi lepaki." 1 . . z velikimi, pozornost zbujajočimi papirji povzročili, da se je nabrala množica, ki jo je morala policija razgnati. Ali priznate?" »Da. • »Na papirjih je bilo napisano: C. C. W. Brovvnove nogavice so najboljše. Kdor jih je poskusil, jih ne opusti nikoli." ... *,lKako, prosim? Kaj je,bilo napisano na njih?" .im l\ > , ,„C. ,C. W. Brovvnove, nogavice so najboljše. Kdor jih je poskusil, jih ne opusti nikoli," , . .. ;v, ),Ne razumem, gospod sodni svetnik; pretiho govorite.” ' »Dovolj glasno govorim", je zavpil zdaj sodnik v dvorano. »C‘. C. W. Brovvnove nogavice so najboljše. Kdor jih je poskusil, jih ne opusti nikoli." ,,Niti besedice ne čujem." »Ali ste oglušeli?" se je razsrdil sodnik, ponovim še enkrat na glas, počasi,! jasno in razlofcnp: C. C. W. Brovvnove nogavice — so — najboljše. Kdor .'—Jih je ~ P?SkVsil — jih,— ne opusti —.nikoli:*' »Niti besedice," je skomigal obtoženec. Sodnik se je obrnil k sodnemu slugi, ki je stal pri vratih. . ,aAH ste mp razumeli?" .»Razumel, gospod sodni svetnik, vsako besedo." ,.Čudno." je menil obtoženec, »povprašajte še občinstvo, ali so vsi raz-’limeli.*‘ Med poslušalci je završalo. »Sicer je to vse proti običajem sodnega dvora," je rekel sodnik, vendar vam izpolnim željo. Zdaj se obrnem na tribuno in vprašam: ,Ali ste čuli, da sem rekel: C. C. W. Brownove nogavice so najboljše, kdor jih je po-skusil, jih ne opusti nikoli.1 Ali ste vsi čuli in razumeli?* “ ,,Da, da, vse smo čuli," so veselo vzkliknili poslušalci. Tedaj se je mali, okrogli tovarnar C. C. W. Brovvn vljudno priklonil proti tribunam in sodniku in rekel: »Najlepša hvala. Samo to sem hotel vedeti." Jo Hanns Rosler Prosimo Vas za naslove znank In znancev o katerih mislite, da bi se naročili na _Roman“! BREZIMNA PISMA Nadaljevanje z 8. strani kovnega znanja. V naglici ali pa nemara iz navade ste naslov napisali z isto potvorjeno pisavo, ki vam je služila za brezimna pisma. Evo vam, milostljiva, en sam pogled vas o tem preveri." S temi besedami sem ji dal ljst. Razkrinkani gentleman se je hotel braniti, toda beseda mu je zastala v grlu. Zajecljal je nekaj nerazumljivega in se mrtvaško bled ozrl v gospo. Leta pa ni rekla niti ibesede. Premerila ga je od nog do glave in mu prisolila krepko zaušnico. Nato je ponosno odšla. Šale Zid je potoval po polarnih krajih in je vrnivši se domov vedel mnogo povedati. r.'Med drugiim je pripovedoval, da je vzel v tiste mrzle kraje tudi kravo s seboj. ,i „Nezmisel,“ se tedaj oglasi eden izmed poslušalcev. „S čim naj bi se bila krava tam ,gori hranila? Saj ne zrase niti bilka trave, ko pa je sam sneg in led." „Nič čudnega," je menil Žid. „Na-taknili smo kravi zelene naočnike, mislila jt\ še kap zadene? ■■! •' j „7’o veselje ti privoščim iz dna ‘srca? " I 1 ■ )>,(:! i l' .'i l. i;: if f .in- Kaj je to? Začne se s Po, fnnogo papirja porabi in 4 črke ima? poj > lixo!(ii| ,ir!(> ;l!>n! ilO/j • .! rii i ,0'jinli ’. >m .!> Kaj, je to?, Začne se s Po, ima še mnogo več papirja in 5 črk? ‘ihsoj Nagrada eitateljem „R o m a n a“ Izrežite črno sličico, ki jo vidite na desni, in spravite jo dobro! Podobnih izrezkov priobčimo še 8, v vsaki številki po enega. (Prvi trije so bili objavljeni v prvih treh številkah „Roinana“). Ako boste izrezkfc pravilno sestavili, jboste debili I sliko obče znanega slovenskega duhovnega velikana i - . i .. Eden izmed pravilnih rešiteljev te Analoge zadene nagrado 500 dinarjev v gotovini I # b! * d. z o. s. tvoraica kuvert In konfekcija paplria 34 se nahaja samo na Karlovški cesti št. 2 ali Vožarski pot št 1. Priporoča se za raš N ega je dolžnosti Dobro negovan obraz dvigne samo a-vcst in razveseljuje okolico. Mia ostni čar se podili-'a za mnogo let, če se pr v Ino goji polt Redna skrbna nega koSe in primerja pravilno uporabljana kosmetiška sivd-Slva, kako1 predpisuje moderna kosmetika. to ie trebno - Naj azlifcn. jše načine negovanja v vs j da našnji popolnost: i vršuje I. Institut za moderno kosmetiko ki so nahaja Dvofako a ulica št 311 (hiša Obnove "lonnies) Odstran j u,e ne'istoče obraza ogrce, nadležne kocin- . starostne gube, v raške ild. »Sla je ti BLASNIKOVA EUKA Pratika za navadno leto 1930. ki ima 365 dni »VELIKA PIRATIKA" je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obirajta n. V »Veliki Pratiki" najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: 'Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnlmi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji: — solnčne in lunine mrke: — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — žJv^onieoise v a ž-1 Ji in odličnih r"-eb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. ..VELIKA PIRATlKiA“ se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku: TISKARNI J. BIASNEKA NASI. V LJUBLJANI D. D. •o Izdaja za konsorcij „Romana“ K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. d. d.; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.