Ja: SJhnj/itfiif Postni pastirski list za leto 1934 o preobnovi v Duhu Kristusovem, IVAN JOŽEF, po božjem usmiljenju in po milosti svetega Očeta škol Lavantinski in apostolski upravitelj Slovenske Krajine ter delov Krške in Sekovske škofije, pošilja svo¬ jim dragim duhovnikom in vernikom pozdrav in nadpastirski blagoslov, I, V Gospodu ljubljeni verniki! Kaj ne, da malokdo izmed nas z veseljem misli na preteklo le¬ to. Skoraj vsakega je doletela kakšna nadloga: enemu je umrl kdo njegovih dragih; drugi je sam bil hudo bolan; tretjemu je uničila toča ali povodenj njegove upe; zopet drugi je imel nesrečo pri svojih podjetjih. Menda vsak bi imel kaj potožiti. Pa koliko nesreč se je zgodilo po širnem svetu! Na železnicah, avtomobilih, zrakoplovih, ladjah, v rudnikih in drugod je pri raznih strašnih nezgodah blizu 100,000 ljudi v trenutku izgubilo življenje ter nenadoma moralo sto¬ piti pred sodni stol božji. Nehote moramo s prerokom Jeremijem hvaležno vzdihniti: Usmiljenje Gospodovo je, da ni¬ smo bili pokončani, 1 Hvala Bogu, da smo še tu, da še mo¬ remo poskrbeti za svojo dušo, Našo škofijo je zadela posebna žalost. Dne 5. aprila 1933 je umrl od Boga nam dani Nadpastir, blagi škof dr, Andrej Kar¬ li n, V desetih letih, kar je deloval med nami, smo ga vzljubili za¬ voljo njegove prijaznosti in ljudomilosti. Žalovali smo za njim, ker se je ločil od nas; tolažila nas je vera, da ga je Bog poklical na večni počitek in na zasluženo, neminljivo plačilo; krepi naj nas upanje, da se bomo prej ali slej zopet sešli pri Bogu, V težkih časih, ko ves svet trpi pod raznimi nadlogami, ko je toliko nasprotstev in sovraštva med posamezniki, med družinami in občinami, med narodi in državami; v dnevih, ko nekateri brezobzir- 1 Žal. 3, 22. 2 — no zbirajo v svojih rokah denar in bogastvo, dočim milijoni nimajo ne dela ne zaslužka, ne strehe, ne hrane, ne obleke; v dobi, ko se zdi, da je izginila iz sveta vera v Boga, z vero pa pravica in ljube¬ zen — naj vam kot vaš novi, pa že vrsto let znani škof pišem postni pastirski list ter vas z njim opomnim na dolžnost dobrih kristjanov, da vsaj o Veliki noči očistijo svoje duše ter jih ozaljšajo z milostjo božjo po dobri spovedi in po vrednem svetem obhajilu. II. Pred nekaj dnevi mi je dejal duhovni sobrat, da se od škofa pričakujejo učene pridige in znanstvene razprave o bogoslovnih in drugih vedah, Prav! Če govori Sveti Duh po preroku Malahiju: Ustnice duhovnikove naj hranijo učenost, in postava naj se išče iz njegovih ust , 1 velja to tembolj za škofa, ki ga je Bog postavil za višjega duhovnika, učenika in vodnika vernikom v škofiji. Res bi vam s pomočjo tega, kar so nas učili na srednjih in visokih šolah, s pomočjo dobrih knjig, predvsem z božjo pomočjo, lahko napisal dolge razlage visokih skrivnosti na¬ še svete vere. Pa sv, Pavel, ta modrijan med apostoli in učitelj narodov, je pi¬ sal Korinčanom: Ko sem prišel k vam, bratje, nisem prišel z visokostjo besede ali modrosti, ozna¬ njat vam pričevanje božje. Sklenil sem bil nam¬ reč, nič drugega ne vedeti med vami ko Jezusa Kristusa, in to križanega , 3 — Veliki učenec sv, Pavla, škof in cerkveni učenik, slavni pridigar sv, Janez Zlatoust, na čigar god vam pišem to pismo, je dejal svojim poslušalcem: »Jaz ne po¬ znam drugega življenja ko vas in skrb za vaše duše. To je moja bri¬ ga noč in dan, da bi vi postali sveti in pred Bogom popolni ,« 3 — In v »Hoji za Kristusom« čitam v prvem poglavju prve knjige: »Kaj ti pomaga, učeno razpravljati o presveti Trojici, ako pa nimaš poniž¬ nosti, brez katere si presveti Trojici zopern. Res, kdor učeno go¬ vori, zato še ni svet in pravičen; le krepostno življenje naredi člo¬ veka Bogu ljubega. Rajši naj občutim kesanje, kakor pa znam, kaj je kesanje. Ko bi znal na pamet celo sveto Pismo in vse, kar modrija¬ ni učijo, kaj bi ti vse to pomagalo, ako bi ne imel ljubezni in milosti božje! Ničemurnost nad ničemurnost, in vse je ničemurnost , 4 razen Boga ljubiti in njemu edinemu služiti, To je najvišja modrost, preko sveta iskati nebeškega kraljestva. — Prazno je torej, iskati minljivega bogastva in vanj zaupati. Prazno je tudi, poganjati se za časti in se visoko povzdigovati. Prazno je, 1 Mal. 2, 7, — 2 I, Kor. 2, 1 . — 3 Korrespondenz A. Persev, sac, 1934. str. 2. — 1 Prid. 1. 2. — 3 — streči potelesni počutnosti in si želeti tega, kar se mora naposled hudo kaznovati. Prazno je želeti si dolgega življenja, pa premalo skrbeti za bogoljubno življenje. Prazno je, gledati samo na sedanje življenje, ne pa skrbeti za prihodnje življenje. Prazno je ljubiti, kar mine naglo kakor blisk, ne pa hiteti tja, kjer čaka večno veselje.« 1 III. Predragi! Gotovo bi bili radi vsi že na tem svetu kolikor mogo¬ če srečni; hoteli bi, da bi se nam godilo dobro; da bi imeli vsi po¬ trebno streho in obleko in dovolj vsakdanjega kruha; da bi bili ob¬ varovani prehudih nesreč in nadlog. Vse to vam iz srca želim in od Boga prosim, ko se vas dan na dan spominjam pri sveti maši in v svojih molitvah. — Pa meni gre pred vsem drugim za vaš pravi blagor, meni je skrb za rešitev vaših neumrljivih duš, ker božji Uče¬ nik govori z vso resnobo: Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? 2 Rešitev naših duš je za nas kristjane edinole v Odrešeniku Je- susu Kristusu, v veri vanj in v življenju po tistih naukih, ki nam jih je On, Sin božji, prinesel na svet. V nikomer drugem ni zveličanja; zakaj nobeno drugo ime pod ne¬ bom ni dano, da bi se mi mogli v njem zveličati. 3 Zato je moja srčna želja, da bi se vsi ogibali hudega in delali dobro, kakor uči sveta vera; da bi vsi hodili zanesljivo pot Jezuso¬ vega zgleda in nauka, ki vodi k Bogu; da bi vsi Boga prav spozna¬ vali in častili, ga ljubili in mu služili ter se tako večno zveličali. Če bomo skrbeli v prvi vrsti za zveličanje svoje duše, sem prepričan, da nam bo dobri Bog dal tudi, česar potrebujemo za vsakdanje živ¬ ljenje, Resnična ostane beseda Gospodova: Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice, in vse, kar potrebujete, se vam bo navrglo. 4 IV. Za krščansko življenje in tako za zveličanje duš se je v naši škofiji zadnja leta zgodilo marsikaj lepega in koristnega. Za ljud- skošolsko mladino se je ustanovilo mnogo Marijinih vrtcev — do¬ slej jih šteje škofija blizu 40. Na srednjih šolah se je pomnožilo število Marijinih kongregacij. Dijaki in dijakinje so na sestankih, prireditvah, shodih in tečajih veselo in pogumno izpovedali svoje versko prepričanje, svojo zvestobo Bogu, veri in Cerkvi. Izven šol je po škofiji nad 90 fantovskih, nad 200 dekliških in mnogo drugih Marijinih družb, Vedno več je župnij z lepo urejenim Apostolstvom 1 Tomaž Kempčan, Hoja za Kristusom I. knj., 1. pogl. 3. 4, — 2 Mat, 16, 26, — 4, 12. — 4 Mat. 6, 33. Ap. d. 4 mož in mladeničev. Te in druge cerkvene družbe in bratovščine na¬ vajajo svoje člane k vestnemu izpolnjevanju verskih dolžnosti. Isti namen imajo razne pobožnosti, kakor so misijoni, duhovne vaje za posamezne stanove, tri- ali devetdnevnice, skupna sveta obha¬ jila, molitvene ure. Mnogo se je storilo za izobrazbo mladine. Na številnih shodih in tečajih je v preteklih treh letih do 35,000 fantov pazljivo poslu¬ šalo poučna predavanja, kakor o verskih vprašanjih, tako o raznih drugih koristnih stvareh, ki jih je treba znati za življenje. — Koliko so se goreči duhovniki in pobožni verniki trudili za lastno posveče¬ nje in za zveličanje duš, je znano le vsevednemu Bogu. — Kar ste darovali za misijone, za edinost in za potrebe svete Cerkve, za podporo revežev in v razne dobrodelne namene, je zapisano v knjigi življenja, Bog vam bodi in bo za vsako dobro delo Plačnik in boga¬ to plačilo. Zlasti je v škofiji razveseljivo napredovalo češčenje presv, rešnjega Telesa, Dekanijski evharistični shodi — v zadnjem tro- letju jih je bilo 22 — so združili pred sveto Hostijo tisoče in deset- tisoče vernikov obojega spola v pobožnih molitvah, navdušenih pes¬ mih, brezštevilnih svetih obhajilih, veličastnih procesijah. Te evha¬ ristične prireditve so bile obenem spominske slovesnosti. V letu 1931 smo z njimi proslavljali 1500 letnico efeškega občnega cerkve¬ nega zbora, ki je potrdil in proglasil versko resnico, da je Marija res Mati božja. Leta 1932 smo obhajali 70 letnico smrti lavantinskega škofa, služabnika božjega Antona Martina Slomšeka, za katerega molimo, naj bi ga sveta Cerkev prištela svetnikom. Lansko leto 1933 je veljalo po želji svetega Očeta 1900 letnici Gospodove smrti in odrešenja človeškega rodu; obenem je služilo pomnoženi m o- 1 i t v i in poostreni pokori v ta namen, da bi nam Bog olajšal hude in težavne čase, v katerih živimo. Letos bo meseca avgusta za vso škofijo evharistični kongres v Mariboru, h kateremu vas že sedaj prijazno vabim. Naj postane vi¬ soki svetek Marijinega Vnebovzetja letos obenem sijajna proslava njenega božjega Sina. Pokažimo takrat vsi očitno pred vsemi ljudmi, da znamo ceniti predragoceni dar božji, Zakrament presv. rešnjega Telesa, v katerem prebiva Bog med nami in nam je v sveti maši na¬ ša vsakdanja daritev, v svetem obhajilu pa naša dušna hrana. V. Ako hočemo, da bodo verske in cerkvene prireditve rodile trajnih zveličavnih sadov, to se pravi, da bomo po njih postali res pred Bogom boljši in popolnejši, tedaj ne smemo ostati pri zu¬ nanjostih, Odznotraj, iz žive vere v srcu morajo izvira¬ ti in kliti vse naše molitve in pobožnosti; na verskem pr e- — 5 — pričanju v duši mora sloneti vse naše mišljenje, govorjenje, dejanje. Brez v'e re ni mogoče, Bogu biti všeč, Kdor hoče priti k Bogu, mora verovati, da je, in da je ti¬ stim, ki ga iščejo, plačnik , 1 Tako piše od Svetega Duha razsvetljeni apostol sv, Pavel Hebrejcem, Vse čase so se našli posamezni ljudje, ki so tajili Boga, čeprav človeku zdrava pamet pravi, da mora biti nad njim in nad svetom Začetnik in večni Stvarnik vseh stvari; saj si drugače ne moremo razložiti, odkod smo in odkod je, kar vidimo krog sebe. Zato je že v svetem Pismu stare Zaveze zapisana obsodba bogotajcev: Ne- spametnež pravi v svojem srcu: Ni Boga . 2 — Pa danda¬ našnji svet je v nekaki satanski razdivjanosti naravnost napove¬ dal boj Bogu in vsemu, kar je z Bogom v zvezi. Zedinilo se je na tisoče in stotisoče zaslepljencev po vseh deželah, ki so si sami na¬ deli ime »Brezbožniki«; ki hočejo iztrgati ljudem vero iz srca; ki bi radi uničili vse, kar spominja na Boga; ki so se celo začeli med- seboj pozdravljati z bogokletnimi besedami »Ni Boga«, in odzdrav- Ijati »Ga ni bilo, in ga ne bo,« — Bog jim bodi milostljiv! Ne vedo, kaj delajo. Pa tudi tisti, ki niso zašli tako daleč, ampak imajo Boga mno¬ gokrat na jeziku; celo takšni, ki se imajo za dobre kristjane; da, morebiti mi vsi, se dosti premalo zavedamo resničnosti in resnobe svete vere in ne ravnamo dosledno, kakor bi morali ravnati, ako bi imeli trdno versko prepričanje, Le pomislimo! Marsikateri se spomni Boga le, kadar bi potreboval njegovo pomoč v kakšni sili ali potrebi. Ne misli pa na to, da je treba Boga častiti in mu služiti z molitvijo, z obiskovanjem službe božje, s pre¬ jemanjem svetih zakramentov, z lepim, krščanskim življenjem. Ka¬ ko naj potem pričakuje, da bi mu Bog moral storiti, kar si poželi, ako on ne stori božje volje! Koliko jih je, ki molijo, hodijo v cerkev, pristopajo k obhajilni mizi, se udeležujejo cerkvenih pobožnosti: živijo pa čisto druga¬ če, kakor zahtevajo božje in cerkvene zapovedi; živijo, kakor da bi ne bilo Boga, ne življenja po smrti, ne sodbe, ne pekla, ne nebes! Večinoma — skoro vsi smo takšni, le priznajmo ponižno — ve¬ činoma pravimo in molimo, da verujemo v Boga, da vanj upamo, da ga ljubimo. Kadar nas pa zadene huda nesreča; kadar ne gre vse po naši volji; kadar treba trpeti, bodi uboštvo ali bolezen, bodi preziranje ali sovraštvo, bodi kakšno krivico: tedaj se kar omaje naša vera, in oslabi naše zaupanje, in je konec naše ljubezni do Bo¬ ga in do bližnjega. 1 Hebr. 11, 6. — 2 Ps. 13, 1. — 6 — VI. Ne tako, dragi verniki! Pravični živi iz vere , 1 uči sv. apostol Pavel ponovno v svojih listih. In ker Kristus ni le učil, kaj moramo verovati in storiti, da se zveličamo, ampak nam je za¬ pustil zgled, da bi hodili po njegovih stopi¬ njah , 2 zato bodi vsa vaša skrb obrnjena v to, da bomo postali njemu podobni, da bo naše življenje nosilo na sebi nekako božji pečat njegovega življenja. Saj je Bog tiste, katere je poklical k pravi veri naprej določil, da naj bodo podobni njegovemu Sinu . 3 Podobni mu bomo, ako se bomo v vseh po¬ ložajih življenja skušali ravnati po Duhu božjem, ki veje in govori iz njegovega nauka in zgleda: Ako kdo nima Duha Kri¬ stusovega, ta ni njegov , 4 ugotavlja sv. apostol Pavel Rimljanom, in nadaljuje: Katerikoli namreč se dado vo¬ diti božjemu Duhu, ti so božji otroci . 5 Dragi moji, vi boste dobro presodili in uvideli: Kristus sam zatrjuje, da je prišel na svet, ne, da bi vršil svojo voljo, ampak voljo tistega, ki ga je poslal , 8 Očeta v nebesih. Na Oljski gori je molil: Oče, ako hočeš, vzemi ta ke¬ lih od mene; vendar ne moja, ampak tvoja vo¬ lja se zgodi . 7 — Niso torej Duha Kristusovega oni, ki se ustav¬ ljajo volji božji; ki godrnjajo in preklinjajo, ako jim Bog pošlje kaj neprijetnega; ki so nevoljni in začnejo dvomiti nad Bogom, ako ne usliši takoj njihovih prošenj in jim ne stori po njihovi volji. Kristus je vzel na se podobo hlapca, se je po¬ nižal in je bil pokoren do smrti, smrti na križu . 8 — Zato nimajo Duha Kristusovega, ki hočejo gospodovati nad drugimi in samovoljno zapovedovati; nimajo ga sinovi in hčere, ki ne uboga¬ jo svojih staršev in z njimi grdo ravnajo; nimajo ga verniki, ki se upirajo odredbam zakonite cerkvene oblasti; nimajo ga državljani, ki ne spoštujejo pravičnih zakonov in postav. Kristus si je prostovoljno izbral za svoj delež uboštvo. Z a- radi vas je postal ubog, dasi je bil bogat, da bi po njegovem uboštvu vi obogateli , 8 piše sv. Pavel Korinčanom, Kristus je klical gorje bogatinom, vendar le tistim, ki edinole v bogastvu iščejo svojo tolažbo . 10 Zveličanje pa je prinesel s svojim obiskom bogatinu Zaheju, ki mu je mogel reči: Glej, Gospod, polovico svojega imetja dam ubogim, in ako sem koga v čem prevaril, povrnem če- 1 Rimlj. 1, 17; Hebr. 10, 38. — 2 I. Petr. 2, 22. — 3 Rimlj. 8, 29. — 4 Rimlj. 8, 9. — 6 Rimlj. 8, 14, — 6 Jan, 6, 38. — 7 Luk, 22, 42. — 8 Filiplj, 2, 7. 8. — 9 II. Kor. 8, 9. — 19 Luk. 6, 24. — 7 t v e r o , 1 Blagroval je Kristus uboge, pa le uboge v duhu, to se pra¬ vi, uboge, ki v duhu, to je v srcu, ne hrepenijo po bogastvu, in ki vdano, zavoljo Boga, prenašajo uboštvo. V znani Kristusovi priliki prisodi gospodar vinograda delavcem pravično prisojeni denar, za¬ vrne pa nje, ki se ne držijo pogodbe . 2 Nasprotno Duhu Kristusovemu ravna torej, kdor si kopiči bo¬ gastvo in denar, bodi s krivičnim dobičkom, bodi z izrabljanjem ali na račun ubogih delavcev. Ni pa tudi po Duhu Kristusovem, ako bi se kdo hotel z nasiljem polastiti premoženja, ki ni njegovo. Ali vidite, dragi moji, da je le v Duhu Kristusovem mogoča pravilna rešitev socijalnega, družabnega vprašanja? Premožni ima¬ jo p r a v i c o do svoje pravično pridobljene lastnine, pa tudi dol¬ žnost, da v ljubezni delijo od svojega premoženja pomoči po¬ trebnim ubožcem. Ubogim delavcem gre po pravici delu pri¬ merna, za življenje zadostna plača; veže jih pa tudi dolžnost, da svoje delo vestno vršijo in ne terjajo večje mezde, kakor jim gre. To naglasa zlasti sedanji sveti Oče Pij XI, v svojih izjavah o družabnem redu. Nobena človeška modrost ne bo pre¬ mostila nasprotij v človeški družbi; ne preprečila krivic, ki se go¬ dijo slabejšim od onih, ki imajo v rokah bogastvo in moč; ne obla- žila bede, brezposelnosti in obupa, ki vlada na svetu. To bo mogel storiti le Duh Kristusov, Duh pravice in ljube z- n i. Ko se bodo ljudje, na podlagi pravice in ljubezni, kakor jo ozna¬ nja vera Kristusova, med seboj sporazumeli, bodo zares po Kri¬ stusovem uboštvu vsi obogateli. Kristusov Duh je nadalje Duh odpovedi in trpljenja. Prostovolj¬ no se odpove Sin božji vsem udobnostim življenja ter sprejme zvrhani, od Očeta mu podani kelih smrtnih muk, nam v pouk, da moramo resno vzeti njegovo besedo: Če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj , 3 — Ne strinja se z Duhom Kristusovim, kdor ne pozna mere v jedi in pijači, kdor streže greš¬ nemu poželenju ter si hoče zaužiti vse, tudi nedovoljene naslade sveta, na drugi strani pa se izogniti vsemu, kar je človeški naravi neprijetno. Za treznost in čistost je treba premagovanja sa¬ mega sebe in dostikrat hudega boja: Nebeško kraljestvo trpi silo, in le tisti, ki rabijo silo, ga poteg¬ nejo na se . 4 Kristus je dejal: Učite se od mene, ker sem krotek in iz srca ponižen, in našli boste mir svojim d u- š a m , 5 Daleč proč od Duha Kristusovega so vsi, ki gojijo razprtije, 1 Luk, 19, 8, — 2 Mat. 20, 1 nasl. — 5 Mat, 16, 24. — 4 Mat. 11, 12. — 6 Mat, 11, 29. 8 — držijo sovraštva, iščejo maščevanje, hočejo, da bi se moralo vse ukloniti njihovemu mnenju, zahtevajo zadoščenje za vsako razža- ljenje časti, — Kristjani, drug drugega bremena nosi¬ te, tako boste izpolnili postavo Kristusovo , 1 Ne povzdigujte se drug nad drugim, ker pred Bogom smo vsi sku¬ paj manj ko nič, Fantje predragi, skrbite, da bodo izginili iz vaših vrst medsebojni prepiri, pretepi, uboji, ki 'so tako sramotni, ki tako zelo nasprotujejo Duhu krščanske izobrazbe! Kristus je bil poln ljubezni in usmiljenja, celo do sovražnikov. Po svoji domovini je hodil od kraja do kraja, deleč d o b r o t e ; 2 za nje, ki so ga križali, je molil: Oče, odpusti jim ! 3 Kako nekrščansko je, s trdo besedo odslavljati prošnike, ki želijo od nas pomoči; kako nasprotno Duhu Kristusovemu, držati dneve in leta jezo nad onimi, ki so nam storili kaj hudega! — O lju¬ bi verniki! Radi dajajte miloščino , 4 in Bog vam bo dal svo¬ jo milost. Bodite usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen , 5 pa boste usmiljenje dosegli," Odpusti¬ te, če imate kaj zoper koga, da vam tudi vaš Oče, ki je v nebesih, odpusti vaše grehe , 7 Kristus je bil prešinjen ognja, gorečega za čast nebeškega Oče¬ ta in za odrešenje duš. Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se vnel ! 8 Goreč¬ nost za tvojo hišo me razjeda , 9 — Tudi vas, dragi verniki, naj podžiga Duh Kristusov, da boste vsak po svojih mo¬ čeh podpirali in pospeševali, kar je v čast božjo, pa da boste z apostolsko vnemo reševali duše iz zank sovražnikovih in jih pri¬ dobivali za Kristusa, Plačilo apostolov bo vaše plačilo, Kristus je kazal junaško srčnost v svojem poslanstvu, Veliki duhovniki in vodniki judovskega ljudstva, farizeji in pismouki, vsi so se zedinili in zarotili zoper njega. On pa je za nebeški nauk, ki ga je oznanjeval, za resničnost svojega božanstva, prostovojno šel v trpljenje in smrt, — Možje in žene, vrli fantje in dobra dekleta! Pogumno kažite pred svetom svoje versko prepričanje! Brez stra¬ hu se potegujte za resnico in pravico, pa zastopajte pošteno in do¬ bro stvar! Nič se ne bojte, če je treba zastaviti besedo v obrambo nedotakljivih pravic Boga in svete Cerkve, Trpljenje in mučeništvo za sveto vero je ena največjih milosti božjih, Duh Kristusov naj vas vodi, da boste vselej in povsod priznavali Kristusa pred ljudmi, po- 1 Gal. 6, 2. — 2 Ap. d. 10, 33. — 3 Luk. 23, 34. — 4 Luk. 11, 41. — 5 Luk. 6, 36. — 6 Mat. 5, 7. — 7 Mark, 11, 25. — 8 Luk. 12, 49. — 0 Jan 2, 17. 9 — tem vas bo on priznal pred Očetom, ki je v nebe¬ sih . 1 Nad vsem Kristusovim življenjem, delom, trpljenjem se razli¬ va veselje, mir, zaupanje v zmago, O predragi! V Duhu Kristusovem bomo prav umeli pomen njegovih božjih besed: Blagor vam, kadar vas bodo zavoljo mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govo¬ rili, Veselite in radujtese, zakaj veliko je vaše plačilo v nebesih , 2 Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne kakor daje svet, ga vam jaz da m , 3 Na skalo bom sezidal svojo Cerkev, in peklen¬ ska vrata je ne bodo premagala . 4 Zaupajte, jaz sem svet premagal , 5 — Misel na takšne izreke Kristuso¬ ve in prepričanje o njih resničnosti naj nas utrjuje v dobrem, naj nas odvrača od hudega, naj nas drži kvišku v skušnjavah, naj nas tolaži v trpljenju, naj nas izpodbuja, da ne omagamo na potu, ki vodi v zveličanje, Ako je Bog z nami, kdo je zoper nas ! 8 To je zmaga, ki premaga svet, naša vera , 7 VII. V Gospodu ljubljeni škofijam! Vi ste gotovo slišali in čitali, da so dandanes neizkušeni ljudje, ki menijo, da so od Boga poklicani, preobraziti obličje zemlje; ki sami pravijo, da bodo podrli, kar je staro, na razvalinah pa posta¬ vili nov red, ki bo osrečil človeško družbo. Če jih vprašaš, kaj je na starem slabega, in kaj bo tisto novo, ki bo boljše od starega, ne dobiš jasnega odgovora. Vedite, predragi, prava preobnova, ki bo ustvarila na svetu boljše razmere, je mogoča samole v Bogu, Ko je v začetku Bog ustvaril nebo in zemljo, in je bilo vse pusto in prazno, je Duh božji plaval nad vodami 8 ter delal red, da je nastal ta krasni svet, ki razodeva vsemogočnost, neskon¬ čno modrost in lepoto božjo. Tudi dandanes bo iz razvalin doseda¬ njega reda mogel ustvariti nov, boljši red le Duh božji, ki je s Kri¬ stusom prišel na svet. Zato vas prosim, glejte in skrbite, da bo¬ ste imeli Duha Kristusovega, potem boste njegovi pravi učenci sedaj, njegovi izvoljenci v nebesih. To bo prava obnova po besedah sv, apostola Pavla: Preno¬ vite se po duhu svojega mišljenja in si obleci¬ te novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v 1 Mat. 10, 32. — 2 Mat. 5, 12. — 3 Jan. 14, 27. — 4 Mat. 16, 18. — 6 Jan. 16, 33. — 3 Rimlj. 8, 31. — 7 I. Jan. 5, 4. — 8 Gen. 1, 1. 2. — 10 — resnični pravičnosti in svetosti. 1 Da, kar je upodob¬ ljeno po Bogu-človeku Jezusu Kristusu, to se nikdar ne postara, to je vedno novo. Zakaj Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke, 2 v vseh časih tistim, ki so poklicani na pot zveličanja, kakor piše sv. apostol Korinčanom, božja moč in božja modrost. 3 — To bo katoliška akcija po zmislu svetega Očeta, pravo katoliško delo, če bodo udje posameznih sta¬ nov: fantje in dekleta v svojih odsekih, možje in žene v svojih udru- ženjih, vsak po svoje, v Duhu Kristusovem delali za lastno izpopol- njenje in posvečenje; v apostolski vnemi z besedo in dejanjem uve¬ ljavljali krščanska načela med somišljeniki i n nasprotniki ter jih pridobivali za Kristusa; vse to pa pod vodstvom in nadzorstvom svete Cerkve, ki jo je Kristus ustanovil na zemlji, da vodi ljudi k zveličanju. Ko sem bil preteklo jesen, dne 2. oktobra 1933, v zasebni avdi- jenci pri svetem Očetu Piju XI,, se je Namestnik Kristusov iskreno zahvalil za vse molitve in darove in dobra dela, ter mi je naročil, naj sporočim njegov očetovski blagoslov vsem Lavantincem, duhov¬ nikom in vernikom, zlasti dragi mladini, od katere On upa, da bo z lepim krščanskim življenjem pripomogla k resnični obnovitvi člo¬ veške družbe v Duhu Kristusovem. — Ob novem letu pa mi je pa¬ peški zastopnik v Belgradu pisal, da nam vsem skupaj želi, naj nam bo presladko Dete božje milostljivo in naj nam podeli vse nebeške milosti v najobilnejši meri. Sporočam vam, dragi moji, v tolažbo in izpodbudo ta blago¬ slov svetega Očeta in te dobre želje Njegovega prevzvišenega za¬ stopnika. Obenem vas sam iz srca blagoslavljam ter molim, naj pri¬ de blagoslov vsemogočnega Bogaf Očeta inf Si¬ na in Svetega f Duha nad vas, in naj vselej pri vas ostane. Amen, V Mariboru, na god škofa in cerkvenega učenika, sv, Janeza Zlatousta, dne 27, januarja 1934, f Ivan Jožef, škof in apostolski administrator. Opomba. Pastirski list naj čč. gg. dušni pastirji po prejemu počasi in raz¬ ločno preberejo vernikom s prižnice ob dveh zaporednih nedeljah. En del bra¬ nja bodi tretjo predpostno nedeljo. Kjeir se vrši služba božja v drugem jeziku, tam naj si čč. gg. po zgornjem listu priredijo prevod ali vsebinsko enako pri¬ digo. 1 Efež. 4, 23. — 2 Hebr. 13, 8. — 3 Kor. 1, 18. 24, — li Postna postava za leto 1934. V zmislu občnih postnih zapovedi (Can. 1250—1254) in s papeškim poobla¬ stilom, danim z odlokom svete konciljske kongregacije dne 5. decembra 1932, se določi za leto 1934 naslednja postna postava: I. Dnevi, ob katerih je zapovedano, v jedi si pritrgati in obenem zdržati se mesa in mesne juhe, torej popolni ali strogi postni dnevi so: 1. Pepelnična sreda; 2. petki štiridesetdanskega posta in velika sobota dopoldne (od poldneva naprej neha vsak post); 3. petki kvatrnih tednov; 4 . dnevi pred Binkoštmi, pred praznikoma Marijinega vnebovzetja in Vseh svetnikov ter pred Božičem. Na dan pred Božičem preneha vsak post pri večerji. II. Dnevi, ob katerih je sicer dovoljeno meso uživati, toda le enkrat na dan se nasititi, zjutraj in na večer pa le kaj malega zaužiti, so naslednji: 1. Vsi drugi dnevi štiridesetdanskega posta razen nedelj; 2. srede in sobote štirih kvatrnih tednov. Vse te dni, ob katerih je le zapovedano si pri jedi pritrgati, je vernikom dovoljeno uživati mesne jedi tudi pri večerji. Tudi se more obed zamenjati z ve¬ černim okrepčilom, dovoljeno je torej, da opoldne le kaj malega zaužijemo, pa se zvečer nasitimo ali imamo glavno kosilo. Ni prepovedano uživati pri isti po¬ jedini ribe in meso. III. Dnevi, ob katerih je prepovedano le uživanje mesa in mesne juhe, so vsi ostali petki celega leta. Ob vseh postnih dneh je dovoljeno uživanje mlečnih in jajčnih jedi ter ra¬ ba mesne zabele ali živalske maščobe. Ob omenjenih postnih dneh so se dolžni zdržati mesnih jedi vsi, ki so iz¬ polnili 7. leto; pritrgati si pri jedi pa so dolžni vsi verniki od izpolnjenega 21. do začetega 60. leta. IV. Ob nedeljah in zapovedanih praznikih preneha vsak post, bodisi da bi bilo treba zdržati se mesnih jedi ali si pritrgati ali oboje. To velja tudi za od¬ pravljene praznike, ako se še slovesno obhajajo z redno službo božjo. Post ob dneh pred prazniki se ne preloži na prejšnji dan, ampak izostane, ako pride ta dan na nedeljo ali praznik. V. Olajšave postne zapovedi: 1. V kraju, kjer se ob postnih dneh vrši sejem in se shaja mnogo ljudstva, ni nobenega posta. To velja le za kraj, kjer je sejem, torej ne za druge kraje, ki še morda spadajo k isti župniji. 2. Vse postne dni v letu razen dneva pred Božičem in velikega petka sme¬ jo mesne jedi uživati in niso dolžni si pritrgati pri jedi: vojaki, orožniki, policijski in finančni stražniki z družino. 3. Vse dni razen dneva pred Božičem in velikega petka smejo mesne jedi uživati: delavci v rudokopih in tovarnah in njih družine; sprevodniki na želez¬ nicah in parnikih; potniki, ki morajo obedovati v železniških ali parniških go¬ stilnah; osebe, ki so zaradi zdravljenja v zdraviliščih, s svojo družino; vsi, ki so primorani jesti v gostilnah ali si dobivati hrano iz gostiln; oni, ki so od drugih odvisni in si ne morejo oskrbeti postnih jedi, ali ki živijo skupno z družino, ki jim ne nudi postnih jedi; slednjič kaznjenci v javnih ječah kakor tudi njih urad¬ niki in stražniki z družino. VI. Pripomni se še tole: — 12 - a) Vsem, ki uživajo mesne jedi ob sobotah štiridesetdanskega posta, ob sredah in sobotah kvatrnih tednov in kadarkoli pride zapovedan praznik v post¬ nem času ali kateri odpravljenih praznikov, ki pa se še slovesno obhaja, na postni dan, kakor tudi vsem, ki se poslužujejo olajšav, navedenih v točki V., se priporoča, naj tisti dan pobožno in v duhu pokore molijo Očenaš in Zdravo Ma¬ rijo v čast bridkemu trpljenju Gospoda našega Jezusa Kristusa, Posebej se še v Gospodu opominjajo vsi verniki, da si naj prizadevljejo po svojih močeh, to od svetega Očeta dovoljeno olajšavo postne zapovedi nadome¬ ščati z drugimi pobožnimi deli, zlasti s tem, da obilneje opravljajo dobra dela krščanskega usmiljenja ter podpirajo ubožce in siromake. b) Župniki imajo po kanonu 1245 § 1. oblast, da v posebnih slučajih iz pra¬ vičnega vzroka posameznim župljanom in posameznim družinam tudi takrat, če se nahajajo izven župnije, in v svoji župniji tudi tujcem izpregledajo postno za¬ poved, bodi pritrgati si pri jedi, bodi zdržati se mesnih jedi, kakor tudi oboje. Spovedniki morejo presojati, če je kdo od posta izvzet iz posebnih od Cerkve priznanih razlogov; tako niso dolžni pritrgati si pri jedi bolniki in tisti, ki mo¬ rajo opravljati prav težka dela. Končno se odloči vsled pooblaščenja izdanega od svete konciljske kongre¬ gacije dne 13. junija 1931, da se čas za opravljanje svete spovedi in za sprejem svetega velikonočnega obhajila začne s 1. postno nedeljo in se konča s 1. nedeljo po Binkoštih ali s praznikom presvete Trojice. Verniki se opomnijo na staro¬ davno cerkveno določbo in hvalevredno navado, da sveto velikonočno obhajilo, ako mogoče, prejmejo v domači župnijski cerkvi. Vrhu tega se še pripomni, da so od 1. adventne nedelje do Božiča in od pepelnične srede do Velike noči pre¬ povedane šumne ženitne svečanosti in veselice. V Mariboru, dne 29. januarja 1934. f Ivan Jožef, škof in apostolski administrator. Op o m b a. Postna postava naj se vernikom prebere s prižnice v nedeljo Quinquagesima, Med letom naj se še vsak post posebej oznani prejšnjo nedeljo. — Postna postava v nemškem jeziku (Fastenordnung) se nahaja v škofijskem Oglasniku 1928, I, 3, str. 14. Izpremeniti je treba le v prvem in zadnjem odstav¬ ku datum odloka svete konciljske kongregacije. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru