Stev. 137 Posamezna Številka 20 stottnft V Trstu, v soboto 11. junija 1921 Posamezna Številka 20 stotink letnih Izhaja — izvzemSt ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega žtev. 20. L nadstropje. — Dopisi naj se pcfiljaj® uredništvu. — Nefranktrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Qodlna. — Lastnik konsorclj lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se račmajo * Slrokosti ene kolone (72 m m*. — Oglasi tr?ov;ev in obrtnikov mm po 40 stot/ osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, o*liii dern.ili zavDJr/ mm po L Z — Mali og'a i po 2 ) stot. beseda, najmanj pa L 2. — O^ias naročnina in reklamacije se p3?ilJiJo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredniJtva ii uprava 11-57. ■-- i »NajtiBockiejSi pogrešek je borba brez presledka proti Slovanom. In sicer usodna toliko za ljudi in razrede, ki ga zagrešajo, kolikor za te kraje in Italijo!« To sodbo izreka v reviji' »Cririca So« ciale« v članku pod gornjim naslovom prs v&k v socialističnih vrstah, profesor Oberdorfer. Mož je dober znanec naš. Bavil se je že večkrat z nami in mi z njim. Značilno je, da gospod profesor ni zadovoljen z nami niti ne mi z njim, čeprav je zahteval naj se dado Jugoslo* venom pravice, ki jim gredo. Ker torej mož vidi krivico' in jo priznava, obenem pa napada tiste, ki trpe krivico, zato se z njim ne strinjamo. Mož hoče biti pa* meten in pravičen, ali čim je napravil nekaj korakov v tej smeri, se zopet umi* ka. Gospod profesor kliče pravičnost nasproti Slovanom na tem ozemlju, ob* enem pa nosi polena na grmado, na kateri naj bi se sežgal »slovenski na* cionalizem«! Kdo pa je »slovenski na* cionalizem«? Pod tem misli gospod profesor tisto stranko, katera se kakor socialisti bori za načelo pravičnosti tudi nasproti Jugoslovanom. Obsoja krivVe* nike, obenem pa tudi tiste, katere kti? vičniki tepejo. Kriv je po njegovem mnenju italijanski nacionalizem in kriv je t'j;di si ovan sle i nacionalizem! To je bil doslej začetek Tn konec navdušenja gospoda Oberdorfer j a za pravičnost. Na grmadi naj zgorita italijanski in s1ovžwi> ski nacionalnem, da bi mogla na tem plamenu greti svoj lonček socialna cie= mokraći j a. V tem začaranem krogu s c sučejo skoraj vsi razumniki naše social* ne demokracije. Vprašanje razmerja med Slovani in Italijani ni za njih to!:* ko stvar načela in ideje, kolikor stvar taktike, ki raj prinese čim več dobička njihovi stranki. Tsko je bilo doslej vedno. Da slišimo, kako govori gospod Oberdorfer tokrat: Kai pravi gospod prcfc3or o fašizmu. Začenia s sodbo, ki je pravilna in neoporečna: neprestani boj proti Slo* vanom je nesreča za vso deželo. So* vraštvo proti Slovanom ie tudi po vojni □stalo v srcih italijanske buržoazije. Slovenci niso slišali nikdar prisrčne be* - ede. Sovraštvo proti njim se ni poleglo i iti no letu 1918. ne. ko je polom Avstri* e obetal, da si prej sovražna naroda dodata roke, ko je sleherni Primorec Pričakoval, da je deželi vendarle enkrat za&iiala svoboda. Stari italijanski pred? sodek. da smo Slovani inferioren nas rod, je bil ovira: italijanski meščan je z jezo v srcu gledal, kako se hoče »infc? riorni« narod povzdigniti do neodvisne države. Gospod Oberdorfer nadaljuje: »Tra* dicionalno protislovansko duševnost primorskega italijanskega meščanstva so prevzeli od tržaških dcrbrovoljcev arditi in za njimi fašisti. Tu ne govorimo o jasni praivici Jugoslovenov, da se z nji* mi postopa kot z državljani Italije, ne govorim o tem, v čem imajo Jugoslovem prav in v čem nimajo prav, temveč ugotavljam le, da je pot, na katero se je dala vAada potisniti, povsem zgrešena. Z ene strani obljublja vlada Jugcslo« venom vse ustavne svoboščine; oblju* buje jim, da se bo upošteval njihov je* zik in se bodo spoštovale njihove tra? dicije. Istočasno pa dovoljuje izvendr* žavni in protidržavni sili fašizma, da samovoljno krši pravico ter z ognjem in mečem vzpostavi tisto ravnovesje, ki ga je po mnenju fašistov skalila vlada Slovanom v prilog. V istem času dovo* Jjuje vlada fašistom, da rušijo cele vasi, ©Sireni požigajo hiše, bijejo in tekejo, zasme* hujejo in zasramujejo ljudi ter se ma> ščujejo za krivice, ki so se morda zgoch* le kedaj Italijanom od strani avstrijskih krajevnih oblastev. Ne iredentistima propaganda kake Jugoslovenske Matice __vsklika Oberdorfer — ampak dejstvo, da vladal ne zna izsiliti iz Jugoslovenov, da spoštujejo njeno voljo, -povzroča mržnjo proti Italiji kot izdaj alki.« Dalje pravi gospod Oberdorfer: »V dejstvu, da se slovenske mase pridružil* jejo socializmu, je videl slovenski na* cionalizem narodno nevarnost ter je za* to napadal socialiste in socializem. Na drugi strani pa je italijanski nacionali* zem iz enakih razlogov napadal sloven* ske socialiste in nacionaliste. Iz razlo* gov gospodarskega in političnega im= periali-zma, ki je sicer poln besed, toda nima v sebi vstvarjajoče sile in je slep.« »Slep je ta imperializem, ker ne vidi škode, ki jo povzroča svoji stvari. Kdo more v spominu Slovenov na tem ozemlju izbrisajti spomin na zlostavlja* nja in požige? Kdo jim izbriše spomin na dogodke povodom volitev, ki so bili hujši, nego v kateremukoli krajru Italije. Kateri Slo ven bo še verjel obljubam, ki jih vlada ne more izpolniti, ker ji tega ne dopuščajo fašisti. Ce bi res prišlo do kakegai upora Slovenov — pravi Ober* dorfer — nobena stvar bi ga ne opravičevala tako, kakor ta nespametna in sra» motnai ravnodušnost vlade spričo takih dogodkov. Potekla bodo desetletja res* nega in mirnega dela, preden se pomi* rij o strasti, ki jih je razpalila med Slo® veni Julijske Benečije fašistovska blaz* nost.« Do tu je gospod profesor pametno in prrvilno sodil in obsodil. Tedaj se pa za»5ne pri gospodu pojavljati, Četudi v bolj blagih oblikah, njegova stara bole* zen. Od tu dalje ne goVori več v pogojni obliki kakor gori (ako bi se pojavil upor), marveč govori o »j ske, rodil bo sadove, o kakršnih itali iredentizem pod Avstrijo niti sa» n jal ni.« Ta nevarnost bo ostala — zaključuje Oberdorfer —• tudi potem, ko fašizem ne bo imel več tiste moči, ki jo ima da* nes. Raekciia proti fašizmu bo prišla tu*, di iz tistila krogov, ki so ga doslej pod* pirali, ker ne bodo mogli dopuščati, da bi se reševanje velikih gospodarskih vprašanj Trsta in njegovega zaledja prepuščalo mladeničem, ki se morejo ponašati samo s tem, da so bili za vojno. To pot bi mogli biti zadovoljni z go* spodom Oberdorfer jem, ako ne bi bil tako živo govoril o jugoslovenski revo--iuciji kot o gotovi stvari, ki mora iz* bruhniti danes ali jutri, in o strastnih Slovenih, ki bodo zastrupljali življenje na tem ozemlju. Naj je to gospod Oberdorrer nameraval ali ne, dejstvo je, da more njegovo črno prorokovan je izzvati na italijanski strani razpoložen nje, ki ne bo v prilog pomirjen ju med obema« plemenoma. Njegova prerokom vanja bi se istegnila izrabiti za to, da se u«pravičuje fašistovska politika. Sicer pa priznavamo brez ovinkov in rade volje, da je napisal gosnod Oberr dorfer tokrat marsikaj pametnega in resničnega. Rvbtf? se je povrnil v Rim BELGRAD, 8. (S.) Pred dvema dnevoma je g. Rybaf, predsednik jugoslo* venskega odposlanstva na konfrenci na=> sledstvenih držav, odpotoval zopet v Rim. Bil se je šel posvetovat z jugoslc* vensko vlado o gospodarskih pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo. Po sklenitvi romunsko s jugoslovenskega dogovora. — Sprejem Take Jonescua v častniškem domu £ELGRx\D, 9. Predsednik ustavodaj* ne skupščine je priredil v čast romun* skemju ministru vnanjih stvari svečan obed v častniškem domu, kjer je prisrč* no pozdravil gosta v imenu ustavotvor* ne skupščine. Po njegovi napitnici je po^ zdravil romunskega ministra ministrski predsednik Pašič. »Gospod minister in dragi prijatelj — je začel Pašič svoj gen-vor — z živo radostjo in zadovoljstvom mi je čsst pozdraviti v imenu ^svojih kolegov in v svojem prihod V. E. mini* stra vnanjih stvari, in sijajnega pred* stavnfka Velike Romunije v prestolnici našega ujedinjenega naroda Srbov, Hr* vatcv in Slovencev.« Pašič je poudaril, da sta imela jugoslovenski in romunski narod dva glavna skupna sovražnika, Nemčijo in Avstrijo, ki ste postavljali ovire obema narodoma na poti k svo* bodi, ujedinjenju, svobodnem razvoju in napredovanju. Med tema dvema nanj* doma ni bilo nikdar sovražnosti ali spopadov in manifestacije solidarnosti m prijateljstva zadnjega stoletja so se iznremenile v politično sodelovanje, ka* kor hitro je to postalo mogoče. Mini* jtrski predsednik je omenil skupne | boje in izrazil upanje, dai bodo ti od no* šaji obranili tudi* v bodočnosti isto orientacijo. Bodoče »prijateljstvo med obema narodoma bo moralo zajamčiti mir in ohranitev narodnih pridobitev. Pašič je omenil, kako je Take Jonescu "Vedno z Ijrijeznijo spremljal napore jugoslovenskega naroda za ujedinjenje in je "zaključil svoj govor z besedami: »Uspehi najinega svečanega in prijatelj* skega sestanka, enakost koristi in smeri, katere smo ugotovili, nimajo cilja, ki bi šel za uničenjem ali ponižanjem naših sovražniokv. Jmajo saino en cilj: da nam zajamči j o naše narodne pridobitve, pri* znane kot pravične in upravičene od vsega civiliziranega sveta, da odstranijo vsako nevarnost in vsako oviro na poti k našemu miru in splošnemu miru.« Pašiču in Ivanu Ribaru je odgovoril Take Jonescu: »Gospod predsednik ustavotvorne skupščine, gospod pred* sednik ministrskega sveta, veliki prija* tel j, zahvaljujem se Vam iz vsega srca za tako genljive in tako bratske bese-de, katere ste izgovorili za mojo zemljo. Zahvaljujem se Vam tudi za topli spre* jem, ki sem ga našel med Vami od pr* vega hipa, ko je stopila moja noga na sveto zemljo Vaše junaške in mtfče* niške domovine.« Take Jonescu se je spominjal časov pred osmimi leti, ko se je začelo sodelovanje obeh držav za zmago njunih pravic, spominjal je do* g ode k 1. 1913., ko sta se s Pašičem vračala iz Švice. Njuni pogledi so se izgu* bili v daljavi čez hribe in planine Tran* silvanije, čez hrvatske ravnice in slo* venske Alpe in instinktivno sta si moža stisnila roki ter rekla: »Ali bova to doživela?« Dvomila sta, ne zaradi tega, ker bi bila nitma vera v bodočnost omajana, temveč Ker jima moralni zmi* sel ni dovoljeval, da bi vzela na svoja naroda ocfgovornost za razpaljevanje svetovne vojne. Vzeli so to odgovornost nase sovražniki, preden bi se bilo mo> glo slutiti. Današnje sodelovanje med romunskim in jugoslovenskim narodom ni od včeraj, je nadaljeval Take Jo* nescu. Kdo se ne spominja — je dejal minister — da so se v slavni bitki na Kosovem, v kateri je srbski narod delal čudeže s vojim jtmaštvom in katero so potomci tako plemenito maščevali, da so se tam zraven Vas borili tudi Romuni pod vodstvom velikega Mirše, ki seje imenoval »Gospodare celega donavske* ga brega do ČrnegaJ morja«. Na zidovih Turundagača občudujemo še danes žr* te v one srbske princezinje, ki je žrtvo* vala celo svoj nakit, da bi mogel njen mož, naš Basar kupiti najlepši okras ro* munske fircnetnosti i*z XVI. stol. Spomin na eno celo minulost in razumevanje se* danjih potreb nas je sililo k temu sode* lovanju, tako plodnemu po uspehih.« Take Jonescu je govoril nato o svetov* ni vojni, v kateri je Srbija izkrvavela kakor nihče in se pokrila z neumrljivo slavo in v kateri je tudi Romunska do* prinesJa na sto tisoče žrtev. »M> strašno želimo miru — je zaklju* čil Take Jonescu — kateri nam je pre* potreben, da utrdimo v tem delu Evrope isti red kakor narodi na zapadu, ki so dosegli pred nami narodno edinstvo in se v njem utrdili*. Mi ne gojimo nikake sovražnosti ali mržnje proti nobenemu, vemo pa, da je mir mogoč samo, če se popolnoma izvršijo mirovne pogodbe, najbolj pravične in velikodušne, ki jih je kdaj dal zmagovalec premagancem. In ravno zaTadi teda, da bi ne bili več prisiljeni utporabitr silo, hočemo dvigniti okoli teh pogodb granitni zid ujedinjen nia med nami in našimi zavezniki v veliki vojni. Moja prisotnost med Vami nima drugega povoda, naši pogovori niso imeli drugega) cilja, nego da, us;o* tovivši še enkrat enakost naših intere* sov in namenov, služimo stvari mira.« Pred obiskom v častniškem domu, ka* terega se je udeležilo kakih 100 uglednih oseb, je imel Take Jonescu tudi dolg pogovor z bolgarskim poslanikom Todoro> vom in čehcslovaškim poslanikom Kali* nom. Čehoslovaški minister vnanjih stvari dr. Beneš, ki se nahaja sedaj v Londonu«, je poslal jiTgoslovenskemu m!* nistrskemu predsedniku in romunskemu ministra vnanjih stvari' brzojavko, v ka* teri pozdravljal sestanek obeh velikih dr* žavnikov in želi uspeh njunemu delu. Oba ministra sta Benešu prisrčno od* govorila. _ Bolgarska Ditnitrove izjave o obisku v Belgradu SOFIJA, 8. Sotrudnik poluradnega lista »Echo de Bulgarie« je obiskal mi* nistra notranjih stvari Dimitrova, kateri mu je dal zanimive izjave o svojem po* tovanju po inozemstvu. Posebno dolgo sta govorila o vtiskih, ki jih je minister dobil v Belgradu. »Moje potovanje po inozemstvu — je rekel minister Dimitrov — je končno pri kraju. Trajalo je približno dva rae» seca. Zadnji moj obisk je bil v Belgradu. To je bila ena največjih mojih skrbi, ker sena tja prihajal pod posebnknd po* goji. Sprejeli so me obzirno in dobro* botno, rekel bi skoralj, pravično. Dne 30. maja sem imel z g. Pašičem šesta* nek, ki je trajal nad eno uro. Ali naj se Bolgarska t. j. bolgarski narod smatra, za krivca vojne? To ni mnenje g. Pašića, a ni velikega deBa merodajnih oseb v njegovi zemlji, ka* terih število medtem raste. Drugi so kri* vi vojne, posebno prejšnje vlade, ki ni* so imele edinstva in neodvisnosti v po* liričnih stvareh. V opoziciji so se raz* stopili kakor sneg in se vrstili na obla* sti, poslušajoč tujo voljo po razmerah in slučaiu. Zaradi tega je šel tudi razvoj odnošajev z Belgraidbm skozi1 Petro* grad in Dunaj in se tam ustavljal. Dr* žavniki, ki tvorijo današnjo vlado, so se vedno odlikovali s skladom svojih idej in svojih dejanj. Verjatmem, da ta vlada odgovarja narodni volji. Poznam bolgarski narod, njegove stranke in nje* gove voditelje. Potem sva govorila o odnošajih dveh sosednih rn bratskih držav, ki sta pre* trpeli toliko nesreč in morah1 premagati toliko ovir. i Delovanje komitašev je eno najbolj j kočljivih vprašanj za obe državi. G. Pa*{ šič je poudaril da to delovanje najbolj skrbi vodilne osebe njegove države. Javno mnenje, tisk in politiki so vsi tega mnenja, da stojijo naši voditelji v zvezi s tem gibanjem. Poizkušal sem doka* zati g. Pašiću na najbolj energičen način nasprot., poudar., da se to gibanje, ki je škodljivo za dobre odnosa je med obe* m a državama, splošno obsoj a; na naši strani in da ga žefeno potlačiti s strogimi ukrepi proti ht^austvu, Id stane našo zemljo veliko žrtev. Ali se nas more potem še obtoževati, da podpiramo komitaše? A G. Pašič je potem priznal —»je na* daljeval Dimitrov v svojih izjavah —, da prinaša Bolgaroka dnevno nove do* kaze dobre volje, da izpolni obveze, ki jih je sprejela e podpisom mirovne pogodbe. To je celo močan argument, s katerim bomo kmalu lahko našli sim* pati je v njegovi zemlji. Narod in merodajni krogi v Jugosla* viji pravilno presojajo potrebo spora* zuma in zbližanja med obema država* mi Ponudba v tem zmislu bi se ne mogla odkloniti, kakor hitro bi se prepri* čaii, da je iskrena. Toda da pride do tega — je dejal Pašič — je treba delati. Jaz nikdar nisem opustil priložnosti, da dehijem v tem zmislu. Toda če so se na* redile napake na bolgarski strani, so jih naredile prejšnje vlade in njihovi vodi* telji. Nikakor se ne morejo pripisati bolgarskemu narodu. Vtisek, ki sem ga dobil v Belgradu — je rekel Dimitrov — je ta, daj moj se* stanek 3 Pašičem opravičuje vsako upa* nje. To je dober začetek za zbližanje in sporazum. Toda to bo večinoma odvis* nt> od zadržanja Bolgarske, naroda in vlade — je rekel Pašič. Čas je, da Slovani razumejo, da leži njihova moč v sporazumu in zbližan ju, a ne v sporih in mržnji, kakor je to bilo v minulosti. Gospod Pašič je optimist, kar se tiče bodočnosti. Ob ločitvi, ki je bila prisrčna, smo se prepričali, da bodo bodoči sestanki do* prinesli k reševanju konkretnih ^rašanj v duhu sloge in vzajemnega dela. Belgraj. časopisje je zavzelo — kar je povsem razumljivo — nasproti meni zelo reservirano stališče. Toda vendar je rado odgovorilo na moj apel in mi je dalo svojo podporo, za kar se mu še enkrat zahvaljujem. Upam, da mi je uspelo razpršiti oblake nesporazumi je* nja in intrig. Dimitrov je končno govoril o ustano* vitvi osrednjega urada kmetskih orga* nizacij v slovanskih državah. Urad se ustanovi na Čehoslovaškem, ki je z ve* sel jem sprejela njegovo idejo. Pred rešitvijo notranje krlzs reske države REKA, 9. Danes je odpotoval, v Rim izredni komisar Bellasich. Vsled tega sc misli, da se bo kmalu dosegel sporazum o rešitvi notranje krize, katera se po doseženem sporazumu z Jugoslavijo ne bo mogla več zavlačevati. Težave pri sestavljanju reške vlade. Zanella odklanja odgovornost za pretr= ganje podajanj RIM, 10. Pogajanj % med italijanskim nacionalnim blokom in reško avtono* masko stranko za sestavo začasne vla* de so se — kakor znano — prekinila in blokovci so obdolžili Zanello, voditelja avtonomaške stranke, da je on tega kriv. Zanella pa je poslal italijanskim listom pismo, v katerem izjavlja, da se ugovor zastopnikov avtonomaške stran ke tekom pogajanj z italijanskim za* stopnikom na Reki popolnoma strinja z rimskimi sklepi. V začetku pogajanj je Zanella v imenu avtonomaške stranke, kateri so dale volitve ogromno večino in dosledno mandat da prevzame sama javno oblast na Reki, predložil resolu* cfjo, ld je v svrho ustanovitve toč* rednega koalicijskega komisariata toč* no začrtala programatične pogoje in sredstva, s katerimi bi se dali doseči, med drugimi samovoljno izključitev Za* nelle od sedmerice članovi lcomisaria* ta, samo da se zajajmči vzpostavitev za* koma in javne varnosti na Reki. Še*le po dolgi razpravi in na prošnjo kr. vlade so zastopniki avtonomaške stranke pri* stali na to, da opuste proučevanje po* drobnega poslovanja komisariata in da to prepuste njegovim 7 članom, med katerimi bi bila dva zastopnika manj* šine. Zanella pravi, da je vsled tega z začudenjem izvedel, kako bi se sedaj hotela obrniti stvar narobe in kako bi hoteli premaganci narekovati pogoje zmagovalcem. Avtonomaška stranka — nadaljuje Zanella — želi v svoji veliko* dušnosti pristati na vse predloge, ki jih predlože politični nasprotniki v intere* su sposnega miru, toda stranka, ki ima za seboj 90% reškega prebivalstva, se ne bo vendar odrekla vseh svojih pravic v prid manjšini, ki insa! prav maloštevilno spremstvo reškega prebivalstva za se* boj. Avtonomaška stranka, ki je pri* znala rapallsko pogodbo, ne more pri* znati aneksije, proglašene na trgu dne 30. oktobra 1918. Vlada, ki bi se pred* stavila mednarodni diplomaciji s tako nasprotujočim si programom, bi se osmešila. Glede blokovske zahteve, da naj bi se priznala zakonitost dejanj vlad, katere so si sledile od 1. 1918. da* lje, pravi Zatnella, da to zahtevo z gnu* som odklanja vse reško prebivalstvo: »Ne more se, žal, izbrisati finančno, go* spodarsko in moralno delovanje prej* šnjih upraviteljev, ki so se polastili oblasti s sredstvi, katera niso ne ustav* na ne zakonita. Treba je ugotoviti od* govornost aa uporabo nad 100,000.000 lir in priti do dna gotovim ne preveč jasnim in čistim vladnim 'činom in ob ve* zam. ki niso nikakor koristni mestu Re* ki. Kdor bi priznal zakonitost in veljav* nost tega, bi se sam proglasil za sokriv* ca. Ni navada zdrave in čiste reške po* litike sprejemati brez inventarja likvi* dacijo posebno sumljive dedščine.^ Av* tonomiaška stranka — nadaljuje pismo — želi in prosi, naj se pozabijo vsi poli* tični spori, pozablja in odpušča nezasli* šana in brezprimerna preganjanja in ne* sram nos ti tekom 20 mesecev, toda ne more se ubraniti moralni dolžnosti, da izroči sodniji navadne zlo'ince. Ugovor blokovcev, da demisija manjšine sili k odstopu vso vlado odklanja Zanella od« ločno, poudarjajoč, da bi to zopet vrglo mesto v zmešnjavo in kaos in da obsto* ja tudi zakonito izvoljena konstituanta, katere veljavnost je priznalo reško raz» sodišče in priznala kr. italijanska vlada. Avtonomaška srlanka torej odklanja že sedaj vsako odgovornost za morebiten neuspeh pogajanj. Kaj pravijo blokovct REKA, 10. Na Zanellovo pismo od* govarja »Vedetta d' Italia« v članku, kjer pravi med drugim, da bf imelo prizna* nje glasovanja od 30. oktobra samo ide* alno veljavo, ker praktiški so vsi za... lojalno izvršitev rapallsko pogodbe. Ravno tako gre tudi za priznanje prej* šnjih vladnih ukrepov le v... splošnem zmislu; nekatere stvari bi se že morale... revidirati aH kaznovati krivci. Končno pravi »Vedetta«, da bi blokov* cem ne bilo ljubo vstopiti v vlado, ki bi se ne brigala dosti za njihove oven* tuelne demisije in bi delovala mirno dalje. ____ fe&osiov^I&a Slovaške zadave. PRAGA, 9. Na konferenci slovaških stranic se je dosegel sporazum o vprašanjih preuredbe občinske uprave. Mesta se bodo spremenila v velike občine. Izvzeta bo Bratislava, glavno mesto zapadne Slovenke, in Koiice, glavno mesto vzhodne Slovaške. Prve upravne volitve na Slovaškem bodo dne 25. septembra. Bratislavski, nitrski, trenčinski m košiški okraj se bodo začeli preurejati od 1. januarja dalje. Zastopniki vseh strank vštevši poslanca Ju-rigo, načelnika slovaške ljudske stranke, v čigar programu je avtonomija Čehcslovaške, so obsodili demagoško protičeško propagando ter so izjavili, da se ni vredno ozirali na proglasitev neodvisne slovaške republike, katero je proglasil na Poljskem agitator Unger. Čehoslovaški le^ionarji zastopani v narodni skupščini PRAGA', 9. V znak priznanja vred* nosti delovanja Čeh oslovskih revolu* cionarnih legionarskih organizacij i o če* hoslovaška narodna skupščina določila štiri poslanska1 mesta za leglonarje. Vo* litve so se imele vršiti preteklo nedeljo. Samo največja Zveza čeheslovaških pro» stovoljcev, takoimenovana »Zveza le* gionarjev«, je predložila svoje kandl* di?-te. Ker ni bila predložena nobena dru.ga lista, se volitve niso vršile in ka-ndidiiti »Zveze legionarjev« so bili proglašeni za izvoljene, en narodni »o« cialist, en socialni demokrat in en slo* vaški agrarec. Kriza v čehoslovaški železarski industriji rešena PRAGA, 9. Spor v čehoslovaški že* lezarski industriji se je končal potoan sporazuma med prizadetima strankama. Odpusti delavcev, ki imajo nad 21 let* es bodo pretresali v posebni mešani komisiji, katera bo odločala o veljavnosti odpusta in o odškodninah, ki pritičejo odpuščenim. Delavnik 8 ur ostane v veljavi, letni dopust delavcev bo trajal dva dni več, ki bodo plačani kakor na* vadni delavniki. O božiču bodo delavci dobivali nagrado v znesku pla-če za cn teden. Spor je trajal 19 dni in je obse* gal nad 100 podjetij. ItaiiSa Vprašanje predilske železnice RIM, 9. (S.) Minister za jc,vna dela je pred kratkim izjavil osrediijemu uradu za nove pokrajine z ozirom na vpraša* nje zveze soške železnice s predilsko progo, da je načrt za cjradbo novih že* leznic v Juli'jski Benečiji ostal isti, ka* kor je bil sklenjen na konferenci, ki so je vršila v januarju 1. 1920. v glavnem ravnateljstvu železnic. Na tej konferenc ci je bilo sklenjeno, da so bo zgradila predilska železnica in zvezala s progo Gorica s Jesenice pri Sv. Luciji. Pri tej priliki je bilo tudi sklenjeno, da se bo ta železnica zgradila prej kot vsaka druga v Julijski Benečiji. To prvenstvo pa ne pomeni, da se bo gradba zveze med Sv. Lucijo in Kredom morala za* kasniti, temveč se bo ta proga začela graditi o pravem času, tako da se bo mogla otvoriti istočasno s predilsko pro go. Da bodo prizadeti v Trstu in Gorici pomirjeni in da se odpravi vsak dvx«n glede tega vprašanja, se potrjuje, da ministrstvoma javna dela nikakor ne na» merava odložiti' dodatno gradbo proge Goricai * Sv. Lucija * Trbiž na poznej* ši čas. Stavka državnih uradnikov RIM, 9. (S.) Iz poročil, ki so priSIe, izhaja, da gibanje državnih uradnikov bolj in bolj pojema, prevdsem vsled po* polne nasprotnosti s strani občinstva. V pokrajinah Genova, Parma, Potenza, Palermo, Gdrgenti, Caltanisetta, Siracu* sa, Sassari, Trst in Catania se uradova* nje vrši1 normalno skoraj po vseh ura» dih. Samo po nekaterih finančnih in poštnih uradih se opaža po kak skičaj bele stavke. Bela stavka j s precej izrazita v poštnih, sodnih in finančnm ura«; dih v Benetkah, Piacenzd, Cremoni, Sie#. ni. Bari?ju, Reggiu di Calabria in v Mee* sini Po drugih pokrajinah je položaj poipolnoma normalen in to tudi po pošt*, nih uradih. Profesorji m učtielji zapui; Ičajo pouk samo v kakih desetih po* krajinah in samo o-b času shodov. Pripravljanje novih odlokov glede novih pokrajin, RIM, 9. Ministrski svet je na svoji današnji seji, kateri so prisostvovali vsi ministri, potrdil: 1. besedilo kr. odloka, s katerim se pristojbina za menice in druge vredncstnice razširja na zadrško in pelagružko. občino, 2. besedilo kr. odloka, s katerim se raztezajo na nove pokrajine nekatere pristojbine, ki so v veljavi v Italiji, in nekatere dcločoe o -tolkiH, 3. besedilo kr. odloka glcd3 izenačenja tiskov-ne*a zakonika v novih pokrajinah, 4. besedilo kr.°odloka, s katerim se veljavnost kazenskega zakonika in kazenskega postopanja razširjata tudi na nove pokrajine, 5. besedilo kr. odloka, 6 katerim se ustanavlja v Pelagružu okrajno sodišče, 6. besedilo kr. odloka, s katerim se predlaga parlamentu pesabni zakonski načrt za borbo proti pomograiiji, 7. besedilo kr. odloka o ukreoih v prilog varstvenim agentom, 8. besedilo kr. odloka o ukrepih v prilog preiskovalnim agentom, Id delujejo izven svojega prebivališča in 9. besedilo kr. odloka o pre-membi Čl. 9. in 140. pravilnika za izvrševanje občinskega in pokrajinskega zakona z ozirom na oškodnine, ki pritičejo članom pokrajinskih upravnih svetov in pokrajinskih zborov. Mvstrifa Razdelitev zlata avslro-ogrske banke. DUNAJ, 9. Konferenca likvidatorjev av-stro-ogrske banke, ki se je vršila na Dunaju, je sklenila, da se vzame cd reserve omenjene banke 50 miljenov kron v zlatu. Ta svota se bo tako-le razdelila: 15H miljonov dobi Ceho-slovaška, 7 miljonov Jugoslavija, 20 miljonov se razdeli med Italijo, Poljsko in Romunsko in IVa miljonov med Avstrijo in Ogrsko. Ivka Večina Švicarskega zveznega sveta proti izgona Karla Habsburškega. BERN, 10. Zvezni svet je odklonil z veliko večino razpravo o dveh interpelacijah glede Karla Habsburškega. Ena interpelacija je zahtevala, naj zvezni svet prepove bivšemu avstrijskemu cesarju prebivati na Švicarskih tleh. V drugi interpelaciji se je naglašalo oej-stvo, da je bivši cesar prekršil pravico pribežališča in vlada se je vprašala, kaj namerava storiti v varstvo starih švicarskih običajev glede pravice pribežališča. Shod društev za Zvezo narodov zaključen. 2ENEVA, 9. Mednarodni shod društev za Zvezo narodov je zaključil danes svoja zborovanja. Shod je sprejel resolucijo, ki so jo predlagali Japonci in Poljaki in ki zahteva, naj se Zcdinjene države skušajo pridobiti za pristop k zvezi. Shod se je izjavil za odpravo potnih listov Ador je naznanil v zaključnem govoru, da se bo ustanovila posebna komisija za propagando, v kateri bodo najvidnejši možje iz vseh dežel. Prihodnji shel se bo vršil v Pragi 1. 1922 in se bo pečal predvsem z vprašanjem ustanovitve mednarodne vojske. Viprslarale Q.m3m& ŠSazile Amsterdamska intemacionala pošlje v Gornjo Siez'jo posebno komisijo LONDON, 10. Listu »Moming Post« poročajo iz Amsterdama, da bo komisija mednarodne zveze delavskih sindi* katov v A ms terciarnih, ki gre v Gornjo Šlczijo proučevat gospodarsko stran te= ga vprašanja, odpotovala v teku tega tedna. Komisija bo sestavljena iz treh članov, za Francijo bo g. Jonhaux, za Nizozemsko g. Finmen in en angleški zastopnik, ki pa še ni bil določen. Ko* misijo bo spremljalo tudi nekoliko 5as= nikar je v. Komunisti namercvaH vpriroriti tovo vstajo v Gornji Sisziji? STOCKHOLM, 10. Policija je baje odkrila tajno komunistično organizacijo, ki je pripravljala novo vstajo v Gornji šleziji. • ZzčcLSna vlada v Vlcdivoetoka išče zvezo z Vrangelom VLADIVOSTOK, 8. Nova začasna vlada je napravila potrebne ksorake za vzpostavitev zve-ze z generalom. Vran* gelom. _ Anglija in nova turška politika Gornja Šlezija l LONDON, 10. Chamberlain je odgo* var j al v dol j ni zbornici na razna vpraša* nja glede Turške. Rekel je da bo od-plulo nekoliko angleških vojnih ladij v Carigrad in da ostanejo tam mesec dni. To pa ne bo ni kak a demonstracija, ker se bo ta vožnja zvršila po načrtu, ki je bil določen že koncem aprila. Glede angleške politike z ozirom na grško? turški spor se še^le vršijo posvetovanja. V odgovoru na neko vprašanje o Gor= nji Šleziji je rekel Charberlain, da je Anglija pripravljena se udeležiti skupne konference, da pa v tem oziru ni bilo sklenjeno še nič točnega. Angleške čete v Gornji Šleziji sodelujejo s četami dru? gih zaveznikov pri vzpostavljanju reda. Med angleškimi četami in nemškimi obrambnimi organizacijami ni bilo no> benega spopada. Azija ' - - -r Za srednje?7ijske Zedinjene države pod pokroviteljstvom Rusije ATENE, 9. fz Carigrada poročajo: V Angoro je prišlo perzijsko odposlanstvo, ki se bo po Majalo s Turško vlado o usta= novitvi zveznih držav, h katerim bi prlr padale Turška, Perzija in Afganistan. Ta zveza br biia pod pokroviteljstvom Rusije. Turki pripravljeni na novo grško ofenzivo CARIGRAD, 9. Listi javljajo, da Je Mustafa Fevzi paša, sedanji turški mir nis trski- predsednik, izjavil, da so Turki pripravljeni na odpor proti novi grški ofenzivi. Povedal je, da šteje turška vojska nad 280.000 mož. (! spomin tir.s t\m Kntitti (Po »Pučkem Prijatelju«.) Nedelja... Ena tistih tužnih nedelj, ko je zunaj polno soinca, a notri v aus šah vse v mraku. Oni slavijo svoj nrazn'ik, mi pa gremo povešene glave, z dvostroko bolestjo v srcu/... Mnogo nas je. Največ starcev — spo* gnjenih in sivih. Stopamo v sprevodu, počasi in moleč. Pred Rami krsta, v nji On, — prijatelj naš, naš branitelj ... S cerkvenega zvonika bijejo zvonovi tužno in zsmolklo, kakor da se tudi oni boje nečesa. Na ustnicah sveceni* k ovi h za mira psalm .., Brez vnrnjega sijaja, tiho in kakor prevzeti od neke globlje in čudne tes= nobe, spremljamo k večnemu počitku narodnega človeka, arja Širna Kureliča. Pred dvemi meseci je bil tu, med na? mi, ali že tedaj mu je 'kraljevala smrt v očeh. Spominjamo se, kako je tedaj s tistimi svojimi, na ipol ugaslimi očmi gledal to morje, te ddjnje gore... Ka* kor da jih hoče vpiti vase z enim po* gledom. In kakor da je občutili, da jih gleda zadnjikrat. In bilo je zadnjikrat Dra Šime Kure= lica ni več. Tudi on nas ie zapustil.... Tudi on! Zapustil nas je častno, kot vojak na straži. Slava mu večna! V najtežji dobi krvave vojne je ostal ob strani svojemu narodu in bil mu je kakor oče. V časte te najtežje muke jo bil dober ne samo svojim, marveč tudi tistim, ki so ga poprei preganjali. Plačilo za vse mu je bila — Sardinija! Sardinija mu je bila smrt. In zvonovi zvene bolno in zamolklo. Že smo na pokopališču, kraj grobnice, ki ga polože vanjo. Med tem. ko je sve* čer-ik molil poslednje molitve, smo se mi vsi' stiskali bližje k njegovi krsti. Svečenik je zvršil, a mi vsi smo stali kakor onemeli. Raziđemo se brez pesmi žalostinke, brez poslovilne besede. Ne dopuščajo nam--- Ali kar morejo zabraniti nam, ne morejo Njemu! — On sme govoriti. Če se mi moremo zaklepati v svojo lastno senco, se more On dvigniti tudi tu, kje> je luč najjasnejša. In--mi ga vidimo! Vtd?mo Te, Širne, prijatelj in brani* telj naš! Pred našimi očmi se niza v živih slikah četrt stoletja blagctvornega življenja Tvojega. Vidimo Te na pozorišou naših narodnih borb v dobi miru, v dobi voj* ne, v dobi največje sile. Vedno nrvi med prvimi! In ko so vsi odšli, Ti si ostal in nagnil si se k zemlji, da pev* zdigneš plamenico, ki nam jo je ostavil v dedščino nesmrtni biskup. Povzdignil si jo in vdahnil si vanjo svoj dih, in čuval si jo in skrival jo na svojih pr> sih. Vidimo, kako Te tepejo, kako pJju* vajo nate in kako Te gonijo na strašni otok. Obenem s Teboj naj bi ugasnila za vedno tudi biskupova plamenica. Vi* dimo Te na strašnem otoku, iščeš z očmi izgubljeno deželo, kako jočeš po družici svoji1, po svoji deci... Vidimo Te, kako ginevaš, kako propadaš, ali plamenice ne daš iz rok, ne daš je... In vidimo Te, kako tik pred svojo smrtjo jočeš nad1 svojim mučenikom, ne? srečnim svojim narodom, kako nam iz* ročaš podedovano plamenico in zahtevaš od nas skrajne obljube, največje pri* sege. Da, Šime, mi obljubu jemo... In pri* segamo, da jo bomo čuvali. Vidimo, ka? ko nas blagoslovljaš ... čujemo Tvoje besede tolažbe in nade ... In sedaj Te polagajo v Tvoje mračne) bivališče. In glej, ravno v tem hipu je nekaj zašustelo v vzduhu! To je Tvoj duh, Šime, se že vrača k nam. Ne — Ti nisi ftrmr!. Živ si in živel boš, dokler bo* mo mi in dokler bo spomina o narodu in njegovi nesrečni zemlji. Dober si bil naši zemlji. Naj bo tudi ona Tebi blaga in lahka! Večni pokoj Tebi, Oče, Mučenik naš; V Voloskem, dne 5. junija 1921. Vol os ki' Jugosloveni. Smrtna kosa. Umrla jc v Mariboru gospa Mila Lovrenčič, roj. Urh, bivša učiteljica na C. M. šoli pri Sv. Jakobu. Izrekamo naše so-žalje vsem sorodnikom. V velikih časih mali ljudje 1 Zgodilo se je nekje na Primorskem. V slovenskem kraju seveda. Bila je rocesija S. R. T. V procesiji je bilo tudi nekaj deklet, ki so nosile solnč-nike. (Ali ni Čudno to: tudi med barbari se vidijo taki znaki ... civilizacije!) No, na tem ne more nobena oblast in noben orožnik videti kaj hudega. Solnčniki v barbarskih krajih ne bi bili prinesli nobenih hudih posledic, da se ni zgodilo nekaj drugega. Nesrečni slučaj, ali pa sani vrag je hotel, da so bili v procesiji tudi trije, po svoji barvi nevarni solnčniki — oznanjevalci upora proti državi! Eden teh solnčnikov je bil bel, drugi moder, tretji rdeč, a to so barve neke tuje, sovražne države! Nevarnost je velika; pripravlja se revolucija! Na tem ni nikakega dvoma! Sedaj pa šalo na stran in govorimo resno! Organi javna oblasti so se razburili, napravili svoje poročilo in sedaj grozi onim trem gospicam stroga preiskava! ... In ni izključeno, da bodo o tistih solnčnikih govorili sodni spisi! Mi pa ne pravimo nič drugega nego to: V velikih časih so čuvarji države včasih zelo — mali ljudje! In to jc zlo — veliko zlo. Na takih mestih ne bi smeli biti mali ljudje, marveč veliki — po umu in razsodnosti, da morejo nekoliko dalje videti okeli sebe in pred seboj! Kruh, testenine, riž ia koruzna moka se od S. t. m. naprej prodajajo brez izkaznice. Belega kruiia se dobi samo četrtina kupljene koliCine. Čudan čednost br. orožnikov. V »Piccolu« čitamo, da je v ponedeljek pridrvel neznano od kod tovorni avtomobil s kakimi 30 fašisti v Gradiško in tam opustošil bar »All'Isonzo«, lasi Avgusta Maule, katerega sin je baje komunist, povzročivši za 10.000 lir škode. Po mestu se je pozneje govorilo, da je bilo 6 fašistov aretiranih. Toda orožniško poveljništvo je kmalu nato protestiralo proti tej vesti, češ... saj ni bil vendar nihče aretiran!! Komentarja menda ni treba, — Cene mesa. Mestni magistrat tržaški naznanja: Od sobote, 11. t. m., dalje veljajo sledeče cene svežemu mesu: sprednjemu z doklado 9'60 lir kg.; zadnjemu z doklado 11.— lir leg.; mesu brez kosti 15'50 lir kg. — Cene zmrznfemu mesu ostanejo neizpremenjenc. — Tr st, 10. junija 1921. — Mestni magistrat. Izredni slučaj ali nesreča in samomor v Miljah. Pred snočnjkn sta bili odkrita v neki dolini, nedaleč od Milj, dve trupli- Na majhnem zidu je ležal mrtev dečko. Poleg njega j leial samokres. Par korakov od tega dečka je ležal drugi deček. Dogodek je bil javljn orožnikom, ki zasledujejo skrivnostno smrt cbeh dečkov. Kasneje se je dognalo, da se piše eden izmed dečkov: Štefan Jurišcvič, star 13 let, drugi se pa piše Raimond Cristoforo, stanujoč v Trstu v ulici M. d'Azeglio, Na lice mesta so prišli zdravniki, ki so ugotovili, da je bil Jurišcvič smrtno zadet od krogle iz samokresa kakor tudi Cristoforo. Dognalo se je, da je imel Cristoforo samokres, katerega je najbrže za šalo nastavil Juriseviču na prsa. Samokres se je sprožil in Juriševič se je zgrudil mrtev na tla. Ko je videl Cristoforo, da je njegov prijatelj mrtev, se je odaljil par korakov od njega in ustrelil tudi sebe. Poskusen samomor. Radi družinskih razmer si je hotela končati včeraj popoldne življenje 20 letna Lizabela Primčič, stanujoča v ulici Udine st 69. V ta namen je popila precejšno količino lizola. Ko je zapazila njena mati čin, je skočila v bijižno lekarno ter od tam telefonirala na rešilno postajo po zdravnika. Kmalu potem je dospel na lice mesta zdravnik, ki je izpral mladenki želodec ter jo dal nato odpeljati v mestno bolnišnico. BrsžinsRa žsSoltra o Bfflns Pred snočnjim okoli 11. ure, ko je zavladala po mestu že tu pa tam grobna tišina, se je odigrala pred hišo št. 4 v ulici Udine družinska žalcigra. Žrtev umora je postal 37 letni pomorski kuhar Anton Kočič, doma iz Splita, katerega poznajo vsi stanovalci hiše št. 4, da je bil jako oduren člavek in povrhu tega še strasten pijanec. Njegov morilec je pa 13 letni Ivan Lisijak, stanujoč v ulici Udine št. 4. Takoj ko je izvedel nas poročevalec o tem dogodku je šel na lice mesta, kjer je govoril precej časa z morilčevo materjo gospo Antonijo in z njeno hčerko gospodično Marijo, staro 21 let. Izvedel je sledeče podrobnosti: Pred kakimi 10 leti je umrl 47 letni Antoniji Lisijakovi, vratarici v hiši št. 4, mož. Zapustil je njo z dvema otrokoma: z Marijo, ki Šteje sedaj 21 let, in z Ivanom, ki ima 18 let. Antonin mož Ivan je imel nekje kovaško delavnico, katero je zapustil ženi. Toda vdova delavnice iz financelnih vzrokov ni mogla vzdrževati; zato jo je prodala in denar, katerega je skupila, obrnila, kakor vse skrbne gospodinje, v družinske svrhe. Toda kmalu ji je zmanjkal denar in bila je primorana iti k neki dobri družini, kjer so jo sprejeli za služkinjo. Z majhnim zaslužkom, ki ga je dobila, je komaj in komaj preživljala sebe in nedorastla otroka. Med tem časom je stopila Marija v službo v neko mlekarno in s zaslužkom pripomogla družini, da se je Izkopala iz bede. Nekega dne — približno pred 9 leti in pol — se je seznanila Antonija z 37 letnim pomorskim kuharjem Antonom Kočičem, s katerim je živela do usodnega dne. Antonija ga je vzela pod streho le z namenom, da bo skrbel kot vesten oče za družino. Toda žena se je hudo varala. Spočetka je bil Kočič zelo skrben gospodar: vse kar je zaslužil na morju je prinesel domov. Toda le prehitro se je spremenil: domov je prihajal redko kedaj in če je že prišel, ie prišel praznih rok ter zahieval, naj mu daad hrano, drugače da razbije vse po stanovanju, kar mu pride pod roke. Prestrašena Antonija mu ni ugovarjala. Dajala mu je kosilo ali večerjo v božjem imenu ter ga pustila v miru, da je pojedel in odšel. Proti polnoči — in to je bilo skoraj vsaki večer, ko je bil Kočič brez dela se je pa prigugal pijan domov ter razgrajal po hiši, da so vreli vsi ljudje skupaj. Kočič je od dne do dne bolj zavidal njo in otroka ter jim grozil, da jih bo vse tri umoril. To nečloveško početje je silno razburjalo Antoninega sina Ivana. V fantu je čezdalje bolj vrelo. Toda mladenič se je dolgo s trdno voljo vzdrževal maščevanja misleč, da se bo Kočič spreobrnil in krenil na pravo pot. Ali Kočič je postajal od dne do dne slabši. Ivana in Marijo je čim-dalje bolj sovražiL Ko je bil pa pijan, je vse povedal, kar je mislil. Pred 6 meseci je bil Kočič odpuščen iz službe; namesto da bi si poiskal kje drugje kako službo, je raje pohajal beznice in tam zapravljal na vse pretege krvavo zasluženi denar. Ko je pa prišel pijan domov, ie začel razbijati po hiši in zmerjati Antonijo, ki se je s svojo hčerko trudila s pranjem od ranega jutra do pozne noči. »Bilo je nekako pred tremi meseci —- Je pripovedovala gospa Lisijakova s solzami v očeh našemu poročevalcu —, ko pride ob polnoči Kočič po svoji stari navadi pijan domov ter zavpije kot razkačen lev nad menoj: »Daj mi sem tvojega Ivana, da ga zabodem z nožem in mu vzamem ven pljuča. Jaz s* m že sit tegal« Jaz sem molčala — je nadaljevala Lisijakova — ter ga spravila k počitku. Drugo jutro je vstal ter šel od doma. Domov je prišel šele zvečer. V pijanosti je blebetal nerazumljive besede. Po kuhinji je hodU gor in dol ter preklinjal. Vstavil se je za hip ter kmalu nato šel k mizi: zagrabil za dolg kuhinjski nož ter ga neprestano mahal po zraku rekoč: # »Jaz se ne bojim ničesar ne policije, ne vraga. Meni je vse eno, ali ležim jaz na mrtvaškem odru ali pa vi drugi. Nič mi ni za življenje nič!« Ko sem zaslišala te grczr.e besede, je vskipela v meni jeza: pograbila sem ga za vrat ter ga vrgla skozi vrata na stopnice. Kočič se je kakor na mah streznil. Naslonil se je na vrata ter jokal kakor otrok. Prosil me je tako milo, da se je moral smiliti še mrzlemu kamnu na cesti: ^Antonija, Antonija! Vzemi me pod streho! Se bom poboljšal!« Na njegovo milo prošnjo tem ga zopet sprejela na stanovanje misleč, da se bo v resnici poboljšal. In res, nekaj dni je bil pohleven ka- kor jagnje, toda kmalu se je vdal zopet pijančevanju in doma je razgrajal kot še nikoli poprej. In grozil nam je s smrtjo do zadnjega dne svojega življenja.« Ko je izgovorila Lisijakova te besede, so se ji vlile solze po bledem licu. Tudi gdč. Marija je izjavila, da ji je Kočič večkrat grozil s smrtjo. Nekega dne je celo zagrabil sekiro ter hotel pobiti z njo mater, brata in njo. Toda gdč. Marija je to pravočasno preprečila. Ljudje, s katerimi je govoril včeraj naš poročevalec, so izjavili, da poznajo Kcčiča kot jako odurnega pijanca. O Ivanu so pa rekli, da je zelo miren in dober mladenič. V splošnem jc pripeznan pri vseh ljudeh, ki ga poznajo, za poštenega mladeniča. Kako se je odigra! krvav prizor. Tistega usodnga dne je šel Ivan kakor po navadi v službo na železniško postajo, kjer je uslužben kot pomožni kurjač. Opoldne je prišel h kosilu. Fri mizi je sedei zamišljen in ni ničesar jedel. Materi se je to čudno zdc-lo, da je sin tako zamišljen. Kmalu potem je vstal izza mize: pozdravil mater in seairo ter kmalu potem cdšel zopet v službo in ni ga bilo več domov. Tistega dne ni bilo Kočiča ves dan domov Preti 11. uri je prišel pijan domov ter začel razgrajati po svoji stari navadi. Doma je neprestano kazal bodalo ter grozil, da mora danes zaklati Ivana. Par minut pred 11. uro 3e je oblekel ter šel proti ulici Cccilia de Rittmayer, kjer sta se srečala z Ivanom. Ko-čič mu je grozil z bodalom. Ivan pa je potegnil iz žepa samokres ter ustrelil dvakrat proti Kočiču. Kočič se je zgrudil smrtno ranjen na tla, Ivan je pa pobegnil po ulici Cecilia de Rittmayer. Na lice mesta je bil nemudoma po zvan zdravnik rešelne postaje, ki pa ni mo gel drugega ugotoviti kot smrt. Ena krogla se mu je zarila v prsa, druga pa v roko. Z vozom rešilne postaje so ga odpeljali v mrtvašnico mestne bolnišnice. Ivan se je sam prijavil policiji. Ne ve se še, kje je prebil Ivan Lisijak tisto usodno noč. Drugo jutro, to je okoli 6 in pol je Šel sam na policijo ter izjavil: »Sem 18 letni Ivan Lisijak, Kcčičev morilec.« Ko je izgovoril mladenič te besede, so ga vzeli na zapisnik ter ga odpeljali v zapor v ulici Coroneo. Darovi 20 nesrečne žrtuz o \M Zavarovalica goveje živine v Borštu L 100, Kosmač Anton L 10, Gorenjska Slovenka Britof M. L 25, Gorenjski lump 1917 L 15, N. N. L 10, G. Tarok L 60. Zadnji izkaz L 40.351'70 in 5 frankov, skupaj L 40.6^1*70 in 5 frankov. ¥esti is Goriške Iz Ajdovščine. Nas v letu 1919. po naši mladini ustanovljeni »Dramatični Krožek« je zaključil svojo drugo igralno dobo. Kakor znano, je bila lani prva doba predčasno nasilno pretrgana po vojaških cblastvih in je bilo polletno plodonosno delo popolnoma uničeno. Zanimanje za delovanje krežkovo jc bilo v oni »prosvetni suši« naravnost velikansko in lansko prenehanje D. K. je bil hud udarec za nas, tudi materialen, ker je bil ob onem polomu uničen oder in dvorana pokvarjena. Z ozirom na sovražno zadržanje vojaških oblastev in zasledovanje naših ljudi ob najmanjšem po-kre>.u, ni bilo skoraj več misliti na zopetno delovanje, Toda po večmesečnem prisilnem brezdelju lanskega leta, so se člani in članice D. K. vendar ojunačili in začeli pretresati vprašanje krožkove obnovitve. V dvomu, ali jim bodo oblastva to sploh dovolila, brez odra in brez sredstev so se igralci končno vendarle odločili na delo. Zbrali so deloma med seboj, deloma med drugimi rodoljubi večje brezobrestno posojilo. S tem posojilom in požrtvovalnim delom članov in članic ter pomečjo drugih dobrotnikov z darovi v lesu, delu in drugem materialu sta bila oder in dvorana v par mesecih uporabna za vprizoritve. S prošnjami, posredovanjem itd. so končno dosegli tudi oblastveno dovoljenje in — šlo je. Kako, naj eričajo sledeči podatki. Od meseca novembra 1920. do maja 1921. je D. K. vprizoril 11 različnih dramatičnih del, in sicer 5 večde-jank, 2 enodejanki in 4 manjša dela šaljive vsebine s petjem. Izmed teh del sta bili dve izvirni, ostala pa prevodi. V<*eh predstav je bilo 13, od teh 7 ponovitev. Težkoče pri nabavljanju dramatičnega materiala pri pomanjkanju primernih del, nri čemer je bilo treba imeti sto czirov, so bile velikanske. Vseh dohodkov je bilo L 14.282*05. izdatkov pa L 12.923*34. Preostanek L 1353'71 jc določen za izvršitev oziroma izpopolnitev odra in za nabavo oderskih potrebščin ter kot podlaga za nndaljno delovanje. Hud davek za krožkovo blagajno ie bil davek na vstopnice, ki ie znašal L 2625*35. Da so pa ostali izdatki bili uporabljeni v zmislu krožkoverfa namena, nam kaže njegova lastrma, ki ie ceniena glasom »nventaria na L 14 967'—. Natančen račun se bo podal na sestanku v soboto, dne 11. t.^ m. in ie tv^t na vpogled vsakomur, ki se zanima az kroTkovo delovanje, kakor tudi onim, ki jim ?iljca obrekovanta nikoli ne dn mini. Na tem mestu bodi pri tej nriliki izrečena isVre^a zahvala vsem onim, ki so na katpri-Volisibodt način nripomotfli pri tisnešnem kulturnem delu D. K. Prosijo se, da mu ostaneio *e na^lie naklonjeni. Neumornim in nesebičnim diletpritom pa: le tako naprej za prosveto in nanredek narod*f Z^hrf javori »Mladika« mod »Dogodki v podobi o R a g u s i in ne o Dubrovniku? — Bil sem v tem prelenem jugoslov. mostu, toda domačini ne pač"'o unona svoiega Vilko Radove^^e*. Proo*ovofc"no gasijo društvo na Predrtem priredi po večletnem heprostnv-^irorn mirovanju 12. t. m. v prostorih g. F. Knučiča veselico. Na sporedu je burka v enem dejanju, petie, srečolov, nles itd. Ker je čisti dobiček namenion za popravo v votni skoro popolnoma uničoTi^