1926 O O S P O B 5123 Pospeševane sadjarstva in cb asina skupščina. Sadjarstvo v Sloveniji, posebno pti v ljubljanski oblasti nikakor ni na višku, celo pa še ni doseglo take slopnje, da se ne bi da o še kaj storiti zanj in ga razviti v prav dober vir dob ;d ov. V deželi de uje žo prav lepo število sad ar kih društev, tudi svoj strokovni list im:jo srdjarji, pač pa imsjo premalo knjij. Tudi Km ti ska družba je pod vodstvom m >/. iz SuS že mno-jo storila za sadjarstvo, v zadnjem času pa je njeno delo v tej smeri popoln mi neoidcstno. V bodoče bo gleda'.! predvsem na to, da s rhcrnl kmetovalec spozna pomembnost in dobičkanosnost umnega, rscijonal-nega sadjarstva. Ker [ a so nekateri okraji v sadjir kom smislu že dobro razviti, bo ist rasno gledati za pravilno odbiro sadnih vrst, za intsnziven sodjarski pouk 7. besedo, tisk m, ogledi vzornih strokovnjakov, sad-nirri razslavami in sejmi ter s skrbjo za orga-i irano čimboliše vnevčevanje sadja in sndjarsklh pridelkov sploh. V bivši Štajerski, pravijo, da bi se donos danes obstoječega sadjarstva dal v prav kratkem času dvigniti za več kot 30 milijonov dinarjev na leto. Ta podvig bi na Kranj;kom moral biti še večji, zakaj sadja stvo je tu, izvzomši par krajev, z ozi-r:-m ra \s"koletnl utržek pač še v povojih in kmetovalci povečini sadjarstva S3 ne smatrajo kot važne donosne kmetijsko panoge. Pravilno urejeno sadjarstvo drugim kmoti(skim panogam (zlasti travništvu, ako se go i sa 'Jo tudi na primernih travnikih) absolutno ni v škodo, re »pa .l^i da isto zahteva getovo nege kakor druge panoge, do-nnša pa lere uspehe. Znano je, da so pml vo no doMvali n. pr. srednji kmetje na severnem Češkem od urejone sadjereje na Mi po 15 do 30 tisoč kron utržka. To so bili aa kmeta velikanski denarji, saj je pri nus 00 onem času približno istotako velika kmeti ;a kimaj bila v stanu dati tak utržek, ako bi io bil kmst celo prodal, a kmet umen sadjar jo na Češkem žo za samo sidje toliko dobival. Delo SLS v oblastni skupščini bo — zastaviti vse silo za čimboljši razvoj sadjarstva in za dosego čimboljše denarno donosnosti istega. Zvlšanie dohodkov naših kmeti). Naši kmetje vedno težje gospodarijo na svojih kmetijah, ker vlada splošna gospodarska kriza. Svoje pridelke zamorejo le slabo vnovčevati in še za to kar odprodajo dobijo le nizke cene Kar pa saini potrebujejo, morajo še vedno lato drago plačevati kakor tedaj, ko je bil nas dinar manj vreden. Vsled tega so stroški pridelovanja mnogo višji, nego je to potrebno z ozlrom ra nizke cene pridelkov. Zaradi-tega jo upravičeno vprašanje, kako pomagati kmetu, da ss zvišajo dohodki njegovih kmetij. Pri tem pridemo do zaključkov, da je treha: prvič povelati donos zsmlje, drugič zmanjšati pridelovalne s'roške, tretjič čim najboljšo vnovčitl pridelke. Povečanje donosa ze:n!jc dosežemo z umneišim obdelovanjem, z izločevanjem tistih kultur, ki S3 ne izplačajo, z boPšim gno'enjem, predvsem z umetnimi gnojili. Zemljo silimo k večji rodovitnosti z globo-kejšim oranjem in temePitejšim raHfa-njem z dobrimi plugi, brarami in kultiva-torji; uporabo rajboljšega semera; s pravilno uporabo domačega pno'a in gnojnice; z umetnimi gnojili. Od živine bomo imMi več dohodkov, če io pravilno krmimo z dobro kla!o in tečnimi krmili. Razentega če izbiramo va pleme samo na;boljšo živino. Več koristi bomo imeli, že držimo v hlsvu rranj živine, to pa šaro najboljšo, in jo primerno krmimo in oskrbiremo. 7a preveliko štovilo glav nam večkrat znan'1'a krme. Torei ircamo prisiliti našo zemPo k večji rodovitesti. na*e rastline k večji plodnosti in našo živino k večji hasnovi-tosli. Zmanjšanje pridelovalnih stroškov ie važna torka v veakem gos^oda^vu. Kakor skuša irdus'ri'a s 8'ro'i znižati pridelovalno stro-k^ in tako poceniti pridelke, tako mora tudi kmet gWati ra to, da se njegovi s*roški zniža!o. To doseže z uno-rabo r>rak»ičnih strojev, ki mu zrraniša!o uro^abo delovnih moči. 7. opus*itviio tisHh kultur, ki zahtevajo vePko ročnega dela, in 3 štedcnicm v celotnem gospodarstvu. Moderno kmetijsko gospodarstvo stremi povsod za tem, da zmanTa pridelovalne stroške, in samo ra ta način zamore do-bltkanosno gosoodariti. Čim najboljše vnovtevanje pridelkov mora biti prva skrb vsakega kmetskega gospodarfa. Krnet ne sme biti samo pridelovalec. nmrak tudi trgovec, ki zna svoj pridelek tudi dobro spraviti v denar. Če pa sam tega ne zmore, se mora z drugimi združiti v kmetijskih orgaiiza"i'ah, zadrugah itd. ter na 'a ra^in skuša'i doseči za svofa pridelke čim višje cene, ki mu bodo plačale njegov trud in delo. Na ta način se bo danes naš kmet obdržal na svojem posestvu, če bo delal tudi z glavo in ne samo z rokami. Kmetijstvo je težka obrt, ki zahteva dandanes veliko več duševnega napora nego nekdaj. Sprememba njiv v travnike. V marsikaterih legah so njive tako slabe, da nam koiraj izplačujejo obdelovanje. V takih primerili je bolje in dobičkanosne-je spremeniti jih v travnike, ki nam dajo manj dela in več haska. Posebno velja to za njive, ki ležijo daleč od doma in za katerih obdelovanje potrebujemo obilo časa Pa tudi tedaj, če nam v gospodarstvu F. ČUDEN Prešerno va ulica - t. t priiranjkujo delovnih moči, storimo prav, če spremenimo nekoliko odvišnih njiv v travnike, ka ti pridelovanje žita s tujimi močmi se dandanes v Sloveniji slabo izplava. Da pa dobimo iz njive dober travnik, ne zadostuje, da jo pustimo zarasti samo-odsebe, ampak jo moramo zase:ati z dobrimi travami in deteljo. Pušiati s ara do-tePišča za travnike, je neumestno, kakti taki travniki nam bodo dali slabe pridelke in več plevela kot dobrih trav. Tudi ne zadostuje, če kar na pusto, neobdelano njivo peseiemo seme, ampak zemljišče moramo temeljito obdelali, globoko preorati, zrahljaU in dobro pognoiiti. To delo se nam dobro izpla"a, kaUi potem imamo ve5 let mir s takim travnikom, zato pa bogate košn;e. Nadalfa si moramo zagotoviti zanes-liivo dobro travno in deteljno seme, ki je primerno za dotično s^sfavo zemlje, n pr. za težko ilovico, srednie težko ali peščeno z3ml,-o. Semena mora biti tudi dovolj, da bo njiva dobro zaraščena. Pri semenu ne smemo štediti, ka«ti to so pozneje maščuje, če ruša ni dovolj gosla. Pri setvi travne mešani:e je paziti, da celo njivo enakomerno obse!emo, c.'a ne bo ra nekaterih mestih sarra trava, ra drugih pa sama detel'a. Radi lažje setve sejemo travna semena posebej in detePra posebej. Sl~dn'a pomešamo še s peskom, da jih jo lažje enakomerno posejati. Travna in detelina seinera se;emo med zeleni oves kot zaščitno rastlino. Oves naj mlado setev varuje pred premočnimi solnčnimi žarki in pred plevelom. Ko pa začne oves pogajati v latie, pa pokosimo za zeleno krmo, da ne duši in kvari mlade travne ruše. Drobno seme trav in detelj pa le plitko zagrnemo v zemlio. Naiboliše je pritisniti ga z val farjem ob tla, da lažje izkali. Vsako globokejše za^rinfanje Je škodljivo, ker mlade rasMine le težko pre< bodeio zemljo in se lahko zaduše. Tako ram-avljeni umetni travniki nam donašajo obilo koristi, ker so košnje obilnejše in tako pridelana krma tečna in sočna. Denar. g Vrednost denarja 28. t. m. V zadnji dobi je dinar nekoliko nazadoval in notiral na borzi v Curihu 9.12 centimov. Italijanska lira pa je zopet poskočila in tudi francoski frank se je malo dvignil. Na domačih borzah v Zagrebu in Belgradu so se tuje valute plačevale po telile cenah: 1 angleški funt šterling Din 275.25, 1 dolar Din 58.63, 1 nemška marka Din 13.51, 1 * švicarski frank Din 10.98, 1- avstrijski šiling Din 8, 1 francoski frank Din 2.28, 1 italijanska lira Din 2.55, 1 češka krona Din 1.68, 1 grška drahma Din 0.67, 1 bolgarski lev Din 0.40, 1 rumunski lej Dm 0.28, 10.000 madžarskih kron Din 7.94. Cene. g Ljubljanska blagovna borza. V zadnjih dneh je bila kupčija na ljubljanski blagovni borzi nekoliko bolj živahna nego prej in je bilo zaznamovati precej sklepov. Prodajalo se je blago v vagonskih množinah največ postavljeno na oddajno postajo v vagone. Cene veljajo za 100 kg. Plačevala se je: Pšenica 75-76 kg težka po '295 Din; koruza, umetno sušena Din 155, v Kamnik postavljena po Din 195; koruza, času primerno suha 140 Din, za dobavo v januarju 150 Din; rž 71—72 kg i težku 225 Din, ječmen za koruzo 62—63 kg težak 170 Din, 63- 64 kg težak 180 Din; ječmen letni 65—66 kg 192.50 Din, oves 160 Din; ajda prekmurska 335 Din; otrobi drobni 125 Din; fižol beli 175 Din, fižol rmeni 175 Din. g Cena koruzi in inozemska tržišča. Svetovna letina koruze je bila letos povolj-nn, zaradi tega se drže njene cene v splošnem na nizki stopnji. Zlasti so cene padle v Argentiniji, ki močno konkurira evropski koruzi. Naša koruza je dražja, zato se ne more meriti z argentinsko glede cene. Tudi Rumunija, ki ima čez 250.000 vagonov koruze za izvoz, občuti močno to konkurenco. g Tržišče z lesom. Položaj na lesnem trgu je še vedno ugoden in naš izvoz živahen. Naš les gre vsled visokega stanja italijanske lire in francoskega franka največ v Italijo in na Francosko. Zal da te ugodne konjunkture ne moremo popolnoma izrabiti, ker nam primankuje vagonov za izvoz. Izvaža se pa tudi v Španijo, na Angleško, Ogrsko in v Egipet. Tudi domači promet je postal živahnejši, ker ra-biio državne železnice večje količine železniških pragov. Italija se jo začela posebno zanimati za naše hrastove prage, ki jih namerava uvoziti okrog 500.000 kosov. Do sedaj je namreč uvažala samo bukove prage. Rumuniia nam zadnje čase ne dela več tako močne konkurence kakor prej. — V teku prvih devetih mesecev tek. leta smo po najnovejših statističnih podatkih izvozili, predvsem v Italijo, 835.000 ton lesa v vrednosti 645.000.000 Din. — Na ljubljanski blagovni borza je kupčija bolj živahna. Prodajajo se vagonske posiljatve navadno na nakladalni postaji po cenah, ki veljajo za kubični meter lesa. Cene so bile: Trami | merkantilni na meji 290—360 Din, jelovi hlodi, suhi, 220 Din, javorjevi hlodi slavonski na meji 1470 Din, hrastovi hlodi na meji 1100 Din, hrastovi bouls na meji 1300 Din, deske monte 560 Din, hrastovi železniški pragovi na meji po komadu 67 Din, kostanjev les za tanin za 100 kg neobeljen 21 Din, obeljen 23 Din, bukova drva suha na meji za 100 kg 24 Din. g Dviganje cen na debelo. Naš dinar je imel tekom celega leta na mednarodnem denarnem trgu precej stalno vrednost. Tudi cene vsakdanjim potrebščinam na drobno niso kazale v splošnem večjih sprememb. Drugače pri je bilo s cenan i na debelo ,ki jih objavlja kot indeks cen belgrajski »Privredni Pregled«. To neraz-merje se je pokazalo n. pr. pri ceni za živino. Cena živini je letos močno ;«uiia, meso se pa vzlic temu ni pocenilo v enaki meri. Tudi cena inoki se ni držala valovanja cen pri žitu. Cene blaga, ki prihaja v posameznih mesecih na trg v večjih ali manjših količinah, kakor u. pr. sadje, jajca itd., se gibljejo pač sorazmerno s ponudbami in povpraševanjem. — Indeks cen na debelo (v primeri z letom 1913.) je znašal januarja 1596, je pal do avgusta na najnižjo točko 1443 in je od tedaj začel zopet naraščati ter dosegel novembra 1529. Cene torej :-x>pct rastejo. — Vendar iz cen na debelo si ni mogoče napraviti prave slike o padanju ali dviganju draginje, kajti kakor že omenjeno, cene na debelo niso držale koraka s cenami na drobno. Da bi si mogli biti na jasnem glede draginje, potrebovali bi indeks cen na drobno za večja mesta kot so Ljubljana, Belgrad, Zagreb in druga, kajti cene v teh mestih so precej različne. Številke *Privrednega Pregleda« tvorijo pa samo podlago cen za Belgrad. Vzlic temu r.rrr! pa vsaj malo pokažejo splošno stanje cen za razne potrebščine. Živina. g Živinski sejem v Ljubljani. Zadnji živinski sejem je bil bolj slabo obiskan in tudi kupčija se ni povoljno razvijala. Prignanih je bilo 188 konj s 5 žrebeti, 78 volov, 70 krav, 37 telet in 73 prašičkov za rejo. Cene so ostale neizpremenjene: Za prvovrstne vole se je plačevalo po 8 Din za kg žive teže, za vprežne vole po 7.50, kravo debele 5—6 Din, krave za klobasar-je 3—4 Din, teleta 10—11.50 Din. Konji so bili po 1000—6000 Din komad, prašički za rejo po 150—250 Din. Izvoz in uvoz. g Prevoz živine v vagonih. Veterinarski oddelek kmetijskega ministrstva je izdal vsem živinozdravnikom naredbo, da v bodoče strogo gledajo na to, da se vagoni pri nakladanju živne ne bodo nalagali v večji meri, kakor je predpisano. Dogajali so se namreč primeri, da so nekatere inozemske železnice vračale pošiljke nazaj v kraj, odkoder je bila živina odposlana. Izvozniki naj se v lastno korist točno drže te naredbe. g Naš uvoz moke in živine v Avstrijo ogrožen. Avstrijska vlada je sklenila odpraviti nekatera dopolnila k trgovinskim pogodbam z Jugoslavijo in Madžarsko, da i j i mogla zvišati carino na uvoz moko in živine. S tem hoče izriniti z dunajskega tr^a inozemsko moko in živino, češ, da je tega blaga dovolj v domači državi. Razentega pripravlja Avstrija tudi uvedbo žitnega monopola. kakor je imela to po vojni urejeno Švica, ki je pa pred kratkim odklonila stalno uvedbo te uredbe. Avstrijski kmetovalci se pit odločno upirajo temu načrtu. g Naš it voz zaklanih svinj v Nemčijo ogrožen. Kakor poročajo, namerava Nemčija s 1. januarjem 1927 zabraniti uvoz zaklanih svinj iz naše države. Vest sicer še ni potrjena, toda če se uresniči, bo na^t država močno prizadeta, kajti Nemčija 'e znatna odjemalka naših zaklanih svinj. Razno. g Ljubljanski velesejem leta 1927. Ljubljanski velesejem junija t. 1. in Pokrajinska razstava >Ljubljaua v jeseni ; sta moralno izborno uspela, četudi je težka gospodarska kriza znatno ovirala popoln razmah teh prireditev. To opravičuje še nadaljnji obstoj te važne gospodarske uredbe. Zato je tudi upravni odbor Ljubljanskega velesejma sklenil, da priredi prihodnje leto VII. mednarodni vzorčni velesejem v času od 2. do 11. julija, Pokrajinsko razstavo pa, ki bo imela kmetijski značaj, od 1«. do 19. septembra. Po dosedanjem zanimanju obeta biti VII. velesejem izmed dosedanjih ena najboljših prireditev. Še bolj privlačna bo pa Pokrajinska razstava, ki bo prirejena kot kmetijska razstava in sicer v večjem obsegu kot proslava stošestdesetletnice obstoja Kmetijske družbe v Ljubljani. Naravno je, da bo ta korporaeija storila kar je v njeni moči, da izpade ta prireditev čim najbolj sijajno. g Sejem za kože divjih živali. Uprava Ljubljanskega velesejma deluje vzajemno s Slovensko lovsko zadrugo v Ljubljani io četrto leto za izboljšanje organizacije prodaje kož divjih živali v naši dravi, zlasti v Sloveniji. Divja koža je narodno bogastvo, ki se do danes še ne upošteva dovolj. Pri prodaji naših kož posnamejo smetano po večini inozemski prekupčevalci, ki ne plačujejo polnih cen in odškodujejo b tem »w>sameznika in državo. Zato pa je potre ben skupen nastop vseh prodajalcev kož, držite se shuv navade in uporabljajte še nadalje davno preizkušeni FraviFranckov kavni podatek — la pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. ludi k zihj spada neobhodno Pravi Franck. da se zamoremo izkazati napram inozem-skemu kupcu r čim večjo kvantiteto in se mu s tem ir^piača pot. V letu 1927 se priredi dne 24. januarja, torej na prvi ponedeljek po sv. Neži sejem, na katerem se l>o na drobno prOosjr.a, jaz sem organiziran in manj kot en dinar ne sprejmem.« Spiejmem ČEVLJARSKEGA VAJENCA, ki 5C je učil ze vsaj 3 mesecc, a ne več kot 1 V, leta Stanovanje in hrana v hiši. M Stražar, Domžale 50. A pokazuje se Fellerjev blagodičeči „Elsafluid" koristnega delovanja že od časa naših dedov. On daje oslabelemu telesu novih moči in svežosti, oživlja živce, jači mišice in kite in prija vsem telesnim delom. Drgnjenje in umivanje i Elsa-fluidom krepi utrujene oči in zabranjuje nahod. Z vodo razredčen izvrsten za izpiranje grla in ust. Da je Elsafluid povsod tako priliubljen, je storila baS njegova vsestranska uporaba odzunaj In znotraj kot zanesljivo domače sredstvo in kosmetikum. Močnejši, zato boljšega delovanja kot francosko žganje. Zubtevajte za poizkus povsod izrecno Fellerjov pravi btasrodUoM Elsafluid v poizkusnth Bteklenlčlcnh po 6 r»ln, v dvojnatih steklen cah po S nin. a'i spopial-nlh steklenicah po Din. — l'o pošti pride tom co-uojše, 6im več s« narori naenkrat, a »avojmno in poštnino etano S poizkus. ali d dvoj. ali 'i spetljalai »teki. »r- Din "•!? ., .. .. 9 .. ,. HI-- „ 3« .. W „ .. U .. IM - „ NaroČila nasloviti razločno tukole: EUOEN V. FELI.EB. lekarna v Ntubicl »onjl, Kisa-irg br. 11, Ilrvatsk«. S BESEDE NAJVAŽNEJŠE ZA VSAKEGA KOVAČA: KOKS ČEBIN LJUBLJANA Slabi, nerazviti, bolestni otroci in teki brez teko, naj jemljo skozi 6—8 tednov redno po 3 male žlice na dan „ENERGIN", železnato kina-vino, in dobili bodo zdravo in rdeiSo barvo, izvrsten tek, pridobili bodo na tfži lolesa in postali odpornejši proti vsem boleznim. .ENERGIN"-železnato kina-vino je izbornega okusa in ga otroci 'Tveliko steklenice za 128 Diu ali 6 velikih steklenic za 248 Din in 1 mala zastonj razpošilja po pošti Laboratorij „AJQGA", Su$aR 4 Da je „ENERGIN" železnato kina-vino zelo dobro zdravilo, »e prepričale, ako prečitate samo nižje navedeni zahvali: Spoštovani gospod t Pošljite ml po poštnem povzetji t atfkltnte »ENUBGINA«, l«Ie«n«to kino-vino la mojo soprogo. ki Jo tukaj dobila na poskušnjo t stcktenleo In tskoj n pazila, d» JI dobro stori In d« mor« takoj nadaljevati zdravljenje. K"Ci>vo 17. februarja MM, Spoštovanjem Frane Mirkovi*, p. t.flnovnlk. PoŠtJHo°ml°takoj*"«Pše»t vellkll. stekleni« »ENEHGINA«. UiMMo klmr vino, kor sem »e osebno prepričala, d« mi »elo koristi pri malokrvnosti. Cutlu se mnogo boljšo, Imnin Izvrsten tek Itd. O.ljek III. Vojvode Mlštču ul. 21 februar 192» Spoštovanjem Hniita Selnudt, tlnovulea Edino najboljši SJvaiill S TOJI lil kOlCSO zn rodbino, obrl In industrijo so le los. PeCelinca Grlfzner. Adlrr Najnllje cene! Tudi na obroke I l |tiDl|ana btlru PreS;o«iu twvi.rvJ»> nraJai je uhaja tinočeia in tiMiem ii prai. Živčna oslabelo«! je namreč naj-razi celo mojli ku luruo bolnica. Uazdra ijiva oslabelost živčnega •istema je vedno i>ogostei a. ležki boj z« o ».tanek in poeest |e vtMtno utia-neiJ- ia otrejfti. Kako različni ao torej tudt pon vi te boli zni! (M na««dnega lisčari ;t o-ni no hladno nogo. nap.idi a noiačanini utr panj>>ni srca, pot. I ost in poma jkanje sape uervu7.uo drgetanje od mrzlico in zime, nenadno znrdeuje in pobledenje itd. AH »p knkii nnmif? Ce hočemo priti vokoni živčni <>s'fl-belosti 7. mnogoterimi njenimi Lolezetisk mi j)o avi. s« mou predvsem ojekleniti naša volja. Pomnnjka* je energije in volje ž včno bolnega je glavni vzrok življenjskim neuspehom. Wr1 urimo bvctI«* odi t D- itdnovno viilimo posamn/.n ke, ki so zgrešili svoj cilj. I;er so ne bre7. volje udnli v svojo žtilostno usodo. Slab iu om-.DenlSchl. = lll=!fl=EMi=tlll== 111—111=111^ lll=IIJ=lII=tII=III~lil=ll!==111=111=111=111=111=111=111 I=111=111 ^Hf r