%

Leto XYI.
V Celju, dne 5. februarja 1906. 1.
Štev. 15-
DOMOVINA
Uredništvo je v Scliillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in
petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece :> krone, Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč : ^ ljJjRf T7«4ron; pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja'" uprav,ništvu. plačuje se vnaprej. V.
-t .- -.. ..j'
Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter öd vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno insoriranje znaten popust.
' t
Pismo iz Hrvatske.
Zagreb. 24. januarja 19(>6.
M' Težko čutijo naši gospodje' od večine, dični mažaroni. kako se jim umičejo tla pod nogami. Izza reške resolucije je potisnjena naša vladajoča stranka v ozadje, ker je na Reki prevzela hrvatska oporba vso aktivno politiko na svoja ledja. Mažaroni so se vedli ves ta čas do današnjega dne nentralno. ker jim sedanja ogrska večina ni mogla nuditi dovoljne garancije za spoštovanje hrvatskih zahtev.
Ta čas so se spotikali mažaroni na reški rezoluciji in so imenovali zastopnike reškega zbora nerodoljube in izjavljali so. da ti s svojim postopanjem delajo skrajno nelojalno, in da je hrvatska oporba na Reki izrekla tudi svoje zahteve v tem kritičnem času. je smatrala mažaronska stranka povsem za netaktično: lojalni Hrvatje naj bi ne kalili še liblj že itak zavoženega iK-ložaja,..
Medtem pa je rešKtTnorniFtmP ževan od mažarske stran". lì? tuciì v Avstriji mu niso ravnodušno stali nasproti.
Ogrska „izdajalska"' koalicija je stopila v dotiko z zborovalci na Reki. in 4. t. m. se imajo vršiti razgovori med odposlanci ogrske in onimi hrvatske koalicije. — Mažaronska stranka pa se drži med tem parole: vedno z močnejšim. In kakor je doklej smatrala kamarilo za močnejšo in se je branila zveze z ogrsko koalicijo, ter gazila hrvatsko oporbo. kaj ji more braniti, da svoj čas, če bode potrebno, ne stopi v zvezo z „veleizdajalci".
Hrvatska opozicija je ostala zvesta svojim načelom. Doslej je Tomašič (vodja mažaronov!) stal ob strani, pazil na razvoj odnošajev in čakal.
Po vseh znamenjih je sedaj pričakovati. da se konečno uravna ogrska kriza.* Tomažič čnti. da bi koalicija ipak z ala1 prevzeti vlada, pa udarja že na prijaznejše strune, se že približuje. In slučaj pomaga mažaronskim ljubimcem sreče. Ogrska koalicija je sklenila, da pomore ženam v armado pozvanih rezervistov (radi ex lex stanja), pa pozivlje i liberalno stranko i naše hrvaške - - mažaronške — poslance. naj se priklopijo tej akciji. -Liberalna stranka uvideva. da je ta akcija navadna demonstracija koalicije in se ne pridruži, a mažaroni uporabijo ta povod, da na usta svojega duševnega očeta, prevzvišenega Tomašiča sporočijo koaliciji, kako ..radi prisostvujejo konferenci, v kateri se bo razpravljalo o pomoči, ki se naj da družinam rezervistov". — Evo. kako je naša večina na mah postala „humanitarna" in to vse. da se približa - ..veleizdajaVcem"'.
Baje je Pitreich izjavil, da su Audras-sijeve zahteve glede armade sprejemljive.
f;
In taista stranka je brezobraznJr dovolj, da očita hrvatski oporbi, kako ji je samo do tega, da pride s pomočjo koalicije do vlade, ko je vendar jasnq. da je hrvatska oporba formulirala na Reki svoje hrvatske zahteve, da pa se mažaronške zahteve sučejo samo okoli vzdržanja mastnih služb. — Tn taista je brezobrazna dovolj, da se jezuitski čudi, kako hrvatska oporba ne odobrava približanja mažaronov ogrski koaliciji, in vidi v tem, da je opoziciji samo za osebe, a ne vidi. da oporba ne more biti s tem zbiiženjem zado-.voljna, dokler nima od ljudi, kakoršnt so v naši večini, garancij, da bodtj zahtevali od Mažarov ono. kar je oporba zahtevala na Reki.
Dne 21. m. m. je bil v Zagrebu* ravnatelj zvez ogrskih industrijalce^ dr. Roland Hegediis, da _S£ pouči <> hrvatski organizaciji industrijalcev ii po njej.o naših razmerah. Ob tej pr "ltki 'je' vršila konferenca, v kafei* so sklenili, da bodeta obe organizacij} delali na to. da dvignejo industrijo na Hrvatskem. - Hrvatski industrijalci so osobito povdarjali dosedanjo ogrsko tarifalno in gospodarstveno politiko, pri kateri je Hrvatska vedno bila oškodovana.
V vprašanju Orient express* se je izjavil francoski trgovinski minister, da se smatra srečnim, ker se mnenje zagrebške trgovske in obrtne zbornice krije z mnenjem francoskih trgovskih zbornic, češ. da se bode z novo projektirano progo znatno dvignil naš prometni položaj.
Srbsko - avstrijski gospodarski in carinski boj je živo zainteresiral naše časopisje, ki je vedno zastopalo misel carinske srbsko-bolgarske zveze, ki bi značila smrt prestiža (vpliva) avstrijske gospodarske politike nad balkanskimi državami. Edino mažaronsko časopisje smatra vsakogar izdajalcem, ki se ne strinja z verolonmim postopanjem avstrijske vlade v tem sporu.
h
Svetovno-politični pregled.
— Ogrski dogodki« Po izjavah nekaterih politikov je imel včeraj ali ima danes biti v ogrskih homatijah odločilen dan. V Budimpešti so nverjeni. da na Dunaju rujejo nekaterniki proti grofu Andrassiju. Pozvani bodo na Dunaj še najbrž nekateri politiki, menda oni. ki so bili tam dne 23. januarja. Sliši se. da na Dunaju še zahtevajo, naj koalicija poostri državno-zborski poslovnik. Četudi se doseže mir. bo dalo mnogo truda še prašanje sestave ministrstva, Košut povdarja v nekem listu, da se mora konečno skleniti mir. in to predvsem za to, da se ne zgodi slučaj, da bi trgovinske pogodbe stopile v veljavo brez privoljenja ogrskega državnega zbora in naroda.
—	Carinski spor med-Srbijo in Avstrijo. Srbski poslanik Vujič in Goluchowski sta se pri sprejemu diplomatov prijateljsko razgovarjala o razmerah. Oba sta izjavila, da upata na končno sporazumljenje. Goluchowski je baje rekel, da Avstrija ne more prej nadaljevati pogajanj o trgovinski pogodbi. dokler Srbi ne ugode avstrijskim željam. Vujič je odgovoril, da je ugodila že Srbija Avstriji, ker ni predložila srbska vlada skupščini zak. načrta o carinski zvezi, .""aspro med obema državama so by.
kakpr stvarna. Srbska 'ßjfu bo predlagala avstrijski, naj se poravna spor tako. da se ugodi avstrijskim zahtevam na način, ki ne bo žaljiv .za Srbe. S pogajanji najbrže zopet kmalu prično.
—	Turčija proti bolgarsko-srb-ski carinski zvezi. Kakor javljajo iz Carigrada, pripravlja turška vlada nov« "koraEe"proR bolgärsko-srbski carinski
/vezi.
—	Svinjsko meso v Belemgradu palo v ceni. Vsled zaprtja meje. ki jo je Avstro-Ogrska odredila za uvoz srbske živine, je padla v Belemgradu
mesu na 70 par. V veljal kilogram še
cena svinjskemu zadnjih dneh je 1 dinar 10 par.
Ruski
dogodki. Ruska v o j n a sodišč a imajo zadnji čas polno dela z obsodbami političnih hudodelcev. V baltiških pokrajinah se kaznujejo z železno strogostjo. Cela vrsta upornikov je bila zadnje dni obsojena, v Pelinu samem 53 mož. Dan za dnem se izvršujejo smrtne kazni. — Časopisi so poročali, da je v Harbinu v Mandžuriji zopet izbruhnila vstaja. Nasproti temu poročajo od tam, da je vse mirno, in da so vesti o nimirih in pobojih docela izmišljene. — Članom državnega zbora in uradnikom državne tiskarne je strogo prepovedano, dajati Časnikarjem kakoršnekoli izjav« •
— Volitve na Angleškem so. kakor poročajo nekateri listi, izpale za liberalno stranko ugodno edino vsled zastarele razdelitve okrajev. Od oddanih 53/4 milijonov glasov odpade okroglo na liberalce, radikalce in home-
•±7%
rulerje, 44% na unijoniste in 9% na delavsko stranko. Razdelitev volilnih okrajev je bila deloma revidirana že zdavnaj, deloma pa sega še v 16.. oziroma 14. stoletje. Če bi imela Angleška proporcijonalni volilni sistem, bi morali uni j On isti imet: 290 poslancev, ne pa samo 160. Sicer jim je pa tega poraza kriv edino njih vodja, bivši prvi minister Balfour. ki je pre-osnovo razdelitve volilnih okrajev zavlačeval od leta do leta.
— Spor med Angleško in Turčijo. Pri Akabi. na istoimenskem zalivu v Rudečem morju je prišlo do
razpora med imenovanima državama. Ker je angleški polkovnik egiptske vojske prišel blizu Akabe z vojsko želeč. da se uredi meja. je vložila porta protest pri angleški vladi. češ. da tvori Egipt integrujoči (nerazdruž-ljiv) del Turčije, kakor Sirija, in se meja za to nima urejevati. Po angleških vesteh pa se je našel na egiptskih tleli močen del turške vojske, in je zato angleška zahtevala u rej e nje meje, kar je Turčija odbila. Ves ta razpor ni čisto turške narave. Za vsem stoji — Nemčija. V Carigradu je vladi Akaba velike važnosti, ker hoče graditi do tja železnico, a Nemčija že ima dovoljenje za brzojav do Akabe.
—	Popisovanje cerkvenega premoženja na Francoskem je zbudilo, kakor smo že poročali, ponekod odpor. Visok cerkveni dostojanstvenik v Rimu je baje izjavil, da bo papež najbrž ueijaudoma naročil francoskim škofom, ibi se je zdrževatj vsakega odpori. •" vatikanskih krogih se boje. da bi odpor znal ini'ti za posledico, da bo francoska vlada segla po sredstvih, ki bi bila nevarna za svobodo katoliške cerkVe.
—	Maročanska konferenca še
razpravlja vedno o povečanju davčuih dohodkov Maroka. Prašanje o policiji še ni na dnevnem redu. A vendar, čim bolj se bliža, tem nemirnejši so duhovi. Nekateri listi so pisali, da bi bilo najbolje, če Francoska v tem pra-šanju popusti. Na to odgovarja francoski „Temps", da tega Francoska ne more storiti, ker bi bila mednarodna policija v njeni bližini vedna nevarnost. Francoska ne da nobene koncesije več. kakor je to delala leto za letom.
Slovenske novice.
Štajersko.
Delavski ples „Slovenskega delavskega podpornega društva v Celju" v „Skalni kleti" se je obnesel prav dobro v vsakem oziru. Slovensko delavstvo in tudi razumništvo se je zbralo v velikem številu, šoštanjska godba je koncertirala jako pridno in prijetno do ranega jutra; mladi in stari svet se je vrti! pozno v noč. Kar je veselo, je to. da je slišati na prireditvah „Slovenskega del. podpornega društva" lep slovenski razgovor med udeleženci, česar pri marsikaterih drugih prireditvah pogrešamo.
SOletiiica akad.-tehn. društva „Triglav" se je slavila v našem „Narodnem domu" včeraj prav izborno krasno. Pri komerzu ob 2. uri popoldne je bilo visoko nad 100 ndeležnikov. zvečer pri koncertu in plesu pa je bila velika dvorana z drugimi slavnostnimi prostori za mnogo, sijajno elegantno občinstvo pretesna in trpelo je precej
časa. da je sploh bilo mogoče plesati. Po koncertu, o katerem še Spregovorimo kakor o vsej slavnosti sploh, je izročila gdč. Marta H r a š o v e c „Tri-glavovi zastavi nov trak celjskih slovenskih dam. Veselica je trajala do ranega jutra.
O volitvah v okrajni zastop celjski pisalo se je v nek list. da so pritožbe glede sestavo imenika volilcev rešene in da bi bil že mogoč pregled glasov za eno in drugo stran. Prihaja nam popolnoma zanesljiva vest. da so omenjene pritožbe šele te dni bile poslane na pristojno namestništvo v Gradec in da torej imenik volicev še ni dognati. Dopisniki vseh naših listov naj pač dobro preiščejo stvari, ki jih poročajo, in tndi naj premislijo, če sploh sodijo v javnost. Uredništvu včasi ni mogoče v naglici prevejevati dolia-jajočih novic. Tako moramo tudi mi obžalovati, da je v zadnji naš list prišla opazka, ki se ne vjema z resnico, o stavbi nove tarne cerkve na Teharjih.
—	Slovenskim obrtnikom naznanjamo, da se v lepem kraju Spodnje Štajerske odda v najem velika kovač-nica za izdelovanje sekir, motik i. t, d. Tamošnji prebivalci žele. da bi prevzel obrt kak narodnjak. Kdor se .želi poučiti o zadevi, naj se obrne na vseslovensko obrtno društvo v Celju.
Za splošno in enako volilno pravico so se izrekle naslednje občine! Hlaponci (pol. okr. Ptuj), Mala vas (pol. okr. Ptuj). Artiče (pol. okr. Brežice), Žerovinci (pol. okr. Ptuj), Ko-račice (pol. okr. Ptuj), Orehova ves (pol. okr. Maribor), Loka (pol. okr. Maribor). Središče (pol. okr. Ptuj). Veli-čane (pol. okr. Ptuj), Savci (pol. okraj Ptuj). Sromlje (pol. okr. Brežice). Videm (pol. okr. Brežice.)
—	Brežice. Dne :>. svečana je slavil Jože Šetinc h Št, Lenarta s svojo soprogo Terezo zlato poroko, .lože je 69'let star, njegova žena ima 68 let.
—	Zdole pri 15 reži ca h. Volitev starešinstva se je vršila dne 31. jan. litoti. Županom je izvoljen že v sedmič Martin Pajdaš, občinskim svetovalcem so voljeni: Matevž Drenovec. Karol Presiček. Martin Les in Anton Urek.
—	Iz Mozirja. A eliko maškarado priredi „Savinski Sokol" v soboto, dne •17. t. m. v I. nadstropju pri Kolencu v Mozirju. Navadno se prirejajo zabavni večeri, veselice, maškarade ob nedeljah, a naš „Sokol" napravi izjemo zaradi ugodnosti. Učiteljstvo. uradništvo i. t. d. morajo biti ob ponedeljkih v pisarnah in v službi, radi tega jim je težko, udeležiti se kake veselice ali slavnosti v oddaljenem kraju, ker se vsak rad zabava po domače, in ko je najpri-jetnejše, mora na voz in hajd domu. da mu je drugi dan možno delati. ' V soboto je pa prav priličen dan. Ne bo se mu mudilo, ostal bo lahko do ranega jutra, in preostajalo mu bo še dovolj časa za počitek. Uporabite to ugodnost, pokažite svoje simpatije do slovenskega sokolstva in do našega Sokola, obiščite nas v obilnem številu. Več pojasnila prihodnjič, Na svidenje! Na zdar!
—	Iz Gornje Poljskave se nam piše: V zadnji številki pišete, da se govori o našem županu g. Hojniku. da je postal nemškutar. Resnica je sicer, da sta pri zadnjih volitvah delala s Hermannom skupno. Tudi nam se ne zdi prava pot. vezati se z nasprotnikom naše narodnosti. Vendar vkljub temu dozdaj še nimamo povoda, proglasiti ga za izdajico. ampak povdarjamo, da je doslej stal še vedno na strani Slovencev,* da bo vedno varoval koristi Slovencev in bo svoje slovensko mišljenje v bližnji bodočnosti odločno pokazal.
—	Raz občinske mize. C. kr. okr. glavarstvo v Mariboru pošilja vkljub večkratni zahtevi in celo prošnji slo-
venskih županstev še vedno sainonemške državne zakonike. Proti temu nezasli-našemu postopanju postavite se. zavedne slovenske občine, vendar enkrat po konci! Okrajno glavarstvo mariborsko pa vprašamo, za koga se neki tiskajo na Dunaju tudi slovenski državni zakoniki, kak pomen imajo nemški državni zakoniki za našega kmeta, za slovenske urade, nemščine nezmožne župane in odbornike, ako leže prašni in nerazrezani celo leto brez koristi na občinski mizi med drugimi govorečimi akti ? — Plačati jih pa seveda moramo. Ali se naj naše slovensko ljudstvo samo zaradi vaših nepostavnosti uči nemškega jezika ter svoj materni jezik zanemarja ?
Vzdramite se. slovenski župani, proč z vsem. kar je neumljivega, sicer v lastni nevednosti in odrevenelosti poginemo vsled zavratne. pritajene zlobnosti našega narodnega sovražnika. V duševni sužnosti ter 'nevednosti tavamo in poginjamo. Kako široko, kako velikansko je polje, koje lahko obdeluje ravno zavedna slovenska občina. Predvsem pa bi bila dolžnost slovenskega razumništva, da bi tuintam prebrskalo tudi malo po občinskih mizah ter opozorilo slovenske župane, katerim je vseeno, bodisi že listina taka ali taka. da smo ravno vsled tega. ker dopustimo prostor vsakemu tujemu dopisu na naši mizi. brezpravni sužnji. Borimo se za pravice na eni strani, na drugi jih pa zametujemo. Sami si kujemo verige. Sveta domovinska stvar slovenskih županov je—da storite svojo d »lžnost v prid celega naroda. Vzdramite se. slovenski župani, proč z vsem. kar ne zveni po domače, in sigurna je naša zmaga. Naročniki „Domovine"', katera velikokrat prinese tndi za slovenske občine važne članke, naj bi opozarjali na-nje slovenske župane, s katerimi pridejo bolj v dotiko.
—	Maribor. Širitelji pasje kulture — nemški burši na delu! Stoji vam dne 1. t. m, pred tukajšnjim sodnim poslopjem par slovenskih fantov-gimnazijcev. meneč se lepo slovenski. Pa pri lomasti banda natrkanih buršev
te pošasti že nekaj dni kar gomezi po našem mestu — in ko jim udari slovenščina na njih svinjska ušesa, za-kruli eden slovenskemu dijaku: „Ge bek. tu bindišer hunt!" Na mirno zavrnitev dijaka, da ni pes, zakruli ščetinavec slovenski : „Pes si!" Kultura ščetinavcev!
Na javnem ljudskem shodu pri Sv. Benediktu v Slov. goricah se je slovensko ljudstvo izreklo najodločnejše proti ropu volilne pravice za Spodnji Štajer. kakor ga namerava vlada, in je zahtevalo, da se slovensko prebivalstvo lipniškega in radgonskega okraja priklopi slovenskim volilnim okrajem.
Ormoški učiteljski kvintet (gg. Franc in Dom. Serujnik, Žolnir, Preindl in Najžar) koncertuje v sredo, 7. februarja 1.1. v Središču v prostorih K. Venigerliolza. Vzpored obsega 19 imenitnih godbenih in pevskih točk.
—	Bralno društvo pri Kapeli je sestavilo za 1. 1906. sledeči odbor: Jak. Zeniljič, predsednik; Kvirin Pertl. podpredsednik; Vek. From, tajnik; Dav. Meško. blagajnik; Ant. Fras in Mat. Puhar, knjižničarja; Jan. Horjak in Jože Golob, odbornika. Iz poročil odbora na občnem zboru 28. jan. 1906 je bil razviden vsestranski napredek društva. Priredilo se je v minulem letu dvoje gledal, predstav in tombola, kar je tako vrlo uspelo, da se sedaj nahaja društvo v dobrem gmotnem stanju. K temu pa je pripomogla tudi slavna gornjeradgonska posojilnica, koji se
. tem potom izreka najtopleja zahvala za nje znatni vsakoletni prispevek. Bivšemu g. knjižničarju Jož. Golobu sklene društvo pokloniti primerno darilo. kot mali izraz priznanja in za-
hvalnosti za njegovo desetletno izredno požrtvovalno in vestno delovanje. — Dobra gospodarska izobrazba je podlaga vsestranskemu gospodarskemu napredku; naše društvo bo priskrbelo tekom leta več času primernih predavanj o gospodarskih strokah in nujno je želeti, da bo ta pouk tudi mnogoštevilno obiskan.
— Zavré. Z ozirom na notico v „Domovini" (št. 8.), da ima pošta na Zavrču še sedaj samo nemški pečat, bodi mi dovoljeno podati malo sliko tukajšnjega nemškutarenja. za kar ima pač največjo zaslugo „Vaterl" Vezonik. Slednji je namreč ne le tajnik slovenske občine Gorenjski vrh, ampak tudi poštar v Zavrču. Kot tajnik Gorenjskega vrha uraduje mož vse nemški; to moremo vsekakor pričakovati od človeka kakor je „Vaterl" Vezonik. ker. kot bivši orožnik se je naučil nekaj nemških besed klepetati in jih hoče sedaj vpo-rabiti v govoru in pisavi, v uradovanjn in izven uradovanja: ni čuda torej, da je tudi postal pristaš ptujskega „Štajerca". Kar je pa v Zavrču sploh čudno, je to. da slovenska občina Go-reejski vrh. oziroma njen predstojnfk Stumberger ne poišče drugega tajnika, ko je vendar v Zavrču in njega okolici dovolj narodnih in inteligentnih ljudi, ki bi z lahkoto izvrševali tajniška dela. „Vaterl" Vezonik pa naj gre, od koder je prišel; na jug se itak več ne upa. ker predobro ve. kako jeklene roke imajo slovenski fantje v Trbovljah. Župana Štumbergerja pa vprašamo, zakaj trpi nemško uradovanje, zakaj ne zapove svojemu tajniku le v slo-' venščini uradovati? Slišali smo enkrat gospoda predstojnika, da je vprašal tajnika, zakaj ni slovenski napisal, na kar je slednji hladnokrvno odgovoril, da ni treba. G. Stumbergerju ni bilo sicer po volji, a vendar je molčal; in imel poguma mu dati povelja, naj zapiše slovenski; saj je tajnik vendar za plačan kot predstojnikov sluga.
Ne zamerimo pa še toliko gospodu županu kakor g. dekanu Kralju, kateremu mòrajo gotovo znane biti te žalostne razmere kot odborniku imenovane občine. Trebalo bi le. da g. dekan stavi predlog, naj se uraduje slovenski in če ne mara tega ali ne zna ,. Vaterl" Vezovnik. naj poišče župan drugega tajnika, kateri predlog bi bil brezpogojno in enoglasno sprejet. Vsekakor bi bilo najbolje, da se sploh poveri tajništvo drugemu, ker sramotno bi bilo za občino, da bi podpirala „privandra-nega" nemškutarja. ker dosledno ger-manizuje in podpira „Štajerčevo" stranko. —; Ni še nam iz spomina, kako so vložile tukajšnje občine prošnjo za dvojezični pečat na pošti, za dvojezične tiskovine i. t, d. Sklenile so jo občine Zavrč, Turški vrh in Gorenjski vrh • na prizadevanje nekaterih tukajšnjih narodnjakov. Ali kako bo prosila občina Gorenjski vrh za slov. poštni poštni pečat, ko je še sama imela samo nemški pečat, čemur se ne smemo čuditi. kajti tajnik je bil in je še vedno „Vaterl" Vezonik. Občina je bila torej primoraua naročiti si nov — slovenski pečat, kar je pa storila brez vedenja tajnikovega; torej odbor, v katerem je sedel g. dekan Kralj, ni imel poguma v tajnikovi navzočnosti sklepati in podpisovati prošnje v narodnih stvareh. Zakaj tak strah pred privandranim vpokojenim orožnikom? Nerazumljivo!
Kakor že omenjeno, je torej istina. da so zgoraj imenovane tri občine že pred nekaterimi leti vložile prošnjo za slovensko-nemški poštni pečat na Zavrču itd., za kar so se trudili in prizadevali oni. ki so v prvi vrsti v to poklicani. Prošnje smo poslali gospodu državnemu poslancu dr. Ploju. da jo izroči trgovinskemu ministrstvu, ki je prošnjo takoj odposlalo graškemu na-mestništvu v svrho rešitve, katero se
je pa za stvar le malo brigalo, na kar je g. poslanec urgiral zadevo v Gradcu. Graško poštno ravnateljstvo je zahtevalo od pošte v Zavrču. naj se izjavi o tej zadevi. Kakor je povedal „Vaterl" Vezonik. je 011 baje odgovoril, da je vse eno — ali je pečat nemški ali slovenski —; hotel je nekako povedati da so njega vprašali, če on hoče ali ne, da je torej vse od njega odvisno. Ker „Vaterl"-u splošno ne verjamemo, nam je stvar v toliko nejasna. Vemo pa. da se je g. poslanec Ploj na završki pošti informiral o zadevi in našel stvar nerešeno. Njemu izrekamo na tem mestu najtoplejšo zahvalo, da se je toliko trudil za stvar. Vsa zadeva je potem zaspala in spi še danes; upamo pa. da bodo občine vnovič zahtevale, a to pot samo slovenski pečat, slovenske tiskovine itd. od poštnega ravnateljstva, oziroma poslale zahtevo posi. Ploju za časa zasedanja državnega zbora, obenem pa naj zahtevajo, da bodi poštar na Zavrču zmožen v prvi vrsti slovenskega jezika v govoru in pisavi, česar pa „Vaterl" Vezonik ni. najmanj pa njegov zet. ki ne razume niti besedice slovenski, a vendar že zdaj uraduje na pošti. To je nečuvena istina! Tako hoče „Vaterl" Vezonik svojega zeta vpeljati na pošti za svojega naslednika, za kar se seveda tudi trudi „Muaterl" Vezonik. ki se najraji poslužuje besedice „windisch"'. Obitelj Vezonik bi torej rada obdržala pošto od roda do roda ter tako nem-škutarila dalje. Toda. Slovenci završkih občin! Vstanite, vzdignite svoj glas ter zahtevajte odločno slovensko pošto in tajnika — Slovenca za Gorenjski vrh! Obiskujte bližnjo narodno gostilno gospoda Murkoviča. ki je pravičen in pošten narodnjak in pomaga vsakomur v vsaki sili. in ogibajte se nemčurskega gnjezda! Hiša Vezonik je središče nem-škutarije, kjer se shajajo ormoški in ptujski hajlovci razen nekaterih domačinov. med katerimi .je tudi nadučitel Križ, katerega je „Slov. Stajerc" nedavno kot nemškutarja. nestrpnega človeka itd. „okrtačil" in katerega ne /na- ** rajo občani, kakor so pokazale prošnje občin , za njega odstranitev, in še vedno gre glas po deželi: „Mož. teboj je večen križ!" Toliko za danes! Drugo pot pa bomo obširneje, in natančneje poročali o završkeni germanizmu in absolutizmu. Torej na svidenje! Pri tej priliki opozarjamo Zavrčane in druge, da si iia-roče „Domovino", ki bo donašala še marsikaj zanimivega iz Zavrča.
—s.
Kranjsko.
—	V ljubljanskem seismograflč-uem ( potresopisnem ) zavodu so kazali zaznamki dne HI. januarja t. 1. od 5. do 7. ure zvečer na katastrofalni potres, kojega oddalja je znašala 12.000 km. Glavni sunki so bili okoli 5 ure 29 minut. Potres je bil najbrž v Južni Ameriki.
—	Legar ali tifus se je pojavil v Prhovcu blizu Litije. Da se ne razširi bolezen, so se takoj izvedle primerne zdravniške odredbe.
—	Duh se je omračil sinu dež. šolskega nadzornika g. Levca Stanku Levcu vsled nezgode, katero je pretrpel pred leti v kadetni šoli. Dne H. t. m. dopoldne so ga našli dijaki ljubljanske realke Ciril Juvan. Hinterlechner Domen. Pikel Mat. in Tavčar Ciril ob poti v Šiško mrtvega. Nesrečni mladenič si je pognal krogljo v usta. Že dalje časa so na njem opazovali čudno vedenje.
—	Nesreča v tovarni. V nedeljo zjutraj se je v'papirnici na Goričanah ponesrečil delavec Jožef Peternel. Snemal je iz kolesa jermen, pri tem mu je spodletel drog. katerega je kolo sunilo proti Peternelu ter ga na prsi zadelo tako močno, da se je opotekel
jiak in se prj padcu na glavi tudi bočno poškodoval ter izgubil zavest.
^ — Nova mostova čez Krko prično graditi v tekočem letu to je most med Stražo in V a v. t o v a s j o . ki je že ves trohljiv. in novega med G o r. Poljem in Toplicami, katerega je bila predlansko jesen voda odnesla. Oba sta nujno potrebna. I Družba sv. Cirila in Metoda rje poslala leta 1904 in leta 1905 vsem svojim podružnicam okrožnico, v koji iòjJsnjiije. da se v njenih .. Vestnikih" ■psnjejo vsakokrat le oni dohodki, fi jih je prejemala za preteklo opravno V poročilu za veliko skupščino I Št. Juriju ob juž. žel. 14. septembra ■Do so zaznamovani torej dohodki za %čw: leto 1904. Zato ne more tiskan iti med prispevki za 1904. leto n. pr. 1 ki se nam je izročil še le 8. ja-laifa 1905. leta. Priobči se samo-evno še le v „Vestniku" za prihod-1 leto. - Velik nered bi včinili v gojili knjigah, ko bi disiali tu izjeme. «Naj se nam ob podobnih slučajih j očita „nepaznost" in naj podražite ne pišejo z izrazi, kakor n. pr. Ijahtevamo popravo" i. dr. Ko bi vod-— oprto na zgoraj zaznamovane soje izjave — rabilo tuprilično take JŠde. bilo bi to umljivo. Nam napram liso na pravem mestu. A ni na tem. daiji dokazovali, kake napake učinjajo usi in naše pismo tudi nikdar ne Ana robatost izrazov. Pač pa stopimo vsakokrat za domovinsko darež-iivo ljnbav. na kojo Vas vabimo to tj|.v tretje pojasnjujoč tudi danes. Bktvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Gledališki cenzorski svet pri #r«»\>kem odseku gledališčega cenzorskega sveta pri deželni vladi je postal -odili tajnik g. Franc Milcinski.
Za zidarske mojstre. „Slov. Rrod" piše: Po celem Dolenjskem ni »iti enega stavbenega zidarskega moj-tra. ki bi bil Slovenec, junpak le Lahi joj tam. Ker se zlasti okoli Novega
està in sploli povsod po Dolenjskem ' iOjfu-.zida in se se bo, naj bi se na-iil na Dolenjskem kak slovenski zito^' mojster, kateremu naj bi šli SMeici na roke! Zakaj bi moral iti ve>®ovenski denar v tuje roke?
Koroško.
I - Umrl je v Celovcu dne 3. t. p. ob pol 5. uri popoldne nanagloma p. Lambert Einspielen predsednik Ldružbe sv. Mohorja, stolni prošt, pastni občan več sloVenskili občin, pitelj koroških Slovencev v minulih dirti, v 66. letn svojega prezaslužnega življenja. B. m. z. 1.! P Kaka čuda se gode na Ko-( roškem 5 \' šentpavelski gimnazijski mod na Koroškem je tekoče šolsko leto vstopil tudi neki dečko s toplega joga. Ko je letos začelo snežiti, je ves začuden gledal to prikazen. Da bi svojim staršem pokazal, kaka čuda se gode na Koroškem, je nagrabil nekoliko snega in ga hotel v pismenem vitkii poslati domov. Usedel se je in cel pisati pismo, a kako se je šele Mil. ko pri končanem pismu ni bilo 'jer snega več.
Nadebudna mladina. V Titi« na Koroškem je zažgal 17 letni ÄWute zdaj že drugič, a še ni prišel v prisilni» delavnico, dasi je postopač prte vrste in prava nadloga za ondotni kraj. Mi njegov tovariš, star 16 let. Je pa ukradel 400 K in je že presedel «i mesecev ječe. Taka mladina mora vzbujati v človeku opravičen strah, Sj bo ž njo in ljudmi, s katerimi ride v dotiko.
L' — Okrajni šolski nadzornik za .est« Celovec, ravnatelj ondotnega teljišča, Jos. Bchumeister, je odstopil, njegovo mesto je imenovan prof. Benda.
Primorsko.
Premeščen je namestniški kon-ceptni praktikant g. Leon Klodič vit. Sabladoski iz Gorice v Koper.
—	Premeščen je predstojnik okrajne sodnije na Voloskem. deželno-sodni svetovalec g. dr. Anton Perišič, k deželni sodniji v Trst.
Za nadsvetnika pri tržaškem policijskem ravnateljstvu je imenovan g. dr. Anton Mahkovec, doslej policijski uradnik v Kotoru.
—	Starostno zavarovanje za mornarje, kurjače in drugo ,.nižje,, osobje namerava uvesti tržaški Lloyd.
—	Samomor. V Gorici se je zastrupila neka 26 letna Marija Flor-jančič iz Tolmina. Živela je v kon-kubinatii, pa se je sprla s svojim'ljubimcem.
—	Dva samoumora. V Trstu se je ustrelil magistralni uradnik Renato Verenese, baje vsled melanholije in neka 60 letna Margareta Recchi. ki se je vrgla iz četrtega nadstropja na dvorišče in ondi obležala. Bolehala je na neki neozdravljivi bolezni.
Slovanski jug.
Sloga med Hrvati in Srbi.
Vsakomur je še živo v spominu, kako 1 j ut boj je vladal pred nedavnim med Srbi in Hrvati, med dvema bratskima slovanskima narodoma. A zadnji čas se je okrenilo na bolje. Hrvati in Srbi so spoznali, da edino skupno delo more rešiti nas vse. misel jugoslovanske vzajemnosti je prodrla v najširše sloje. Tako je n. pr. občinski odbor v Dubrovniku, v tem staroslav-nem dalmatinskem mestu, kjer je bil boj med Srbi m Hrvati nekoč najhujši. ,sklenil, da se ima na občinskem domu
v	Dubrovniku razviti odslej vsakokrat poleg hrvatske tudi srbska zastava. Z oduševljenjem so i Srbi i Hrvati zaznali ta sklep.
—	Oklic na Jugoslovane. Bel-
gradski "'Slovanski -Tog" priobčuje na uvodnem mestu oklic na Jugoslovane, iz katerega posnemamo: Pred sto leti se je pričela naša borba s Turki za svobodo Balkana in del našega naroda na polotoku že greje solnce svobode. Danes, po preteku sto let, se je pričela n.ova borba, ki bo Balkan popolnoma osvobodila in združila narode na polotoku. Vsi drugi kulturni narodi v Evropi so že dosegli svojo združitev, sedaj je prišla vrsta tudi na nas. Jugoslovane. Carinska zveza Srbije in Bolgarske postavlja širok temelj ideji ujedinjenja jugoslovanskih plemen. Ni treba več prikrivati, da ta zveza ni samo ekonomskega značaja. marveč da ima tudi važno politično stran. Nova doba na Balkanu se pričenja s carinsko zvezo Srbije in Bolgarske. Ona se bode završila z balkansko zvezo . . . Jugoslovani! Svobodna Srbija je prva, ki stopa v borbo z Avstrijo; njena zaveznica je ! svobodna Bolgarska. Vi, ki niste svobodni. vi od Triglava do Soluna, ki vas še vežejo spone robstva. pazite, kaj vam narekuje vaša dolžnost! Ako izideta Srbija in Bolgarska kot zmagovalki iz te borbe, zmagali ste tudi
vi	— solnce svobode bo skoro obsijalo tudi vaše robsko lice . . . Nastopil je zgodovinski moment, ko se ima pokazati, ali je ideja zveze Jugoslovanov in ostalih balkanskih narodov utopija, ali je ona prava formula, po kateri se izvrši ujedinjenje vseh narodov na Balkanu. Jugoslovani! Izpol-njujniò vestno svojo dolžnost in ne pozabimo dolga, ki ga imamo napram narodu in človeštvu!"
Slovanski sever.
—	Pri dopolnilni volitvi v dr-
žavni zbor v mestnem volilnem okolišu Kolin - Podbrad - Kaurin na mesto dr. Fofta je bilo oddanih 2760 glasov, in sicer za radikalca dr. Sobotka 1301, za mladočeškega kandidata dr. Bogu-mila Bax 857 in za socijalnega demokrata 598 glasov. Potrebna je ožja volitev med dr. Sobotko in dr. Baxo.
Moravski listi prinašajo oklic, ki se pohvalno izreka o paktu, izpod-buja k izvolitvi najboljih narodovih sinov in konča z apoteozo na složnost. Oklic obsega vse lažnjive zagovore znanega češko-nemškega pakta, kolikor se jih je iznašlo zadnji čas in oznanja hiti kompromis vseh treh čeških strank (klerikalne, konservativne in ljudske) za bodoče volitve. Kot podatek k oklicu so natisnili listi izjavo konservativnih veleposestnikov, ki zahtevajo od drugih zaupanje k zdravemu sodelovanju v bodočem deželnem zboru. ..Lidové No-viny", glasilo moravske ljudske stranke, pred vsem še najmanj umazanega dr Stranskega, pravijo, da se te ponudbe k tvorbi večine v sedanjih razmerah ne sme zavreči. Zakaj ne, ako je prešla večina v deželnem zboru v češke roke. kakor se pravi v oklicu, vprašuje „Čas", glasilo češke napredne stranke. ..Zato ne"', odgovarja isti list. „ker se v oklicu laže. zato ker brez vele posestva, v deželnem zboru n e bo o n e nad vse hvaljene večine." — Ta klic je pivi korak k ustanovitvi močne konservativne stranke na Moravskem, ki se razvije prej ali slej.
Svetovne vesti.
- V Zedinjene države v Ameriki se je doselilo leta 1905 nič manj nego 1.026.000 ljudi, iz Avstrijsko-Ogrske same iih je prišlo 275.693, in sicer največ Slovakov, namreč 51.000; Mažarttv je prišlo 45.300, Nemcev 25.760, Hrvatov 22.000. Rumuncev 7000. Židov 6200, Rusov 3200. Tretjina vseh izseljencev so bile žene, Cuje se. da hoče anterikanska vlada jako otežkočiti doseljevanje v Ameriko, in da ne bo pripustila"nikogar, ki ne zna čitati in ki je že prestar. Razun tega hoče zahtevati od priseljencev, da prinese vsak . čim več denarja s seboj.
—	Trgovske šole na Japonskem. Ni ga kmalu naroda, ki bi znal dobro stvari v tujini tako dobro in tako naglo posnemati, kot Japonci. Vsak zavod, ki ga vidijo drugod, presade ga naglo primerno izpremenjenega. na domača tla. Zato imajo Japonci boljše šole. kot marsikaka evropejska država. Na šolskem polju pa prednjačijo — trgovske šole. torej najbolj praktična smer. Imajo namreč 27 javnih trgovskih šol, nižjih in srednjih. Tudi so ustanovili že leta 1885. trgovsko visoko šolo, ki je baje ena najboljših na svetu. Zanimivo je. da pošilja država vse one. ki so dokončali trgovske visoke šole na državne troške po svetu, da si tako pridobe vsestransko izobrazbo. Pri nas se za trgovske šole brigamo, da je sramota.
—	Francoska v Afriki. Kakor kažejo najnovejši zemljevidi, je Francoska v Afriki mogočna država, ki obsega eno tretjino cele Afrike. Sploh sta v Afriki še samo državi Maroko in Abesinija. ki imata domače vladarje in sta kolikor toliko samostojni.
Nove znamke v Švici. Švicarski zvezni svet je sklenil, izdati nove poštne znamke, na katerih bo slika Tellovega sina.
—	Velika iznajdba bodočnosti. Edison je izjavil. da bo velika iznajdba bodočnosti, kako dobiti gonilno silo naravnost iz premoga brez izgub. Gospodarske in socijalne posledice nove iznajbe so nedogledne. Prvi po-
skusi so se baje že obnesli. Ako se iznajdba posreči popolnoma v celem obsegu, spraviti bo n. pr. ladjo 20.000 konjskih sil z razmeroma malo količino premoga v čudno kratkem času čez ocean.
—	Razveza katoliških zakonov je zdaj na dnevnem redu vseh časopisov. Protikatoliški časniki hočejo, da naj se katoliško poročenim zakonskim ljudem ne dovoli samo ločitev od mize in postelje, ampak, kakor n. pr. na Ogrskem, BVancoskem. Nemškem razveza zakona tako. da bi se smeli katoliški zakonci vnovič poročiti, tudi dokler drug zakonski še živi. Čitamo zdaj izjavo katoliškega duhovnika nioii-signora dr. Jožefa -Scheicherja na Dunaju. On pravi, da je nerazvezljivost katoliškega zakona versk nauk (dogma) katoliške cerkve. Pravoslavna (grška, ruska) cerkev dovoljuje razvezo zakona z a r a d preloma zakona (nezvestobe) in da je tako baje bilo tudi v starem času v ri m-skokatoliški cerkvi. Zarad sla-bonravnega vzroka naj bi katoliška cerkev razveze zakona ne dovolila. Pač pa je v rimsko - katoliški cerkvi mogoče dovoliti zakon duhovnikom z višjimi blagoslovi. Celibat ( n e o ž é n j e n o s t) d u h o v* n i k o v) ni versk nauk (dogma) in po francoski revoluciji pred 100 leti dovolila je cerkev mnogim duhovnikom ženiti se. kakor n. pr. vitezom cerkvenih redov (Johanitom, nemškim vitezom), Vsekako je mnenje g. dr. Scheicherja prav poučno.
—	Pogorela tovarna avtomobilov. Blizo mesta Bernier v Belgiji se nahaja velika tovarna artomobilov tvrdke Linon. Ta tovarna je v torek popolnoma pogorela. Uničenih je 430 motociklov. Škode je 300.000 frankov.
Književnost in umetnost.
—	„Slovan'" 3. štev.: Dr. Josip Tominšek: Spomini dr. Josipa Vošnjaka.
—	Ivan Cankar: Ministrant Jokec. — A. Gradnik: Ko majhen otrok. — Dr. Vinko pl. Šercl: Iz življenja starih Indov. J. K. Podgorjanski: Milan in Mavricij. — Dr. Fran Novak: Raz-dražljivost zakona. — Jernej pl. An-drejka: Črtice izza okupacije Bosne. = Vladimir: Tebi! — Ivan Lah: Iz časov romantike. — Listek. — Književnost.
—	Gledališče in glasba. — Raznote-osti. — Naše slike.
—	„Ljubljanski Zvon". Vsebina februarskega zvezka: 1. Rudolf Maister: Junak Marko. 2. Dr. Ivan Tavčar: Izza kongresa. 3. Dr. Fr. Derganc: Janez Trdina. 4. Kristina: Po potih tujih. 5. Iva.; Cankar: Poslednji dnevi Štefana Poljanca. 6. Makso Pirnat: Anton Linhart. 7. Vladimir: Demon.
8.	Dr. Ivo Šorli: Romantiki življenja.
9.	Cv. Golar: Solnčni zahod. 10. Dr. Iv. Prijatelj: A. N. Pypin. 11. Pavel Golob: Sicilski kitici. 12. Vladimir: Molitve. 13. Spitignjev. Kadar v sanjave ti zrem oči. 14. Dr. H. Dolenec: 'Črtice o burji. 15. Književne novosti. 16. Glasba. Dr. Vladimir Foerster: Orato-rijski koncert ..Glasbene Matice". — Bossija „Canticum canticorum". Dr. V. F.: Novi akordi. 17.Gledišče.
Knjige „Slovenske Matice" so izšle in so sledeče: ,,Prevodi iz svetovne književnosti" Shakespearjev Beneški trgovec; prevel O. Zupančič; ,.S 1 o v e ns k a b i b 1 io g r a fi j a" sestavil dr. Fr. Simonie; „Anton Knezova knjižnica" (Ivan Cankar: Potepuh Marko in kralj Matjaž, Ivan Cankar: V mesečini, in Jos. Ko-stanjevec: Brez zadnjega poglavja); Z b o r n i k z n a n s t v e n i h p o u č n i h s ivisov (dr. Fran Ilešič: Korespondenca' dr. Jos. Muršca in dr. Janko Sleìiinger: Slovenska bibliografija);
Slovenske narodne pesmi; Letopis S1 o v e n s k e Matice za leto 1905. — Kakor vidimo v letopisu ima „Slov. Matica" letos 3138 članov — torej 135 več kakor lansko leto - O knjigah še govorimo.
Košar. Odbornik: g. Miha Zaje, Preglednika računov: g. Vekoslav Pucelj in g. France Švab.
— „Naprej" v Gradcu ima svoj redni občni zbor v sredo, dne 7. svečana 1906 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih (Jakominigasse 3. I.) Dnevni red: 1. Poročila odbornikov. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti Ker je na drevnem redu tudi spremenitev imena in druge jako važne zadeve, prosi za mnogobrojno udeležbo ..	odbor.
Slovensko društvo „Domovina" v Gradcu priredi dne 11. svečana t. 1. ob 8. uri zvečer v Stein-feldski dvorani (Miinzgrabenstrasse štev. 10) plesni venček, Svirala bode godba bosansko - hercegovinskega peš-polka štev. 2. Vstopnina za osebo 1 K 20 vin. v predkupu 1 K. Vstopnice se dobivajo v društvenih prostorih Stiger-gasse štev. 2. I. nadstropje.
Poslano.
Podpisana izjavljava, da v notici „Okonina v Sav. dol."' v št. 12. t. 1. navedeno dejstvo ne zadeva naju.
Franjo Štaut Anton Kuhar
nadzornik , Generale", «lavni zastopnik . Duna ve'.
Društveno gibanje.
—	Velenje. Kmetijska zadruga za Šaleško dolino priredi v nedeljo, dne 11. t. ni. ob 3. uri popoldne v Velenju v liiši gosp. pl. Adaraovich (prej hiša zdravnika dr. Skasa) poučno gospodarsko predavanje ,.0 položaju kmečkega stanu in o kmetijskih zadrugah'1. Kmetje iz ■ okolice velenjske, udeležite se v velikem številu tesa predavanja!
—	Kmetijsko bralno društvo v Grižali priredi v nedeljo, dne 11. svečana popoldne ob 4. uri pri g. Šulerju veselico z igro. godbo, petjem, šaljivim srečolovom in prosto zabavo v prid šole. K obilni udeležbi vljudno vabi
odbor.
—	Podružnica sv. Cirila in Metoda na Vranskem priredi svoj letni občni zbor v sredo, dne 7. svečana ob 6. uri zvečer v salonu g. Jak. Brinovca z navadnim sporedom. Iv obilni udeležbi vabi	odbor.
—	Spi tali č pri Konjicah. Tukajšnje bralno društvo priredi v nedeljo, dne 18. svečana t, 1. popoldne v šolskih prostorih veselico z gledališko igro „Doktor Vseznal in njegov sluga Sipko Tiček"' z razno drugo zabavo.
—	Kmetijsko bralno društvo v Frainu priredi dne 10. svečana t. 1. v gostilni g. -M. Turnerja veselico s tem-le sporedom: 1. Pozdrav. 2. Gledališka igra, ki jo uprizorijo domači diletantje. 3. Petje raznolikih umetnih in narodnih slovenskih pesmic. 4. Prosta zabava in ples. Začetek ob 7. uri zvečer, vstopnina za neude in za obitelj. po društvenem udu vpeljano 1 K. za posamezne ude 40 vin. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi	odbor.
Od Sv. Marjete niže Ptuja. Opozarjamo že danes na veliko veselico. kojo bode priredilo naše bralno društvo v mesecu svečanu. Na sporedu je krasna gledališka predstava: „Sanje"', igra s petjem v petih dejanjih, petje in prosta zabava v gostilni g. Mikl-a. Med raznimi dejanji in pri prosti zabavi svira sloveča godba na lok. Vstopnice se pa morejo kupiti od danes naprej; pri blagajni se vstopnice ne bodo dajale. Prodajajo se v gostilni gosp. .Mikl-a. K obilni udeležbi vabi
odbor.
—	Podravske podružnice slov. plan. društva občni zbor se ni mogel vršiti 28. januarja, ker je nemčurski magistrat mariborski v svoji zlobnosti zborovanje prepovedal, dasiravno se je pravilno 4 dni prej naznanilo. < )bčni zbor so vrši zato v nedeljo 11. svečana v Rušah v gostilni g. .1. Mtile-ja točno ob pol 4. uri popoldne. Isti večer priredi tudi tam ..Ženska podružnica družbe sv. Girila in Metoda" svojo veselico! Planinski pozdrav!
—	Podružnica sv. Cirila in }Je-toda za Kozje in kozjanski okraj priredi dne 11. svečana ob 4. uri popoldne v gostilni g. Kraner-ja v Št. Petru pod Sv. gorami svoj občni zbor s sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo blagajnika in tajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Sprejemanje novih udov. 5. Slučajnosti.
—	Slov. kršč. izobraž. društvo „Domovina" v Gradcu je na III. rednem občnem zboru dne 28. januarja 190« izvolilo sledeči odbor: Predsednik: g. Zvonimir Kos. Podpredsednik: g. Vekoslav Baš. Tajnik: g. Vinko Jošt. Tajn. nam.: g. Vinko Skuhala. Blagajnik: g. France Rižnar. Blag. nam.tg. Tomaž Puconja. Knjižničar: g. France
Prodaja mlina
na pet parov kamnov in stope z vedno dobro vodno močjo v rodovitnem lepem kraju; zraven so še travniki, njive, stelniki in hoste. Proda se pod prav ugodnimi pogoji sam mlin ali vse skupaj. — Več pove
Anton Tereek
posestnik ♦ Metlika ♦ Dolenjsko.
5taVbeni prostori
(za vile) nad mestnim parkom, v najlepši legi so ceno na prodaj. Vprašanja pod M. N. na upravništvo „Domovine". l86) 2—2
se išče kot vzgojiteljica k štirim otrokom, kojili dva sta šolarja. Sprejme se le Slovenka. Nas§o*r pri upravništvu.
i i iß1 9—8
o perutnino, surovo maslo
kupi v večjih količinah
Ä. SCHÄNIL, Dunaj XVII
Hauptstr. 67.	Pošt. hr. konto 885.365.
(73) 20-7
Priprave za valjanje pesnila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za izžecnanje, omare za Bed najboljše kon-= štrukcije daje =
zmožna v govoru in pisavi obeli deželnih jezikov. išče službe v kakem mestu v trgovini z mešanim ali manuf akt urnim blagom — Vstop po dogovoru. — Ponudbe pod .,FANI HERMAN" Žalec.	(102) 2—2
Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči.
H. YOLK
Šoštanj. Štajersko. Kemična pralnica
urejena z najnovejšimi stroji na par in elektrik«, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd.
Zbiralnica v Celju pri gospodu
Josipu Hočevarju
krojaSki modni salon, Kolo-lodvorska nlica.
(«41 87-8
194 > Dober postranski
zasluže
dobi vsaka oseba (tudi dama) vsakem tudi najmanjšem kraju n Slovenskem proti neznatnemu pismi nemu opravilu. Gg. učitelji, trgovc obrtniki in občinski tajniki ima prednost. Ponudbe na upravništv
tega lista pod šifro: „PISMENO OPRAVILO']
Naprodaj jc
mlinska in žagna opravi
popolnoma nova. šele tri leta v rab (Naprodaj je radi prepovedi železnih uprave). — Proda se po zelo ugodni pogojih. (63 low Naslov pove upravništvo „Domovine,
Blagajnice
varne pred ognjem in éihoìiì
prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let
S. BERGER
DUNAJ !.. Wipplingerstrasse
Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v iZvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in> hranilnicah »■■weJ' slovenskih pokrajinah. 104-37
ÜZsi lowce III
V bližini Celja, v izredno udobnem revirju se|
odda meseca aprila
divjih petelinovi
(98 ) 3 — 3
po dogovoru v streljanje.
It je? pove upravništvo „Domovine"
sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gozde pripravljene za posekati. 4
Ponudbe nasloviti je na
Vsi ii<.
Parno žago Deghenghi v Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6.
(8) 100-35