SLOVENSKI CIST Izhaja vsak: ponedeljek zjutraj Vrvdništvo: Kopitarjeva ul. it. 6/1/i Telefon št. 34S7, interurban 3487 "Rokopisi se ne vračajo Posamezna št. 1 Vin, mesečno, čc se sprejema list v upravi, naroč' nina 4 Vin, na dom in po noštl dostavljen list 3 Din. Celoletna naročnina SO Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Vin. Inserati po dogovoru l/prava: Kopitarjeva ulica št. ti/il Poštni čele. račun, Ljubljana IS. 179 Jelejon štev. 2S49 Bogu, narodu in domovini Ob blagoslovitvi nove šole in občinskega doma v D. M. v Polju Ponekod se naše kmetiSko in delavsko ljudstvo tako rado slika kot nasprotnik šole in učitelj-stva, toda skoro vsak leden nam iznova dokazuje laž takih trditev. Ravno naša mesta z Ljubljano na čelu, ki ne zamude nobene prilike, cla se ne bi naduto trkala na svoja lažinapredna prsa, imajo najslabše in najzanikrnejše šolske stavbe, dočim rastejo po izrazito kmetiških in delavskih občinah kar teden za tednom iz tal nove, monuinentalne šolske stavbe, ki so pač zgovornejše in nazornejše priče resničnega mišljenja in čustvovanja našega ljudstva, nego vsa dolgovezna frazarjenja, podtikanja in besedičenja nekaterih, v našem jeziku pisanih listov in na naši zemlji delujočih organizacij. Najnovejša taka priča nam je Devica Marija v Polju, kjer je bila včeraj slovesno blagoslovljena in otvorjena nova, mogočna šolska stavba, ki je lahko v ponos občini, v veselje učiteljstvu in v za-, doščenje občanom. Pred 70 leti zgrajeno šolsko poslopje je s svojimi temnimi hodniki in nizkimi sobami pač že davno odslužilo svojemu namenu, zato so zgradili občani z izdatno pomočjo tamošnje papirnice za šolo novo stavbo. Načrte zanjo je izvršil g. ing. Navinšek, ki je v polni meri upošteval najpotrebnejše, to je zrak in svetlobo. Devet lepih učilnic z vsemi pritiklinami je nameščenih v novem poslopju, za ostale (vseh razredov je zaenkrat 13) nameravajo pa že prihodnje lelo predelati staro šolsko poslopje, tako da bo v polni meri zadovoljeno vsem potrebam za dolgo bodočnost. Včeraj se je vršila blagoslovitev le nove lepe stavbe. Ob tO je pel najprej g. župnik Miiller slovesno peto sv. mašo, katere se je udeležilo več tisoč občanov. Po sv. maši so se zbrali zastopniki raznih oblastev, korporacij in društev ter velike množice ljudstva pred novo šolo. Slovesnost je otvoril gospod župau Gartroža, ki je imenoma pozdravil vse navzoče goste in izročil upravitelju ključ novega poslopja. Gosp. upravitelj M i h e 1 č i č je županu obljubil, da bo nova šola hram prave prosvele, nalo je pa prosvetni šel g. dT Lončar čestital občini r imenu banske uprave na novi šoli in poudarjal pomen šole za ljudstvo. Mala učenka je nato v lepi priložnostni deklamaciji pozdravila varuha nove šole, prestolonasledniku Petra in izročila zanj v roke g. okrajnega glavarja dr. A n d r e j k e lep šopek. Za njo se je g upravitelj M i h e 1 č i č iskreno zahvalil v imenu mladine in učiteljstva občini za novo lepo zgradbo in ponovno obljubil, da bodo oboji s svojim delom dokazali hvaležnost. Za njim se je vrstilo nekaj primernih in posrečenih dekla-macij ter pevskih točk, nato je pa g. župnik M ii 1 -I e r izvršil slovesno blagoslovitev. Po teh obredih je g. župnik v vznesenem govoru [»udarjal, da je šola hči Cerkve ter nazorno in v izbranih besedah poudaril naloge šole napram Bogu, naši slovenski domovini, našemu jeziku, državi in dinastiji. Njegov govor so poslušale ljudske množice z izredno pazljivostjo in mu na koncu z glasnim odobravanjem izkazale hvaležnost za umestne in možate beseie. Končno je še glavar okraja, g. vladni nadsvelnik dr. Andrejka čestital občini na novi šoli, se zahvalil zanjo občinskemu odboru v imenu okraja in poudaril, da je ona lep plod vzornega vzajemnega sodelovanja vseh prizadetih činiteljev. tako g. župnik M ii 11 e r, nakar je g. župan G a r-troža pozdravil vse navzoče in proglasil doni za otvorje.n. V kratkem, a lepem in tehtnem govoru ;e izrazil nato g. okr. glavar tir. Andrejka v imenu državne oblasti svoje veselje nad novim domom, poudarjajoč, da se je postavila z njim občina Devica Marija v Polju med prve občine ljubljanskega okraja Izrazil je umestno željo, naj bo novi obč. dom trdnjava plodonosne samoupravne misli v čast !n slavo občine, domovine in države. Med vso stalnostjo je igrala godba domačega kalol. prosvetnega društva in pokali topiči. Po blagoslovitvi obeh novih stavb je bil ,er-viran v slari šoli okusen prigrizek za povabljene goste, domači obč odbor, krajni šolski odbor i. dr. Stregle so z i red no ljubeznivostjo ge. in gdč. učiteljice, lako da se je kmalu razvila najprisrčnejša zabava, med katero je pozdravil g. upravitelj M i -helčič vse goste, banski šolski nadzornik gosp. F. L u ž a r je poudarjal pomen izobrazbe za ljudstvo in se zahvalil krajevnemu šolskemu odboru za njegovo vzorno izvrševanje svojih nalog, g. dr. Bole je v imenu upr. odbora papirnice poudarjal, da bo tovarna tudi v bodoče rada podpirala prizadete čini-telje pri skrbi za ljudsko izobrazbo, g. okr. šolski nadzornik Grad je poudarjat naloge šole do Boga in mladine, a bivši župan g. K u k o v i ca je v imenu Delavske zveze in staršev naglašal pomen izobrazbe za delavstvo in prosil učiteljstvo, naj nadaljuje v šoli z versko vzgojo otrok. Zupan gospod Ci a rt roža je nato predlagal udanostno brzojavko kraljevskemu domu, za njim je pa nastopilo še več drugih govornikov, ki so se spominjali pomembnosti današnjega dneva za občino in občane. ' Vsi so naglašal i. da ostane današnji dan nepozaben j vsem navzočim. Novi občinski dom. Temu vzporedu je sledilo nato še par lepih telovadnih nastopov, nato so se pa podali vsi gostje k novemu občinskemu domu, ki je bil tudi blagoslovljen ob tej priliki. Blagoslovitev je izvršil prav- Tako se je z največjo svečanostjo pridružila mogočnim šolskim .stavbam v Št. Vidu nad Ljubljano, v Mostah, na Viču i. dr. še Devica Marija v Polju, ki bo vsakemu i>opotniku glasno oznanjala visoko kulturno stopnjo našega slovenskega ljudstva. Leon Bium proti reviziji po godb Pariz, 1. dec. s. Predsednik socijalistične parlamentarne frakcije Leon Bium je v listu »Popu-iaire« zavzel načelno stališče k revizijskemu vprašanju. Bium izjavlja, da smatrajo francoski socija-listi v sedanjem času revizijo pogodb, spremembo statusa quo za preuranjeno, neoportuno in zato škod-Jjivo. Še bolj neprevidno in nevarno pa je, če se označuje revizija pogodb za vedno nemogoča in £e se ji hoče za večne čase nasprotovati in v slučaju potrebe s silo nastopiti proti nji. Napad na avtomobil Rim, 1. dec. AA. Agenciija Štefani poroča, $a so snoču v bližini Murovice pri Gorici streljali izza grmovja s puškami na avtomobili^ v katerem se je vozilo šest carinikov. Finančni stražnik Česan; Rastelib je bil pni tem ubil. Oblasti so pod v žele stroge ukrepe, da dobijo napadalce. Zločin je političnega značaja. Zagonetno prerokovanje Praga, 1. dec. j. 14. novembra so pripeljali na tuikajšnijo kirurško kliniko prof, Jiraseka bančnega uradnika Halla, ki je imel vnetje slepiča. Bil je operiram in zdravljenje je normalno napredovalo. Preteklo sredo pa je njegova žena prejela anonimno pismo, ki ji sporoča, da bo n-aka oseiba, ki ima dostop v bolnišnico, njenega moža zastrupila s pomočjo praška, ki ga bo nasuta v kavo. Če hoče zvedeti še kaj več, naj pride popoldne h kinu Central. Gospa Halla je zadevo prijavila policiji in šla ob določenem času v spremstvu detektiva na dogovorjeno mesto, kjer pa ni našla nikogar. V četrtek bi moral bili Halla odpuščen iiz bolnišnice, ostal pa je taim še do petka. V petek popoldne ob pol 2 je hotela iti gospa Halla po svojega moža, ko ji je zdravnik telefonično sporočil, da so njenega moža pravkar izpustili iz bolnišnice. Hitela je Brž tja, kjer pa je našla svojega moža mrtvega: Ko je zapustil bolniško sobo, je nenadoma padel v nezavesit im nekaj trenutkov pozneje umrl. Zdravniki so ugotovili, da je umrl radi pljučne embolije. Včeraj se je vršila obdukcija, ki je potrdila zdravniško ugotovitev. Nikjer pa ni bilo nobenega sledu o kakem strupu. Policija pa vseeno išče pisca anonimnega pisma, ki je prerokoval smrt Hallasa. Pariz, 1. dec. AA. Letalec Ooret jo dosegel nov svetovni hitrost ni rekord na 1000 km. Prevozil je 1000 k,m s povprečno hitrostjo 290 tisoč 228 km. Nemčija — ftffuč nove Evrope Izjava češkoslovaškega zun. ministra dr. Beneša Praga, 1, dec. j. Praški listi objavljajo sledečo zanimivo izjavo češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša: Nemčija je ključ Evrope. Dogodki, ki se odigravajo v Nemčiji, bodo odločili pravcc evropske politike v bodočnosti. S svojim zemljepisnim položajem v sredini evropske celine je Nemčija politično in gospodarsko središče v Evropi. V tej državi je nedavno 7 milijonov državljanov s svojimi glasovi pripomoglo k ok: ep H vi pokreta, ki stremi za tem, da razbije mirovne pogodbe, ki so temelj konsolidacije Evrope im tudi temelj Društva narodov. Možno bi bilo pretiravati resnost položaja. Nekaj stičnega temu pokretu, ki je omogočil dr. Hitlerju uspeh pri volitvah, opažamo tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Ti domači dogodki pa sami na sebi ne bi izzvali posebnega nereda, toda njihov pomen leži v tem, da so izraz splošne depresije v Evropi. Ker pa nekateri teh pokrelov lahko naperijo svoj cilj tudi preko meja svoje države, jih morajo državniki drugih držav pazljivo spremljati, da ne začno ogrožati stabilnosti splošne konsolidacije. Ker v letu 1930 prav nobena država ni samosvoja, mora vlada vsake države stalno imeti pred očmi, kako bo vplivala njena politika na sosede. Ako bodo imele vlade pred seboj to, bomo naše sedanje probleme laže reševali. Prepad, do katerega jc prišlo na pomorskih razgovorih med Francijo in Italijo, se povdarja kot važen, ker se je zgodil šele potem, ko so bili znani rezultati nemških volitev. Kakor kaže današnji položaj, ni mogoče preprečiti, da bi se v teku bodočih 18 mesecev sklicala konierenca za razorožitev. Bil sem predsednik tretje komisije Društva narodov za razorožitev in sem sodeloval v vseh konferencah in diskusijah, ki so bile v zvezi s pripravljalnimi deli in to od trenutka, ko se je Društvo narodov začelo zanimati za problem razorožitve. Težko, da bomo dobili do marca vse podatke, zato se bo morala konferenca vršiti ali v novembru po bodoči plenarni seji Društva narodov, ali pa šele po božiču prihodnjega leta. Čim prej se bo vršila, tem bolje, ker današnje stanje Evrope ne samo, da ne dovolijuje odlašanja rešitve tega važnega vprašanja, ampak jo tudi kategorično zahteva. Vem, da je to vprašanje nenavadno težko in da sta si obe tendenci v ostrem nasprotju. Vem tudi to, da bi mogel biti neuspeh konference zelo nevaren. Končno vem tudi to, da ni popolnoma sigurno, ali bo rezultat konference uspešen. V vsakem slučaju pa verujem v delen uspeh. Imam pa tudi druge razloge za optimizem. Velika gospodarska depresija je brez dvoma pokazala velik pomen onega sodelovanja, ki se je razvilo med člani Društva narodov. Nobeden izmed državnikov, ki se udeležujejo debat v Društvu narodov, ne misli, da njegova država ni ničesar pridobila s tem sodelovanjem. NajpomembnejŠa posledica te krize je dejstvo, da je izzvala in očistila tendenco, ki gre za tem, da razne države s sličnimi industrijskimi in poljedelskimi interesi med seboj sodelujejo. Pretekla leta so Jugoslavija, Poljska, Romunija in Češkoslovaška tesno sodelovale, ker so bile njihove politične potrebe stične. Sedaj se pa že tudi na Madjarskem in v Avstriji pojavlja težnja, da stopijo v regijonalen sporazum z državami Male antan/te in s Poljsko. Aiko pride do povoljnega sporazuma glede gospodarskih interesov, se bodo tudi rnrnogi politični problemi j laže rešili, drugi problemi, o katerih se sedaj mnogo govori, se pa sploh ne bodo pojavili. Izoblikovale se bodo še tudi druge skupine, skandinavske države in morda tudi tesno sodelovanje med Nemčijo in Francijo. Zakaj ne? Industrijski interesi obeh teh velikih držav so slični in Evropa se gotovo ne bo pritoževala, če bo prišlo do tega sodelovanja. V teh grupacijah ne vidim nobenega križanja interesov. Vsaka od teh skupin ho prišla v oikvir Društva narodov. Predstavljale bodo stopinjo na potu k Briandovim Združenimi evropskim državam, Na ta način se bo oslabila težnja, da se nevarnost gospodarske krize izkoristi v podpiranje besnega nacijonalizma. Radi tega gledam na sejo Društva narodov, ki se je baš končaJa, kot na sorazmerno uspelo. Ta seja nam je pokazala bolije kakor katera druga, kakšni so naši skupni interesi in naše skupne tež-koče. Pri tem smo se znašli med štirimi očmi s težavami, toda smo se obenem tudi prepričali, da more le sporazum vse premagati. Nespametno bi bilo, da ;c s kako nepremišljeno akcijo oškoduje solidarnost Evrope v času, ko jc skupna Ironta tako potrebna.. Današnjo številko „Slov. lista44 prejmejo tudi vsi naročniki „Slo tenea" Proslava t. decembra Belgrad, 1. dec. 1. Prestolnica je danes »i najsvečanejši način proslavila 12 letnico našega zedinjenja. Iz vseh hiš so vihrale jugoslovanske trobojnice. Vse glavne ulice so bile v svečanost-nem razpoloženju. Trgovine so bile ves dan zaprte, uradi so počivali. Okrog saborne cerkve se je že v zgodnjih jutranjih urah začela zbirati velika množica naroda. Ob cerkvi so bile postavljene častne čete pehote kraljeve garde. Cerkven« svečanosti so se udeležili vsi člani vlade in vimjtkn vojaški ter civilni dostojanstveniki. Zbran je bil ludi ves diplomatski zbor. Točno ob 11 so za donele fanlarc, ki so naznanjale, da prihaja Nj. Vej. kralj. Nj. Vel. kralj je prišel skupaj s kraljico Marijo. Kraljevsko dvojico jc navdušeno pozdravila množica ljudstva. Sledila sla knez Pavle in kne-ginja Olga. Cerkveni obred je izvršil pravoslavni patrijarh, ki jc imel tudi velik govor. Po cerkvenem obredu jc narod pred cerkvijo priredil ponovno navdušene ovacijc kraljevskemu domu. Belgrad. I. dec. AA. Davi ob ') in pol j<-bila v tukajšnji katoliški cerkvi »Kristusu Kralju« svečana služba liožju, ki jo je opraviti nadškof dr. Rodi<". (,'erkev je bila nabito i>o!nn ljudi. Nj. Vel. kralja je zastopal polkovnik krstič. kraljevsko vlado |ki ministri dr. Siskie. Neudor-ler, dr. 1' rangeš in |M>mounik ministra zunanjih zadev dr. Lujo Bakotič. Od bivših ministrov so bili prisotni Ivan Pucelj, Vesenjak in dir. 2u-panic. Na\ 1/1 >č je bil tudi papeški nuncij msgr. Pelegrinetti / msgr. Paccinijeni. dalje zastopniki Sokola kraljev. Jugoslavije, člani glavne kontrole, državnega sveta, državnega sodišča za zaščito države, načelniki oddelkov vseli miinistr-stev. oficirji vseh edinic in zastopniki kulturnih in drugih društev in orga nitzacij. Ljubljana. I. decembru. Nadvse dostojno je praznovala Ljubljana današnji državni praznik. Pred praznikom zvečer in na pra/nik zjutraj jc oddala topovska baterija z Grada več častnih strelov. Danes oh 10 dopoldne seje vršil slavnostni »Te Doume, kateremu so prisostvovali vsi odlični predstavniki civilnih in vojaških oblasti, javnih korporacij in organizacij, uradništvo, častniški zbor. konzuli tujih držav, uniform i ran oddelek gustilcev, rezervni častniki in mnogo drugega občinstvu. Preti stolnico je bila častna vojaška straža, pri slovesnosti pa je sodelovala tudi vojaška godba. Na šentjakobski šoli se je vršila <>l> -- dop. Ie|wi proslava državnega prazniku, ki so jo izvajale učenke šentjakobske osnovne šole. I'o|ioldne od) "i je Rdeči križ viprizori! v operi dve igrici zu šolsko mladino. Zvečer pa se jc vršila najisiijajnej-ša prireditev vsega lela, namreč časnikarski koncert, o katerem |H>ročumio nn drugem mestu. Mesto je biilo ves dan v zastavah. Maribor, 1. decembra. V rani uri so topovski streli oznanili slovesnost dne; obdravska prestolica se je iKlehi v krtts državnih Irobojmie in svečanost prazničnega razpoloženja. Ob 11 je bil v stolnici svečan >Te Deum« s pripadajočimi molitvami za domovino, ki jih je opravil ob asistenci pomožni škof dr. I. Toniažič Poleg velike množice vernikov so bili navzoči predstavniki oblastev okrožni inšpektor dr. Schaubach, mestni [>oveljnik polkovnik Stogadinovič s celokupnim aktivnim in rezervnim častnišikim zborom, mestni župan dr. Ju van, okrajna načelnika tir. Ipavic, in dr. Hacin, predsednik Prosvetne zveze dr. J. H oh 11 j ec teir drugi mariborski miličniki. Po cerkveni slovesnosti so se v sprejemni dvorani okrožnega inšpektorata sprejemale poklonitve in čestitke oseb ter korporacij. Celje, t. dec. I9T0. Današnja proslava državnega prazniku so je vršila v Celju nad vse slovesno. Že snoči so goreli na okoliških hribih kresovi. Danes do|)oldne oli 9 se je vršila svečana služba božja oh ogromni udeležbi prebivalstva. Zvečer se je vršil v Celjskem domu dobro uspeli koncert združenih celjskih pevskih zborov. Zagreb, t. dec. ž. Na zelo svečan načini i« je dunes vršila v Zagrebu proslava I. decembru. V stolniai se je ol> 9 tlop. vitšiil To Deum«, ki so se ga udeležili zastopniki vojske, civilnih oblasti ni raznih društev. Svečanosti so se vršile tudi v pravoslavni in starokatoliški cerkvi. Mesto jc imelo praznično lice. Vršila se je tudi akademija Rdečega križa s koncertom v »Novinarskimi domu« ter akademija v dvorani ženske realne gimnazije. Iz vseh k ra jev.donuiv.ske in primorske banovine javljajo o izrednih svečanostih ob priliki državnega praznika. Rim. 1. dec. A.V Tu so na svečan način proslavili jugoslovanski narodni praizniik s svečanim le Deum« v cerkvi sv. Ilioroninua. Službo liožjo je otpravil o. Magjerac. Shižbii božji sta prisostvovala nušn |>oslanikn na Kvirinalit in pri Vatikanu it. Milan liakii in g. Siinič z uo«i>riiiu. Krvava kronika dveh praznikov Smrtne nesreče, pretepi, pokolji, samomori Tj 'j ti b 1 j h 11 n. 1, decembru. Žalostna In razburljivih dogodkov polna je kronika teh dveh pmtuikov — nedeljo in i>one-deljlca. Izredno veliko število ponesrečencev in samomorilcev je le dni prišlo ob življenje ali pa ie bilo vsaj težko ranjenih. V mnogih slučajih, zlasti pa pri vseh pretepih in pokoljih, je bil glavni \xrok stari zločinec. — alkohol. Druge »lučaje pa so povzročila nesrečna naključja. Občudovanja in v.se-oto /.večer. Fantje so se v neki gostilni blizu postaje v Zalogu najprej pošteno lntpili in se pričeli prepirati in tepsti že v gostilni. Ko tih jc ob policijski uj-i gostilničar pometal ven. so prepir in pretep nadaljevali tudi pred gostilno. Fantje so izvlekli nože in so navalili na 25 letnega Franca Zupančiča, delavcu papirnice v Vevčah, stunujočega v Spodnjoin Kaidju šl. 23. Zupančič je dobil tri precejšnje sunke i nožem v lir bet. Ob četrt na 2 v nedeljo zjutraj je bil poklican reševalni avto iz Ljubljane. Zupančičeve |X>škodbe so bile spočetka navi-tezno zelo težke, ker mu je uhajala sapa iz hrbta. »Jagla zdravniška pomoč pa je vsako nevarnost t»Vo odstranila. V bolnišnici so Zupančiču rnne zašili m gu danes poslali v domačo oskrbo. Orožniki iz Vevč jut so še v isti noči, ko se je pokolj pripetil, aretirali vse napadalce. Pretep v Krakovem Tudi v prelepem Krakovem v Ljubljani jc pel nož svojo pesem. V nedeljo zvečer so sedeli v gostilni Mete na Krakovskem nasipu trije delavci Goričani: 22 letni Dominik Arčun. zidar pri Avgustu černiču v Dravijah in stanujoč v Cerkveni ulici šl. 21 (v kasarni^). 22 letni Fellcdjon Mozetič, zidar pr' Prvi slovenski zidarski zadrugi nn Tržaški nesti in stanujoč prav lam kakor Arčun ter 2K letni tesar I. Boltar pri inž. Dukiču in stanujoč v Kožni ulici H, vsi trije pn pristojni v Gorico. Kakor pripovedujejo ti Irije, so popivali v gostilni Meze, ko je naenkrat prišel v gostilno zelo velik in mn-ren človek, s katerim so se stepli. Neznanec je izvlekel nato nož ter vsakega od teh treh zabodel v »iti del telesa: namreč v gornji del desnega boka. Ko je prišel reševalni avto po ranjence, se tj niso mogli niti pošteno vnesti v avlo, ampak so mogli sel ti le na eni strani, nagnjeni vsi trije le v levo smer. Njihove poškodbe k sreči niso bile nevarne, ker je neznanec zabodel le v meso, pač pa jih je hudo bolelo. Vsi trije so že zapustili bolnišnico in miši i v domačo oskrbo. Smrtna molociklisiična nesreča v Sfški V nedeljo zvečer, ali bolje rečeno, v jionedc-Ijek zjutraj ob pol t se jc pripetila v Spodnji Šiški strašna motoclklistična nesreča, ki je zahtevala eno -■mrtno žrtev in povzročila, da je bila še ena oseba težko ranjena, druga pa lahko ranjena. Nesreča se je pripetila takole: V smeri proti Ljubljani se 'je peljal s kolesom 26letni -in goatilničarke Viljem Meze, stanujoč na Krakovskem nasipu. Za njim pa sta se peljala z motornim kolesom 24 letni mehanik Franc Oregorin, doma iz Št. Vida in tam stanujoč, ter 29 letni Janez Miandelj, šofer pri Magistru, stanujoč v Št. Vidu in pristojen v Ljubljano. Na tako zvanem Koso-vem polju <--je skušal Gregorin. ki je vodil motorno kolo. dočim je Mandelj sedel za njim. prehiteti Mezeta. V istem hipu pn je Meze zavil v stran, Gregorin je tedaj naglo zavrl, motorno kolo pa se ie s sunkom zaletelo v Mezetovo kolo. Učinek je bil strašen. Mandelj je v velikem loku padel preko Gregorina na Mezeta. ki je prav tako strmoglavil * kolesa. Iz obeh vozil lin vseh treh moških je nastala ena sama kopica. Prvi si je opomogel Gregorin, kateremu je zbilo dva zoba iz čeljusti. Meze sploli ni mogel stati, ker si ije zlomil desno nogo nad členkom. Mandelj pa je bil takoj nezavesten. Mandelj si je namreč pri padcu razbil črepinjo. Meze se je poleg tega. da si je zlomil nogo, poškodoval tudi v prsnem košu in poškodoval po vsem telesu. S policijske stražnice so telefonirali po reševalni avlo. Ta .je naložil Mandlija in Mezeta in .ju odpeljal proti bolnišnici. Ko je prišel reševalni avto do cerkve sv. Petra, je Mandelj, ki je bil tako in tako še v zadnjih esdihtjajik, izdihnil. Reševalni avto je oddal v bolnišnici samo Mezeta, Mandljevo truplo pa .je zapeljal v Mestni dom. kamor je prišla pozneje tudi policijska komisija zdravnika dr. Avra-moviča in okrajnega nadzornika Grudna. Na odredbo policijske komisije je bilo Mandljevo Iruplo prepeljano v mrtvašnico, odkoder se. vrši jutri, v lorek, ob 4 |>op. pogreb k Sv. Križu. Smrt Ivana Mandlja jetem tragične]Sa, ker je bil pokojni skrben družinski oče iri zapušča več nepreskrbljenih otrok. Tudi ixri Magistru, pri katerem ije služboval več let. je vzorno opravljal svoje delo. Mehanika Gregorina. M ni bil resnejše poškodovan, pa je takoj po nesreči aretirata policija. Stanje Viljema Mezeta v bolnišnici je sicer resno, vendar pa ni kritično. Tako se je zaključila ta nesreča: eden v mrtvašnico, drugi v bolnišnico in tretji v zapor! Samomor mlade zobotehnice Danes dopoldne se je pripetil v Rožni dolini skrivnosten samomor, katerega okotnosli bo težko pojasniti. V lviši št. 4(1 ua cesti XX II. je izpila 26 letna Mary Ehrensberger močan strup, ki je naglo učinkoval. Ko so prišli reševalci z avtom po njo, se je zvijala v groznih bolečinah. Ko so jo prepeljali v bolnišnico, so ji zdravniki sicer takoj Izplaknili želodec, vendar pa je mladenka kmalu za tem v groznih bolečinah izdihnila. Mary Ehrens-borger je bila Dunajčankn in je bila v Ljubljani zobotehntSna asietenlmia orl zobozdravniku dr. Tav- čarju. Stanovala pa je v KriževniŠkl ulici št. U, Kakšen strup je izpila Ehrensbergerjeva, ui točno znano, najbrže je bil strihnin ali pa clunkalij, zakaj v kozarcu, iz katerega je plin, SO se še Videli ostanki praška. V kakšnih okoliščinah in zakaj je ta mladenka izpila strup, ni znano. Namesto k poroki pod vlak Točno opoldne so Je odigralo v tivolskem parku na Železnikom prelazu pri ribniku strašna tragedija, ki bo rurbrže zahtevala tudi človeSko življenje. Malo predpotdnp so ljudje opazili tam nervoznega mladeniča, oblečenega v . rno obleko, ki je prav nervozno hodil sena in tja ob železniški progi. Neka žuijka ,il jjmvedala, da je opazovala lega mladeniča in njegovo nervozni obnaSonje cel četrt ure pred slrušnlm dejanjem, ki je nato sledilo. Mladenič je bil namreč samomorilni kandidat in je le čakal prvega vlaka, pod katerega se jo hotel vreči. Na čakal dolgo, zakaj skoro opoldne je privozil mimo prelaza iz Trsta brzovlak, ki prihaja ob 11.55 nn ljubljanski kolodvor. Mladenič je teda.l naglo plouil proti lokomotivi brzovlaka. ki jo drvela inimo najmanj s hitrostjo tiO kilometrov. Cilinder lokomotive pa je mladeniča odbil nazaj in ga vrgel na cesto nad progo. Mladenič je obležal s Icžkimi poškodbami iu nezavesten. Mladenič si je pri padcu utrl črepinjo na desni strani glave, si močno pretresel možgane in se pobil po vsem obrazu. Močno je poškodovan tudi prsni koš. Mladeniča je takoj odpeljal v bolnišnico reševalni avto. Njegovo stanje je prav resno in lio najbrže za poškodbami umrl. Se. In j pa še nihu med življenjem in smrtjo. Nesrečni samomorilni kandidat je 33 letni Fr. Strojan iz Rožne doline cesta tl-28. Domu je bil Iz Višnje gore. Do meseca septembra jc bil delavec v tobačni tovarni, vendar pa je delo luni opustil, in sicer iz prav nenavadnega .vzroka: Strojan je imel svoj čas več ljubavnih razmerij iti je moral plačevati alimeute za več nezakonskih otrok, tako da mu od njegovega zaslužka po navadi ni mnogo ostalo in so ga matere njegovih otrok vedno nadlegovale za denar. Zato je delal zdaj tu zdaj tam samo, da ne bi mogle matere priii do alimentov. Danes ob 4 popoldne pu se je nameraval Strojan poročiti z nekim dekletom. Nezakonske matere pa so mu kljub temu grozile, du mu bodo še nadalje odtrgovale alimente. Strojan ni vedel, kaj bi napravil, da bi se odkrižal svojih nekdanjih žrtev, bil je tudi popolnoma brez denarja, obenem pa je bil tik pred poroko. Zato se je odločil za ta strašen korak in je šel pod vlak v črni obleki, v kateri bi mora! iti k svoji poroki. Dve žrtvi noža in ho*cev Lilija, 1. decembra. V soboto zvečer je izplačeval lesni trgovce gosp. Hafner, ki seka bivšo Slančevo hosto v Reki,' delavce in voznike v gostilni Antona Femca p. d. pri sšnodelbirlu . V gostilni jo bilo precej domačih lanlov kakor tudi nekaj tujih delavcev. 30 letni delavec Franc Smrekar iz Šentviške okolice .io ukradel v gostilni prazno pollitersko steklenico ler z njo šel pred gostilno, kjer jo pričel groziti domačemu lantu Henriku Femcu, ki je pazil na Hafnerjev avlo, da ga bo udaril s steklenico, Ta je to lakoj povedal gostilničarki, ki je to povedala svojemu možu, ki jo Smrekarju steklenico odvzel. -Da je Smrekar ukradel steklenico, so takoj izvedeli domačini, posestnikov sin Karel Zidar, rojen 1010 v Cerovci, je stopil za Suirekarjem, ki je izginil iz, gostilne, Smrekar pu gu jc v temi z nožem vklul ia Jii-erezaI pljuč«, da je Zidar takoj obležal smrtno ranjen. Smrekar jc nato zbežal, posestnikov sin Franc Potisek, rojen lOOii v Sevšku, pa je hilel z.a bežeči m SmrekarVm in ga dohilel v grabnu, kjer stii pa oba padla. Vnel se je tepež, na ijomoč so prihiteli še drugi«.fcuilje iz gostilne, ki so s kolini adelalj Siii*ttl»wj(Ptako, o orožniki pozaprli lahko ranjenega Potiska in Janeza Vovka, ki sta se bn'e pri pretepu najbolj divjaško obnašala. — Vsa okolica sloji pod vtisom tega nesrečnega d«godka, ki hode zahteval najbrže dve mladi življenji, žrtvi fantovske podivjanosti. Ekst inplaričnn kazen jo na me-slu, da se iztrebi junaštvo noža. &viotnoh>lsha nesreča v Dupljah K r an j, 1. decembra. Popoldne .-ta se z avtomobilom vračala kamin sek Jeglič Rudolf in trgovec Hlebš Rudolf z lova v Iržiški dolini. Na tržaški cesti je gosp. Jeglič vozil s precejšnjo brzino 90 km. Nekoliko prej križiščem železniške proge in ceste v Dupljah pa sla nenadoma počili obe desni pnevmatiki, nakar ie avtomobil še pa.-iral progo, takoj nato pa je avio zdrknil v obcestni jarek in se zaril globoko v zemljo. Pri sunku je gosp. Jeglič trčil -s prsmi v volan in dobil notranje poškodbe, kar je pričala kri, ki je silila skozi usla. Gosp. Hlebš pa jc z glavo zadel v šipo in dobil nekatere lahke poškodbe po obrazu in rokah. S postaje v Dupljah so takoj telefonirali jio rešilni avtomobil iz Kranja, ki se je hitro pripeljal na kraj nesreče. Toda med tem je gosp. Hlebša že odpeljal avtomobil Jugočeške domov v Krauj, kjer ga je obvezal zdravnik dr. Fajdiga in izjavil, du so poškodbe malenkostne. Gosp. Jeglič pa jo dobil hujše notranje poškodbe in živčni šok ler se branil reševalcem, da bi ga odpeljali domov ter jo še zvečer ob času lega poročila ostal v Dupljah. Napredovanja Belgrad, 1. dec. A A. Z ukazom Nj. Vel. kra. i j a -o nupred vali uu predlog ministra za trgovino m rud u.sir. v sogl^ju s predsednikom mi-metrskega svolu nrolosorji: na drž. srednji teli-mčni soli v Ljubljani v Ua IhirMf Drenr, dosedaj v 1-4; v 1-4 \ i klor Tu.rušek, dosedaj v 1-5; v 1-0 Anton (lojmir Kos in ivun Žnidaršiič, dosedaj v 1-7; na dv.mizri-dni trgovski šol,i « Ljubljani v 1-6 Vna šifror, dosedaj v [-?. Premestitve Belgrad, t. decembra. 1. Z rešitvijo ministra javnih del «o premeščeni: Nu pošto v lirezdno Ma-rlja Kozjuk, na pošto v Dobrno tvajiu Kraje, na poSIo v Kranj Marija Kolur, na pošlo Ljubljana I. Roža Smrdu. na pošlo v Tržič Franc, ZriidorŠič, na pošto Ljubljana O Joslpina llnikar. V tretjo terensko sekcijo v Ljubljani Alojz Furliui, Ivun Knvečič, Miroslav Cerkvenik in Silvester Kavčič. Na pošto v Maribor 1 Josip Ferjančič, na pošto v Mežico Angela Kacini, na pošlo v Skoijo Loko Angela tlemi k. K najdbi umorjenca v Kosezah Ljubljana, t. dec. AA. Policija je identiteto umorjenca, ki je bil najden v ponikovalnici bivše c pekarno Stavbene družbe v Kosezah pri Ljubljani nedvomno ugotovila. Je to 27 let stari Vojni, k o v i č Sina jI, rodom iz Bosanske Dubice, prekuj*. čevalec stare obleke, koleri je dne 29. septembra legu leta prispel v Ljubljano nakupovat stare obleke. Se istega dne se je Vojnikovič s svojimi tovariši nastanil v prenočišču Amerikanec v Klorijanski ulici, nate i>a odšel po svojih poslih. Od tega časa se imenovani ni več vrnil v prenočišče niti na svoj doni. — Policija je dosedaj dognala osebe, ki so bile ■/. Vojnikovičcni nazadnje skupaj. Ker so le osebo nujno -sumljive, da so z umorom imenovanega v zvezi, so bili? aretirane. — Več jasnosti glede storilcev bo dognala nadaljnja preiskava. — Uprava policije v Ljubljani, dne 1. decembra 1980. Pogajanja na Dunaju Dunaj, L dec. kk. Dr. Knder se je s strankami razpovarjat dalje in namera v i prevzeli notranje ministrstvo, dočim bi dr. Schober prevzel mesto podkanclerju in portlclj zunanjega ministrstva. Čuje se tudi, (Iii bo morda dr. Sci-pel prevzel zunanje ministrstvo, dočimi se z druge strani tudi čuje o dr. Seiplu, da radi svojega v resnici slaibega zdravja ne bi rad vstopil v novo vlado. Heimvvehr pa jc danes nastopila svoj umik in ne zahteva več, da bi obdržal notranje ministrstvo knez Starhemberg. temveč izjavlja, da bi ji zadostovalo, če bi bil v vladi sploh kak lleimnvchrovec. Dr. Lnder je sam kot deželni glavar voditelj Heimvvehra v Vorarlbor-gu, seveda pa jc v ostrem nasprotstvu proti1 fašistični smeri Sta.rhe,mberg-Steidlc-Pubst. O razdelitvi ostalih portfeljev se še nadaljujejo pogajanja. Dr. Schober osebno jc slej ko prej nasprotnik aktivnega sodelovanja Ileimvvelirovecv v vladi. Dr. Sehobrov list \Viener Neucste NachrichteiK |K>roča, da je dr. tjiider v razgovorih z voditelji gospodarskega bloka in Landbunda izjavil, da hoče voditi režim miru iu reda in da sc brezobzirno priznava k demokratični ustuvi. Pogajanja dr. Enderju z, raznimi strankami se še nadaljujejo in se danes še ne računa s tem, da bi jih mogel zaključiti. Dunaj. t. dec. kk. X poznih večernih urah se smatra zu gotovo, da bo misija dr. Knderju uspešna. Gotovo je že, da bo llciniatblok ostal izven vlade. Glede sestave kabineta se smatra ob tej uri kot gotova sledeča lista: Zvezni kancler dr. Oton Knder, podkanclcr in notranji minister dr. Schober, kmetijstvo Thaler, trgovina Ileinl. prosveta dr. Czermak. vojska Vaugo'i'11. Za porlfelje finančnega, socialnega in pravosodnega m;iniis>tr»t\a se ob tej uri še vrše pogajanja. Zunanje ministrstvo bo najbrž prevzel dr, Knder sam. Obkroževatna politika Italije m Rusije Pariz. 1. decembra, kk. SManja nenavadna aktivnost italijanske diplomacije povzroča v Parizu vedno večjo nervoznosl. V Parizu so radi obiska Litvuiova in Ruždi beja v llali.i tem boli presenečeni, ker se o lozadevnih razgovorih ne objavljajo skoro nobeni avtentični komentarji. Vedno dobro informirani :>Paris Midi takole precizira na podlagi »absolutno zanesljivih informacij uspeh razgovorov med Grandijem, Litvinom in Ruždi bojem: Litvinov obisk v Milanu je imel predvsem dva konkretna e.ilja, po katerih so v Moskvi že davno stremeli, namreč, da madjarska vlada prizna sovjelsko vlado, čemur se je do sedaj branila in za katero je sedaj Litvinov z italijanskim posredovanjem dosegel zelo gotove obljube. Italija ima tem več. interesa na tem, da se začno diplomatični odnosi med Moskvo ln Budimpešto, ker bi se s lein stališče Rusije na Balkanu konsolidiralo. Poleg tega pa se je Litvinov u posrečilo, da je zaključil že pred več meseci začele razgovore, po katerih se je Italija obvezala, zgradili za Rusijo v svojih ladjedelnicah v Spezii in (letini ruske bojne ladje za Črno morje. Vse to je smatrati kot člen italijanskega obkroževanijn na Balkanu. Tudi razgovori s Tev-fik Ruždi bojem so potekali v isti smeri. Tu je šlo predvsem za sklenitev pogodbe treh držav med Rimom, Ankaro in Atenami, m katero je pravkar sklenjena grško-turška prijateljska pogodba predpogoj iu katere »st je uedvomno naperjena proti Jugoslaviji, Romunija in Jugoslavija, ki sta zaveznici Francije, sta ua ta način popolnoma obkroženi po bloku držav, ki ga vodita Rim in Moskva in ki ima namen, sprožiti revizijo mirovnih pogodb i is leta 1919. Četudi se smatrajo vesti o nemško-rusko-italijanskem sporazumu zaenkrat še za prezgodnje, se mora vendar smatrati za gotovo, da Rusija in Italija ne opustita ničesar, da ne bi pritegnili Nemčije k sebi in uresničili koalicijo vseh onih držav, ki so v Evropi inleresirane za revizijo sedanjega političnega reda v Evropi. ItaVji diši iranc. denar Pariz, 1. dec. kk. Kljub rimskim dem a litijem vztraja livtransigcent« pri tem, da je italijanska vlada zopet obnovila pogajanji! z. neko skupino francoskih velebank, pri čemer gre za kredit 6 do 7 milijard frankov. List navaja tudi, du je kaliju že lansko leto od ene teli bank dobila kratkoročno posojilo 600 milijonov frankov. List dostavlja, da jc nemogoče, da bi francoska fin a n ca prišla Italiji na pomoč, dokler dela Italija v se. du poostri politična nasprotstva med Parizom in Rimom. Družba JURIJA" Dunajske cesta št. 46 Telefon: 2820 Premog Drva Koks Litiju, 1. dec. Celote u litijski irg jc danes nud.il prav pestro sliko, ker so bile vse hiše okiušenc z narodnimi zastavami. Slavnoat je otvorilu godba litijske požarno hrambe pod vodstvom kapelnika g. klemeučiču, za njo jo strumno korak ila četa litijskih gasilcev z zastavo iu odred Sokola z zastavo, ki so zavili V podružnično cerkev s\. Nikolaja, kjer se jc vršila "lužlin liožju, katero je daroval proč. n. dekan A. Gornik. Službe božje se jc udeležilo celokupno uradništvo litijskih uradov pod vodstvom okrajnega glavarja g. Fr. Podboja, sodnega predstojniku dr. loma luralo iii narldav-karja Mojza Jegodiča. župan llniko f.ebingcr, šolsku mladimi pod vodstvom učileljstva iu mnogo občinstva. Po svečuni službi božji se je vršila v sokolskeui ;.iem pokopališču v Brežicah. Blag ji spomin! I're talim nese iskrimo sožaljel Plaz, v črni na cesti Kamnik—-Gornji grad še vedno zapira ecalo. O leni m:in poročajo iz Kamnika: Doslej smo imeli le komisijski ogled od bauske uprave. Komisija je naroČila družbi Črna-Kaolin . (Ja mora lakoj odstranili plaz. Družba jo vezana po stari pogodbi, da mora sama na lastne stroške odstraniti plazove, ki liaslanejo radi rušenja slarih rovov. Ban ,ko upravo prosimo, da poskrbi za hitro dovrSitev dela, ker trpi vsa okolica veliko škodo radi zaprle eesle. Na naših cestah je bilo zadnje čase živahno življenje. Cestni odbor je porabil ugodno vreme ler pustil vse ceste dobro nasuti. Kakor slišimo, je moral cestni odbor z delom prenehali, ker 11111 banska uprava ne izplačuje redno zakonitih prispevkov za vzdrževanje cest. Tudi v leni oziru prosimo baltsko upravo, ninj pospeši nakazilo zapadlih prispevkov. Učiteljsko društvo zn okraj Kraii; bo zborovalo v soboto, dne ti. decembra ob pol 9 zjutraj v šoli na Pungratu v Kranju. Spominsko ploščo v vojni padlim so odkrili peteklo nedeljo popoldne na mestnem pokopališču v Ptuju. Slikarska razstava v Ptuju jc bila otvorjeua preteklo nedeljo. Odprla bo ves teden. Upamo, . Tudi on je nabral eno zrelo jagodo in trobentice. Silno rad hi bil jagodo pojedel, pa se je premagal in rekel: Bom pa gse oMinstvo, k.i pa jc E aplavzom prisililo, da je moral izvajali točko »Madlona ob zmagi« dvakrat. Ph tudi druga točka, tako nastopi ■»Ljmblja-nskega zvona«, tenorista Marija Šimenca in Glasbeno Matice« vzbujajo viharne, presenetljivo aplavze. Krasen je uspeh nocojšnjega časnikarskega koncerta. Kot časnikarji st: veselimo lega uspeha, obenem pa moramo izreči vsem sodelujočim na koncertu, dalje vsem odkčniin prod-«tnvn:kom im yseimi občinstvu resnično in iskreno: »Hvala lepa!« Maribor Proslava zlatomašniškega jubileja in godu škofa dr. Karlina v zavodu šolskih sester Maribor, 1, decembra. V nizu lepih proslav, ki so jih priredili La-Vantinci letošnje leto v proslavo zlatomašniškega jubileja svojega ljubljenega nadpastirja, ie bila gotovo med najlepšimi slavnost zavoda šolskih sester na preddan škofovega godu, 29. novembra ob tpol 4 popoldne. V slavnostno okrašeni dvorani se lj« zbralo vse, kar premore samostan, od malčkov v otroškem vrtcu, vadnici, učenk meščanske šole in gojeak učiteljišča do sester učiteljic in voditeljic zavoda. Sredi te pestre množice je proslavljal Prevzvišeni otodan od pomožnega škofa dr. Toma-žiča in mariborske duhovščine svoj jubilej in god. Slovesno je zapel troglasni dekliški zbor Mozartovo »Slavnostna« in otvoril proslavo. Kot ljubke zvezdice in nagajivi oblački so male vadničarke zažgolele svoje čestitke otroških src, ki jih je v globoko zamišljenem govoru vzneseno tolmačila gojenka učiteljišča. Posebno lepe so bile sedmere slike, prošnje »Očenaša« z nalašč za to priliko komponiranimi deklatmacijami. S širokih in vse-ofcsežnih vidikov najlepše krščanske molitve -oče-naša« so tolmačile metafizične globine petdesetletnega žrtveniškega delovanja svečenika — velikega duhovnika, škofa in apostola neumrjočih duš. Veličastni završetek vse slovesnosti pa je ostvar-ijala Bachova »Meditacija«. Troglasni mogočni dekliški zbor, polno doneč s opran-solo z dobro na-študirano spremljavo klavirja in vijoline je izdonel v blesteč himen Stvarniku, ki blagoslavlja leta človeška in njih setve. Ginjeno se je zahvaljeval z bodrilnimi besedami prevzvišeni jubilant sestram m gojenkam za lepo prireditev. Proslava lavantinske Ha p atrona Sv. Andreja Na slovesen način se je obhajal danes v tukajšnji stolnici praznik sv-. Andreja, patrona lavantinske vladikovine in prevzvišenega škola dr. A. Karlina. Ob osmih se je vršila poniifikalna služba božja, ki jo je ob asistenci opravil pomožni škof dr. I. Tomaži č. Ob zaključku slovesne sv, maše, ki ji je prisostvovala velika množica vernikov, se je odpela zahvalnica »Te Deum«. * Minister dr, Korošec v Mariboru. Danes dopoldne je prispel v Maribor minister dr. A. Korošec. V Mariboru ostane par dni. V gledališču se jutri, v torek, ponovi Lehar-jev Škrjančkov gaj«. Nezgode. Avlo je povozil v Brengovci 57 letnega posetnika Ivana Stramiča, ko je nesel listje čez cesto. Ima občutne poškodbe na glavi. — Pri gašenju požara v Spodnjih goricah 27 se je ponesrečil 521elni železniški nadziralelj Simon Mar-čič. Padel je z gasilske lestve ter si pri padcu stri levo roko nad zapestjem in ključnico. — Neprevidno jc ravnala s flobertovko 16 letna Ljudmila Štern, tovarniška delavka iz Gozdne ulice ler si pri tem obstrelila roko. Vsi ponesrečenci se ločijo IV mariborski bolnišnicL je prepeljal v bolnišnico. Deček se i« ki,ub strašnim bolečinam junaško obnašal in jc le maio jokuL Reševalce je še celo spraševal, kdo bo plačal reševalni avlo. Z nožem v lice. V nedeljo zvečer ie prišlo v Zgornjem KaJlju do divjaškega napada na avtobus, ki vozi v Vevče. Neki fanUlini so namreč pričeli v avtobus metati kamenje. Zato je šofer ustavil avto in razvil sc je splošen pretep med šoferji in napadalci, v katerega «e je vmešal tudi 19 letni petarski pomočnik Vinko Osel z Viča. V pretepu ga je neznan lani z nožem sunil v lečo lice. Osel 'je moral v bolnišnico. Konferenca bančnikov Belgrad, 1. decembra. 1. Ob priliki 10 letnice Udruženja Jugoslovanskih bank se je vršila v nedeljo v dvorani belgrajske borzo svečana konferenca bančnikov. Zastopano so bilo vso banke v naši državL Nj. Vol. kralja jc zastojKil polkovnik Milan Zelenika, m in te Irskega predsednika pn inšpektor Dunjič. Navzoči so bili tudi finančni minister dr. šverl uga. trgovinski minister Demotrovič, pomočnik finančnega ministra Letič in belgrajski župan Ncšlf. Slovensko bankarstvo so zastopali dr. Ivan Slokar, Krofta In Tostl. Sejo je otvoril predsednik Udružeaijn dr. Vlado Markovič, ki je prebral ukaz Nj. Vel. kralja, s katerim so bili odlikovani nekateri odlični bančniki. V imenu zagrebških denarnih zavodov jc govoril dr. Pliverič, v imenu ljubljanskih denarnih zavodov pa dr. Ivan Slokar. V časi gostom se je vršil zvečer svečan banket, na katerem je govoril med drugimi tudi zunanji minteter dr. Voja Marinkovič. Danes so je vršila tudi konferenca zastopnikov bank pod predsedstvom dr. Vlada Markoviča. Kongres je sprejel pel resolucij. Šport Ljubljana : Maribor 3:2 (2:1). Redke so pri nas medmestne prireditve, ki bi tako dobro izpadle kot reprezentančno srečanje Ljubljane in Maribora. K tekmi jc prišlo okoli 500 gledalcev, ki so bili z igro obeh moštev zadovoljni, čeprav niso bila vsa mesta enako dobro zasedena. Po dolgem času jc torej enkrat bilo zopet tako, 'kakor bi moralo vedno biti. Igralo se je takoj od početka v ostrem tempu. Videlo sc jc pa tudi, da je ljubljansko zastopstvo voljno zmagati. Igra se jc dobro prenašala, videli smo spretno izpeljane akcije domačega napada. Eni kot drugi so igrali zelo energično. V oči so pa takoj padle slabe strani enega kakor ludi drugega moštva, — Leve strani napada so bije slabši del, tako pri domačem kakor tudi tu pri mariborskem moštvu. Rezultat, ki jc dosežen, je mogoče po igri oziroma premoči, ki «o jo imeli domači malo prenizko izražen. V predlekmi je kombinirano moštvo Primorja premagalo ludi precej oslabljeno Grafiko s 6 : 0. Na igrišču Ilirije je pa ravno tako kombinirano moštvo Ilirije v trening tekmi premagalo Slovana z 2 : 1. Tudi tej igri je prisostvovalo okoli 200 gledalcev. Maribor : Ilirija (2:1 (0:0). K včerajšnji trening tekme na Iliriji je priilo več kot ti.soč gledalcev, ki so vsi zadovoljni odšli s tekme. In ludi upravičeno, saj so videli eno najlepših tekem v jesenski sezoni. Za poraz v prvenstvenem tekmovanju je Maribor revanžiral in dokazal, da je moštvo s katerim jc treba računali. Prednost Maribora je predvsem v boljši skupni igri in veliki požrtvovalnosti. Zmago so zaslužili, kar je prisotno občinstvo z odobravanjem tudi priznalo. Že dolgo ni bilo nobeno moštvo talko burno pozdravljeno, kakor včeraj Maribor. To pa tudi Mariborčani zaslužijo. Tako fair igre so redke. Sijajna je desna stran napada, pa tudikrilska vrsta je bila boljša od domače. Dobra v obrambi kakor tudi v podpiranju napada, V obrambi je dobro šlo, oba branilca sta si znala z ostrim stališčem pridobiti respekt pri napadalcih Ilirije. — Tudi domače moštvo ni razočaralo, igrali so dokaj dobro, pozna se pa nekaterim igralcem, da so prišli iz vaje. Naij-boLj se je to poznalo v napadu, kjer ni bilo nobene prave skupne igre pa tuidi krilska vrsta je bila to pot slabša kot po navadi. Sodil je g. Deržaij dobro, radi fair igre ni imel težkega stališča. Železničar : Primorje 3:2. Tudi drugo mariborsko moštvo je odneslo zmago. V tekmi za pokal LNP je zmagal maribor- s'ki Železničar, kar je podkrepilo toliko bolj naše trditve, da so nas v Mariboru v vsakem oziru prekosili, V predigri je zmagala reprezentanca drugega razreda trboveljske Amaterje s 6:0. Obisk teh dveh prireditev ni bil ravno najboljši. Atletiki: Olimp 4 i 1. Atletiki so \ tej tekmi ponovno dokazali sv c,o visoko formo. Obenem va revanžirali za neodločen rezultat v prvenstveni tekmi, katero je čisto nepravilno LNP ponovno odredil. Najbolj zanimivo je pa, da sc jc v Ljubljani vršil že finale, v Celju pa sele prva lekma. Ali je imelo tako organizirano tekmovanje »ploh smisel? SK Ilirija. Plenarna odborov* seja bo danes, 2. t. m. ob 20 v kavarni Kmona«. Predsedstvo ponovno prosi sekcije, da predloie letna poročila za bližnji redni občni zbor. Nadalje naj sekcije danes obračunajo naraščajsko članarino, sicer ne bodo mogle dobiti absolutorija. Tajnik. Mariborski šport - M#nbor, 3U, nov. SK Rapid 1 SK liakoab (Grad«c) 3:3 (3:2). N« Rapidovem igrišču se ie v nedeljo odigrala mednarodna nogometna lekma med prvorazrednim graškim klubom SK Hakoah in SK Ra-pidom. Tekma je končala neodločeno 3:3 in odgovarja rezultat prilično poteku igre. Sodil je dobro g. Nemec. SK Rapid raz. i I. SSK Maribor rez. 2:0 (1:0). V predtekmi ie zasluženo zmagala enajslorica Rapida, ki ic bila boljša od nasprotnika. Sodil jc g. Jančič, Tek osvobojenja. I. SSK. Maribor je priredil na državni praz,-nik tradicijonalni tek skozi mesto za pokal Toneta Vahterja. Prvi je prispel na cilj Josip Herič (SK Železničar) v času 7.2 minute; II. Rak Evald (SKJ) 7.2.5; III. Kumer Kari (SK Maraton, Zagreb) 7.3; IV. Straub Krvin (SK Železničar); V. Ciuothi (SK Železničar) 7.3.5 min. Podpisani rodbini naznanjata tuž-no vest, da j* njih teta, ozir. svakinja, gospodična Hermina Schiffer dne 30. nov, t930 po kratki bolezni preminula. Pogreb drage pokojnice se vrši dne 2. dec. 1930 ob pol 3 pop. iz mrtvašnice obče bolnišnice na Zaloški cesti. — Sv. maša zadušnica se . bo brala v sredo ob 8 zj. v stolnici. Ljubljana, 1. dec. 1930. Rodbini SCHIFFER - SEEMANN. t Tužnini srcem sporočamo pretuž-no vevt, da jc nas ljubljeni soprog ozir. oče, sin, brat, svak in stric, gospod Ivan Mandelj ioier dne I. t. m. nenadoma preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 2. decembra 1930 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k Sv- Križu. Ljubljaua. 1. decembra 1930 ŽALUJOČI OSTALI •:.'•»' f.p + AvtoDodietie Mauistcr sporoča v svojem ter v imenu »oivrjev in sprevodnikov lužno vest, da |e Ivan Mandelj šofer dne 1 l. m. ob 22.30 umrl. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 2. decembra 1930 ob 1. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. St. Vid - Ljubljana, L dec 1030. ŽALUJOČI. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo lužno vosi. da je umrla naša dobra mati, stara mati in teta, gospa 9na Savnih poj. MM dne 28. novembra v starosti 77 let. Pogreb drage rajnke sc jc vriSil 30. novembra P'30 ob 10 iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Brežicah. Z v c r I n | j k , dne 28. novembra 1030 Žalujoče rodbine Savnikovc in ostali sorodniki. Zahvala Za številne izkaze sočutja, pismenih in ustmenih so/al j, povodom bridke izgube naše nepozabljene matere, gospe Ane Savnih sc iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili v teh težkih dneh. Osobito zahvalo pa izražamo "g. duhovJčini za njen trud in požrtvovalnost. Žalujoče rodbine Savnikove in oslali sorodniki. Umrla jc po kratki bolezni dne 1. t. m. v tukajšnji splošni bolnici moja večletna zvesta pomočnica, gospodična Marija Ehrensberp Pogreb se bo vršil v sredo, dne 3. decembra 1930 ob 2 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 1. decembra 1930. Dr. Josij) I u r.n-. Mestni pogrebni zavod. V globoki tugi sporočava vsem prijateljem in znancem, da jc naš ljubi sin Eikard Fasan danes dne 30. novembra 1930 po težki bolezni, večkrnl previden s tolažili sv, vere, za vedno zatisnil svoje oči. Truplo pokojnega bo blagoslovljeno v torek, dne 2. decembra 1930 ob 14 pred hišo žalosti na Bleivveisovi cest i 18 ter nato prepeljano v Križe pri Tržiču, kjer bo pogreb ob 15.30. Ljubljana, dne 1. decembra 1930, Tng. Paso n in soprogn. Mestni pogrebni zavod. Dvajset iisoč milj pod morjem JULES VERNE. 25 Pravilno, kapitan Nemo! Toda, ako naj vidimo, mora luč preganjati temo. Kako pa je mogoče, da bi v toliki temi v vodi .. Zadaj za zabojem, v katerem sedi krmar, je močan električni reflektor, kojega žarki razsvetljujejo vodo pol milje daleč.« Bravo, trikrat bravo, kapitan Nemo! Zdaj vem, odkod tisto fosforescirajoče žarenje dozdevnega nar-vala, s katerim so si učenjaki tako zelo razbijali glave! Pri tej priliki bi vas rad vprašal, ali je bilo trčenje med »Nautilusom« in »Scotijo«, ki je povzročilo toliko hrupa, posledica slučaja?« »Da, gospod profesor; to je bil gol slučaj. Vozil sem dva metra pod morsko gladino, ko se je nezgoda pripetila. Kakor veste, ni imela nobenih resnih posledic.« »To je res. Kar pa tiče vaše srečanje z »Abrahamom Lincolnom...« ->Gospod profesor, zelo mi je žal za eno najboljših ladij ameriške mornarice; toda bil sem napaden m sem se moral braniti. Vendar pa sem se omejil na to, da sem onemogočil, da bi mi fregata prizadela škodo; in če bo svoje poškodbe v bližnjem pristanišču popravila, bo lahko rekla, da se je primeroma po ceni izvlekla iz te afere.« »Do, gospod komandant, vaš »Na-dilus« je v ci čudovita ladja!« »Vem, gospod profesor,« je naravnosl ginjen odvrnil kapitan Nemo, »in jaz jo ljubim kakor da je meso od mojega mesa. Na vaših ladjah, ki so izpostavljene vsem nevarnostim oceana, je prvi vtis, ki ga dobi človek, neke vrste omotica, kakor izvrstno pravi Holandec Jansen; na »Nautilusu« pa se nima človeško srce ničesar bati: ne vnanjih poškodb, kajti dvojni trup ladje ji daje krepkost železa; ne poškodb vrvja radi zibanja in topotanja, zakaj tu ne rabimo ne jader, ki jih trga veter, ne kotlov, ki jih raznese para. Na moji ladji ni mogoč požar, ker je vsak aparat iz jekla in ne iz lesa; tudi nam ne more zmanjkati oglja, ker nas žene naprej elektrika. Pred trčenjem smo sigurni, ker krmarimo v globini, viharja pa se nimamo bati, ker par metrov pod morsko gladino vlada absolutni mir! To je torej ladja v popolnem in najideatnejšem smislu besede, gospod profesor. In če je res, da ima inžener več zaupanja v ladjo nego zgraditelj, zgraditelj pa več nego kapitan, potem si lahko predstavljate, kako gledam na svojo ladjo in ji zaupam jaz, ki sem njen kapitan, zgraditelj in inžener obenem!« Kapitan Nemo je govoril s plamtečo vznešenostjo. Ogenj njegovega pogleda in strastnost njegovih kretenj sta ga popolnoma preobrazila. Da — ljubil je svojo ladjo kakor oče ljubi otroka. Jaz pa sem imel še vprašanje, ki je mogoče bilo indiskretno, se je pa stavljalo samo po sebi in jaz se nisem mogel vzdržati, da ne bi mu ga stavil. »Vi ste inžener, kapitan Nemo?« »Da, gospod profesor,« je odgovoril, »in sicer sem inženerstvo študiral v Londonu, Parizu in New-yorku, ko sem bil še prebivalec zemlje.« >Kako pa vam je uspelo, da ste tega čudovitega ^Nautiiusa« zgradili skrivaj?« »Vsak kos te podmornice, gospod Arronax, je bil zgrajen v drugem mestu zemlje in vsak mi je bil dostavljen na drug naslov. Gredelj na primer je zgradil Creuzot v Franciji, vijakovo gred Pen & Co v Londonu, jeklene plošče za trup Leard v Liver-poolu, vijak Scott v Glasgovvu. Shrambe so bile izdelane od Cail & Co v Parizu, stroj od Kruppa v Essenu, ostrog v delavnicah v Motali na Švedskem, precizijsko orodje od bratov Hart v Newyorku. Vsak dobavitelj je dobil od mene načrte pod različnimi imeni.« »Toda te dele je bilo treba sestaviti in montirati.« »Gospod profesor, zgradil sem v to svrho delavnice na nekem samotnem otočiču sredi oceana. Tam so moji delavci, to je, moji dragi tovariši, ki sem jih bil poučil in izvežbal sam, pod mojim vodstvom in z mojo pomočjo »Nautiiusa« sestavili in dovršili. Ko smo delo dokončali, smo vsako sled našega bivanja na otoku uničili, tako da smo vse delavnice zažgali.« »Iz tega se sme sklepati, da so bili stroški za zgradnjo »Nautiiusa« izvanredno visoki.« »Gospod Arronax, ladja iz železa stane 1125 frankov vsaka tona. Ker tehta »Nautilus« 1500 ton, znašajo stroški zanj 1,687.000 frankov. Če prištejemo vso pomorsko opremo in notranjo opravo, dobimo vsoto 2 milijonov. Ker pa treba vračunati še umet-i nine in zbirke, me stane »Nautilus« okoli 5 milijonov.« »Še eno vprašanje, kapitan Nemo!« »Prosim, gospod profesor!« »Vi ste torej velik bogataš?« f « i rr r— RS-^ Ho0** -S' -C n Iv N< m> N N3 > H J- ~ M -OSo>N 3C s" ° si. "Cm, b^s.N z;; tr c . - — sS S N 5?171' Cc— O • S- c ■ rrS w2 ON bir ReS*" »sRs-Šl u> ' ^ cro' tr. D »i „ 'B 1.1 c w I Jlfis« OS P

< * (5 oP H« 3 o . ^ to s i a Uli,,-. CC PB£5| P-f S 5