K atoli*k cerkven list« Danica izhaja vsak petek na cel poli, in velji po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20kr., za četert leta 1 gld. 15 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik , izide Danict* dan poprej. Tečaj XXI. V Ljubljani 16. vinotoka 1868. List 42. Pred sv. obhajilom. Že se sladka ura bliža Za prerevne nas stvari; Pred Oospoda naj poniža Se, kar diha, kar živi. Serce moje omagnje In ljnbezni koperni; Tebi se, Gospod, zročaje, Združit' s tabo se želi. V mojem sercn sam napravi Si prijetno izbico ; Dušo bolno mi ozdravi, Madežev očisti vso. Vzemi jo v zavetje svoje, Redi jo za sveti raj ; Spolni hrepenenje moje, H rini jo na vekomaj ! S svojo gnado zdaj prebivat Pride v revno mi serce; Večno v njemu daj počivat', Te nasiti mi željč! Vedno hočem Te ljubiti, O premili moj Gospod; Vredno Te želim zavžiti, Ko me loči smert od tod. Prosim Te, o Jezus mili! Pridi takrat mi v pomoč; Ti me brani v zadnji sili In prežen' skušnjave noč. Sodi me v dobroti svoji, Pelji me v nebeški raj; Milost skaži duši moji, Da Te slavi vekomaj ! M. Rant. Prisega Marii. Eno le Mater preserčno bom ljubil, Nji sem ljubezen na veke obljubil; Ti pa Marija za sina me vzemi; V materno krilo v nadlogah objemi; V noči skušnjave mi Jezusa kaži, V grenkih težavah me sladko tolaži! Kaj ne, da Mater te klicati smem ? Sej tud za mater sladkejšo ne vem. Eno Nevesto duhovno bom ljubil, Druge nobene nikdar ne bom snubil; Z rožo Marijo v zavezi živeti, V njenem naročju želim le umreti; Daj, o Marija! mi blaženo roko, Bog blagoslovi pa najno zaroko! Kaj ne, da tako te klicati smem ? Sej za nevesto zvestejso ne vem. Eno Go8p6 le na veke bom ljubil, Za njo bi kri in življenje rad zgubil; Z zvesto ljubeznijo hočem služiti Tebi, Marija ! služabnik tvoj biti; Bodi gosp& mi, nikdar ne zaverzi, V službi presrečni me večno obderži! Kaj ne, da tako te klicati smem? Sej za gosp6 mi bolj milo ne vem. Eno Kraljico goreče bom ljubil, Z ustmi in sercem ji roko poljubil; Ti, o Marija! čes nas gospoduješ, Slavno nad nebom in zemljo kraljuješ; Zvezde nebeške ti venčajo glavo, Angelci Božji prepevajo slavo. Kaj ne, da tako te klicati smem? Sej za kraljico bolj slavno ne vem. Eno Besednico večno bom ljubil, Vem . da ne bode me Jezus pogubil, Ako na sodbi za me govorila Boš, o Marija, Besednica mila! Prosim pohlevno, nikar me ne pusti, Takrat besedico za-me izusti! Kaj ne, da tako te klicati smem? Sej za Besednico boljšo ne vem. Pervo za Bogom , Marija! te ljubim, Z dušo se v tvoje svetosti zaljubim; Pusti, da v tvojo desnico bom segel, Tebi zvestobo na veke prisegel; O da bi tudi, nebes Lepotica! Mati, Devica , Gospa in Kraljica! Tam še v nebesih ti vekoma pel, Tvoje svetlosti pa gledal veseli J. V. Kako se Je vesti katoličanu r sedanjih dušnih bojih, zlasti tudi pri volitvah f Nespametno je misliti, da bi keršanstvo moglo biti brez boja na tem svetu. Vse, kar je Kristus človeštvu na zemljo prinesel, se bojuje dan na dan brez preneha: njegove resnice, veličastne njegove zapovedi, njegove milosti, kar je v nas in zunaj nas, v našem domačem življenji, kakor tudi v deržavnem življenji, vse ima svoje vojske. Treba nam je tudi ta boj v njegovi edinosti in celoti spoznati; ni se nam čuditi, da se toliko nasprotuje keršanski resnici v očitnem življenji, kajti slednji dan skušamo, da ravno ta resnica nam dostikrat v našem lastnem sercu napravlja vojsko, upor, nasprotje in razdor. Velika in bistvena je podobnost mea temi vnanjimi boji zoper keršanstvo, in med notranjimi zoper napačne nagone našega serca. Ne smejo nas tedaj ti boji razdražiti, marveč misliti nam je, da so neločljivi od našega zemeljskega življenja. Pač nas morajo žaliti ti boji, sosebno če premislimo, koliko hudega iz njih izvira za nasprotnike same in tudi za druge, pa koliko dobrega, Človeštvo osrečevavnega taki upori zabranujejo in odvračajo; ne smejo pa nas ti boji razkačiti. Treba nam je drugič, da tudi svojim nasprotnikom skazujemo dobrovoljnost. To pa je težko, včasih prav težko; vendar je to naša prava keršanska dolžnost, bistveno s keršanstvom sklenjena. Čem bolj odtegujemo dobrovoljnost svojim nasprotnikom, čem veče je naše sovraštvo do njih, tem bolj se oddaljujemo od duha Kristusovega, tem bolj se duh naš povzdiguje nad druge, se napihuje, in polastuje se nas pravi duh farizejski. Kristjan, ki je dobro prepričan velikega nauka ker-šanstva, da vse nadzemeljske blagre in dobrote mu do-naša zgolj milost Božja, in kteremu je to prepričanje vterdila notranja skušenost vsakdanjega življenja, — taki kristjan bo pri vsi nasproinosti ostal ponižen, do-brovoljen svojim nasprotnikom, vedno spominjajoč se, da je zgodovina cerkve Kristusove polna zgledov, ko so se naj veči sovražniki Jezusa in njegove cerkve spremenili v naj zve8teje njene otroke. Prav za prav pa je cela ccrkcv Kristusova iz takih, ki so iz sovražnikov postali otroci njegovi. Krepko in stanovitno se nam je tretjič bojevati za naše prepričanje, povsod, v vseh razmerah, v kterih živimo. Moško, odktritoserčno mora biti naše stališe v boji, kterega bije „novi svet" *) s cerkvijo. Kar je rekel naj veči Učenik sploh: „Nobeden ne more dvema gospodoma služiti", veljd posebno o tem boji. Nobeden ne more biti ob enem pravi kristjan, in pa soglasovati napačnim nameram proti cerkvi. Vsaka vne-marnost v tem boji je že strahopetno izdajstvo nad Kristusom in njegovimi napravami. Cetertič nam je tudi treba v tem bojnem času dolžnosti stanu še zvesteje, in bolje opravljati, kakor v slednjem drugem času. Čem grozoviteji je bitva, tem po-trebniše je, da je vsak posamezni vojak pogumen in hraber; čem silniše buči vihar, tem bolj se gleda na verlost slednjega mornarja. Ravno taka je tudi z bit-vami in viharji, kteri so prestati cerkvi Kristusovi. So katoličani, ki nespametno mislijo, da je treba le predstojnikom cerkvenim, škofom in mašnikom v očitnem tem boji se vojskovati. To pa je ravno tako nespametna kakor škodljiva oslepljenost. To je ravno tako, kakor bi vojak v boji terdil, da se je le načelniku vojskovati, 011 sam pa bi roke navskriž dcržal. Vsi ti boji med cerkvijo in svetom morajo vam, preljubi, ravno tako mar biti kakor papežu, škofom in mašnikom; dolžnost tedaj vsega keršanskega ljudstva, kakor tudi posameznega človeka je ta, da se zbira okoli svojih vodnikov. Kdor tedaj zaostaja, ali se leno obnaša, dela po izda-javsko, in prejel bo kedaj od Boga plačilo, izdajavstvu primerno. Pa ne samo po zunanje nam je treba dolžnosti svoje zvesteje spolnovati v tem času, ampak tudi v lastnem domačem življenji. Prizadevati si moramo, prav keršansko, pobožno živeti; obilno moliti za se, za zmago cerkve, za zmotene ; pred grehom bežati z veliko skerb-ljivostjo; del bogoljubnosti se z gorečnostjo vdeleževati. Le ako smo sami v svojem življenji dobri kristjani, za-nioremo biti tudi „vojaki Kristusovi", kakor imenuje sv. apostelj kristjane; to se pravi, da le potem smo pripravni in vredni za reč Kristusovo se bojevati in jo braniti, ako smo sami čisti, pošteni, usmiljeni, sploh pravi verniki. Ako pa živimo nekeršansko ter v pregrehah, potiej tudi naše vojskovanje za Kristusa pa za njegovo reč ne bo Bogu všeč. Petič nam je tudi ko deržavljanom v tem času še posebno naložene dolžnosti natanko spolnovati; naj smo si v stanu tem ali unem, deržavni ali srenjski vrad-niki, ali pa prosti meščanje ali srenjčani. Pravi kristjan je povsod in v vsakem stanu pred vsim kristjan. Perva prisega, ktero izreče človek , je obljuba pri sv. kerstu, nobena druga pozneje storjena prisega ne sme uni zopervati. Perva služba, ktero človek nastopi, je služba Kristusova; nobena druga služba ne sme biti v škodo službi Kristusovi. Svojo meščansko ali srenjsko dolžnost morate pa posebno razodevati tudi pri volitvah, ktere so vara ne le pravica, ampak tudi dolžnost. Kdor se tedaj iz lastnega zadolženja ne vdeležuje volitev, ali pa slabo voli, ter tako daje priložnost, da je izvoljenec veri, srenji ali deržavi na škodo, tisti se stori sokrivega pred Bogom za vso škodo, ktera od tod izvira. Kdor da v roko nož komu, ki ve, da bo z njim kakega umoril, je sam morivec; kdor da ključ tatu, ki ve ali bi vendar mogel vediti, da bo ta ključ tat v tatvino obernil, je sam tat. Ravno to velja o volitvah. Ce tedaj ne voliš iz boječnosti, ali iz lenobe, ali pa če *) Spisati je ta Članek za Ameriko, velji pa enako pri nas, ker katoliška resnica je edina. Vr. slabo voliš, si odgovoren za vse hudo, ktero od tod izvira. Kakor kristjan in meščan je tvoja dolžnost, pri srenjskih volitvah le tistega voliti, od kterega si ko pameten človek prepričan, da se na njegovo razsodbo smeš zanesti, da ne bo keršanstvu v škodo, da bo zvesto skerbel za blagor srenje, posebno za čednostno življenje, za odvračanje pregreh. Ako pa drugač voliš, ako se misliš z volitvijo prikupiti ali prilizuniti kakemu veljavnemu možu, ako vedno misliš na svoj dobiček, ne pa na srenjski, ako še celo časno svojo in srenjsko srečo bolj ceniš kakor večno, ako morebiti voliš moža, od kterega se po vsi pravici smeš bati, da bo škodoval veri, da bo podpiral samopašnost in breznravnost srenj -čanov, da bo morebiti ko predstojnik šolski pomagal uboge dušice otroške pačiti in okuževati; ako tako delaš, ti nisi pošten kristjan in nakopuješ si težek odgovor pred Sodnikom. Tako ne skerbiš za srenjo, marveč sam za-se v duhu naj sramotnejši sebičnosti ter prodaš nekako blagor srenje za svoj dobiček. Prav to veljd tudi o vsih drugih volitvah. Koliko katoličanov je že zanemarilo in zaverglo v tem oziru svoje naj veči in naj svetejši dolžnosti, ali ker so volitev opustili, ali pa ker so napačno volili! Tako se je zgodilo že velikrat, da so prišli v zbornice naj veči sovražniki sv. vere, da je bila stranka na videz res zastopstvo ljudstva, s kte-rim se pa vendar čisto nič ne zlaga, da so se celo naj nevarniši postave izkovale. Tudi kot dobri očetje morate svoje dolžnosti natanko spolnovati. Globoko v vaše serca, preljubi starši, je zapisano, da so otroci za Bogom najpred vaša lastina, ne dajte si jih odtergati od svojih sere pa podati jih v naročje okuženemu in ostrupljenemu času brez ozira na vero in čednost, na vašo voljo in vašo vest. Kdor se malo zmeni za keršansko katoliško odrejo otrok, ali jih celo v nekatoliško odrejo da, on oskruni pervo dolžnost natorne in božje postave, je izdajavec nad vero in otroci. Spolnujte tedaj svoje dolžnosti, katoliški očetje in matere, poganjajte se za pravico, ki jo imate do otrok svojih, bojujte se za vero in njih dušno zveličanje. Skerbite za šole, ktere vaši otroci obiskujejo, da bodo dobre! Ne terpite v šolah brezbožnih, spačenih učenikov. Spoštujte pa umne, modre in bogoljubno učenike, oni so velik dar od Boga. Prilajšujte jim njih težavni stan, skerbite jim za spodobno plačo in pridno jim jo odraj-tujte, kervavo jo zaslužijo. (Po Volks-Ztgi.) M—c. Spiosnfe določita «r. zbora za obrede. Na prašanje, če sme mašnik pri černi maši posvetiti hostije, da z njimi verne obhaja itd., sv. zbor 1. 1741 ni odgovoril naravnost, popisal pa je pravilo, kterega se je deržati, in pravi: „In Missis defunetorum, in paramentis nigris non ministratur Eucharistia per modum Sacramenti, extrahendo pixidem a custodia, po-test tamen ministrari per modum Sacrificii, prout est, quando fidelibus praebetur communio cum particulis infra eandem Missam consecratis." Na pogoste prošnje škofov pa so udje sv. zbora 3. sušca 1866 v navadnem shodu za obredne opravila določili, da naj se dvomi zrelo in bolj natanko pretresejo in s splošnjo določbo za vselej rešijo. Letošnjega leta 27. junija so zborniki na omenjene vprašanja odgovorili: „Affinrative, sive posse in Missis defunetorum, cum paramentis nigris, saeram Communionem fidelibus ministrari, etiam ex particulis praeconsecratis, extrahendo pixidem a taberna-culo. rosse item in paramentis nigris ministrari Communionem immediate post Missam defunetorum, data au-tem rationabili causa immediate quoque ante eandem Mis sam; in utroque tamen času omittendam esse benedietio-nem. Missas vero defunetorum celebrandas esse omoino in paramentis nigris" itd. Sv. Oče so to poterdili 23. jul. 1868. Tedaj se sme obhajati med černo mašo tudi s sv. hostijami iz tabernakeljna, — kakor tudi precej po čemi maši, in, ako je pameten vzrok k temu, tudi pred mašo, — vse to v čemi mašni obleki; samo blagoslov se ne sme dajati v taki okolišini. To določilo je odsihmal veljavno za vse in povsod. RMihec Mag one. (Dalje.) Poglavje IX. Njegova skerbljivost in prizadevanje za ohranjenje čistosti. Verh opravil, ki so bile že omenjene, je bil Magonče dobil tudi nektere opomine, kteri so mu bili posebno imenitni, in imenoval jih je očete, varhe, tudi vojake čistosti. Ti opomini so zaznamnjani v odgovoru, ki ga je pisal svojemu tovaršu ob koncu mesca majnika. Uni tovarš je bil pisal Mihcu in ga je prosil, naj mu pove, kako dela, da si zagotovi in ohrani kraljico čednosti, ki je čistost. V odgovoru na to pismo pravi Magonček: „Da bi ti do čistega odgovoril, bi želel s teboj besedno govoriti in ti povedati več reči, ki niso kaj pripravne za pisanje. Zaznamnjal bom tukaj le samo glavne ravnila, ki so mi dane od mojega vodnika, po kterih mi zagotavlja, da si zamorem ohraniti naj dražji vseh čednost. Neki dan mi je moj vodnik podal listek, rekoč: Beri in spol-nuj! Pogledam in bilo je to le: Peteri spomini, ki jih je dajal sv. Filip Nerijan mladenčem za ohranjenje čednosti, ki je čistost. Beži pred slabimi tovaršijami. Ne mehkuži in ne pasi trupla. Vari se lenobe. Moli velikrat. Prejemaj pogosto ss. sa-kramente, posebno sv. pokore. — Kar je tukaj ob kratkem rečeno , mi je drugi pot razlagal bolj obširno, in povem ti, kakor sem slišal iz njegovih ust. Rekel mi je: 1. „Podaj se s sinovskim zaupanjem v varstvo Marije Device; zanesi se nanjo, upaj vanjo. Se nikoli se ni slišalo na svetu, da je kdo z zaupanjem k Marii pri-bežal in bi ne bil uslišan. Ona te bo branila v napadih hudobnega duha. 2. Kadar se zaveš, da si v skušnjavi, kar precej se kacega opravila poprimi. Lenoba in čistost ne morete skupaj živeti. Zatoraj , ko se ogneš lenobi, boš premagal skušnjave zoper to čednost. 3. Poljubi ali kušni velikrat svetinjo (čistega spočetja), ali bridko martro, pokrižaj se z živo vero, in reci: Jezus, Marija, Jožef! pomagajte mi, da rešim svojo dušo. Te tri imena so naj strašnejši in naj groz-niši hudobnemu duhu. 4. Ako nevarnost ne odjenja, pribeži k Marii z molitvico sv. cerkve: „Sveta Marija, Mati Božja, prosi zame grešnika!" 5. Verh tega, da ne mehkužiš trupla (z jedrni in pijačo ali kakor si bodi), da varuješ počutke, zlasti oči, se vari tudi vsakterega slabega branja. Tudi ako bi ti bile nevarne kake reči, ki niso na videz kaj hudega, opusti precej tako branje; nasproti pa beri z veseljem dobre bukve in med temi imej posebno rad take, ki govore o naj svetejšem Sakramentu ali oznanujejo slavo Marije Device. 6. Ogibaj se skerbno slabih tovaršev; nasproti pa si izvoli dobrih tovaršev, to je tacih, ki slišiš, da jih tvoji višji hvalijo zavoljo njih lepega obnašanja. S ta-cimi rad govori, se razvedruj; glej pa tudi, da jih posnemaš v njih modrem govorjenji, v spolnovanji dolžnost, v skazovanji bogoljubnosti. T. K spovedi in k sv. Obhajilu hodi tako pogosto, kakor za prav spoznd tvoj spovednik; in ako ti opra- vila dopušajo, hodi pogosto obiskovat Jezusa v sv. Rešnjem Telesu." To so bili sedmeri sveti, ki jih Magonče v pismu imenuje sedmere Marijne vojšake, ki imajo ta namen, da so na straži za sveto čistost Da bi pa imel vsak dan posebni spodbudek k bogoljubnosti, je on vsak dan skoz teden imel zlasti z enim opraviti, in pristavljal je k temu kaj v Marijno čast. Tako je pervi svet sklepal s premišljevanjem pervega veselja, ki ga ima Marija v nebesih; in to je bilo za nedeljo. Drugi svet je sklepal z drugim veseljem Marijnim, in to je bilo za ponedeljek ; in tako tudi druge dni. Ko je tako teden dokončal, je pričel na novo v čast sedmerih Marijmn žalost, tako da je v nedeljo pervi svet sklepal s pervo žalostjo Matere Božje, in tako dalje druge dni. Morebiti bo kdo rekel, da take vaje v čednosti so prevsčdnje. Jest pa rečem, kakor svitloba čednosti, od ktere govorimo, zamore otemneti in zgubiti se na naj manjši sapo skušnjave, tako se mora veliko ceniti vsaka naj manjši reč, ki k temu pripomore, da se ohrani. Zato bi jest goreče svetoval gledati, da naj se dajejo lahke vaje, ki vernega kristjana ne os*rašijo in ne vtru-dijo, zlasti pa za mladino. Posti, dolge molitve in enake ojstrosti se rade opuste, ali pa se opravljajo težavno in mlačno. Deržimo se lahkih reči, ki naj se pa opravljajo stanovitno. To je bila pot, ki je pripeljala našega Ma-gončeta na prečudno stopnjo popolnamosti. M£omenu ni boljši od une, ako se ječa odpre ter se to-ovaji spuste med krotko ljudstvo; zakaj nravna spače-nost je ravno to, kar tatvina, pobijanje itd. Ako se sme psovati papež, kardinal, škof, duhoven, se bo še manj Prizanašalo kralju, ministru, poglavarju, vradniku itd. les, da je razloček velik kar zadolžen je tiče, ker zastran namestništva Božjega na zemlji je naravnost rečeno: Kdor vas zaničuje, zaničuje „Mene"; vendar vera naravnost veleva: „Cast, komur čast!" Tudi se posvetnemu dostojanstvu zamore storiti s teptanjem v blato veči škoda, kakor pa duhovskemu, ker namestništvo Kristusovo in vsa njegova naprava na zemlji ima moč stanovitnosti in obstoja sama v sebi po obljubi, da ostane do konca sveta. Znameniti so v tem oziru izreki Sillerjevi o papežih. *) Siller piše: „Kralji in cesarji, razsvetljeni deržavljani, neomajljivi vojšaki so •) Kniversalhist. Uebersicht der inerkw. Staatsbegebenheiten zu den Zeiten Friedricha I. darovali prisiljeni po okolnostih svoje pravice, in postali so nezvesti svojim načelom, uklonili so se sili; kaj takega pa se je zgodilo le redkokrat ali nikoli kakemu papežu. Dasi tudi je siromašno okoli taval, ni imel ne za čevelj lastne zemlje, nobene zveste duše, živel le od usmiljenja tujcev; se je vendar moško deržal pravic sv. Sedeža in Cerkve. Ako je imela sleherna druga poli-tiška družba kaj terpeti in terpi zarad osebnih lastnosti onih, kterim je njena vodba izročena, se je to komaj kterikrat pripetilo Cerkvi in njenemu poglavarju. Naj so si bili papeži še tako različni po temperamentu, mišljenji in zmožnosti, je bila vendar njihova politika stanovitna, enakolična, nespremenljiva. Viditi je bilo, da sposobnost, temperament, mišljenje ni imelo nika-koršne moči do stanu njihovega. Rekel bi, osebnost se jim je raztopila v časti, in strast je zginila spod trojnate krone. Da-si se je z vsakim umerlim papežem preter-gala versta vladarjev, in z vsakim novim se zopet pripela, da si ni nobenega prestola na svetu, kteri bi bil tolikrat svojega Gospoda spremenil, vladanje tako bu-rovito začel in zapustil; je bil vendar to edini prestol po vsem keršanskem svetu, pri kterem je bilo viditi, da ni nikoli svojega posestnika spremenil, kajti umerli so le papeži, duh pa, ki jih je oživljanje bil neumerljiv." Kakor je bilo, tako je, in bo. To svet tudi lahko vidi in previdi. Ker pa pri vsem tem toliko počenja zoper cerkev, papeža itd., — je toliko očitniše, da to divjanje je satansko delo. Satai lahko vid?, da njegovo počenjanje zoper Najvišega je zastonj; pa vendar se vojskuje zoper Niega: svet vidi in lahko ve, da Cerkve ne bo spodmaknil, vendar jo spodmika, — je lahko prepričan, da je ne bo poderl, vendar jo podira! Ali ni to slepota, huaobija, naj bolj fanatiška — satanska div-jačnost? Tri mesce na •Mutrocem. XXX. (Kapela sv. Helene. — Efendi v patrijarhovem poslopji zraven cerkve Božjega groba; — na minaretu. — Cerkev katoliških grekov. — Bolnišnica sester sv. Jožefa. — Poslovljevanje. — Kerševanje.) Petnajstega malega travna. Ta dan sem sv. mašo opravil na preslavnem kraju, kjer je sv. Helena našla znamnje našega odrešenja — Kristusov križ. Kapela je globoko v zemlji, v ktero se gre iz cerkve Božjega groba, ker bili so vsi trije križi verženi v neko staro rupo ali vodnjak in zasuti z razno šaro. — Popoldne smo bili šli še pogledat hišo nekega efendi-j a ali ple-menitnika, čegar prednikom je bil Saladin daroval poslopje katoliškega patrijarha in ga ima še zmiraj der-žina tistega rodu. To ozidje je prav blizo kapele Božjega groba. Od tod so se natanko vidili hlevi, ki so nad frančiškanskim samostanom. Pa bilo je zraven kupelnih gornjih mostovžev tudi turško stanovanje — se manj ukusno od hleva, in med latinsko in greškokuplo prav vmes je bil tesen prostor, ki služi mohamedanom za njih romarsko hišo. Koliko teh ozidij se je zdaj odpravilo, ko je bila nova kupla delana, mi ni znano. Ob efendijevem poslopji bolj proti severu je moha-medansko moliše, džamija ali mošeja s silno visokim minaretom (tenkim stolpom), na kterega smo stopali. Groza me je bilo pod verhom stopiti ven na mostovžek, ki je okrog minareta, od koder se je pa prav lepo vi-dilo po vsem jeruzalemskem mestu! Se ve, da žalostno je pogledati zlasti na mesto nekdanjega prešlavnega tempelj na proti jugo-vzhodu, namesti čegar velikanskih zidov sedaj kviško kupi trebuhasta kupla Omarjevega medžita ali moliša. Od ondod smo šli gledat cerkev katoliških grekov blizo jafiških vrat. Zidana je po jutrovski šegi. Kavno-merno trojnati ladii križevate cerkve je trojni vhod za veliki altar, kterega lope niso zagernjene, kakor sicer v greških cerkvah. Zgorej nad altarjem je vse počez stena z dvema verstama podob (12 aposteljnov z Zveličanem v sredi) od zida do zida in naj na verhu v sredi je križ. Tako so veliki altarji po greških cerkvah. Po vsih altarjih leže bukve v greškem in arabskem jeziku. Nekaj podob je prav lepih po jutrovem kusu, posebno krasen pa je marmorni tlak po cerkvi. Slabo me je ginila neka jama za velikim altarjem, ki je blezo za „Bakrarium" in se mi je zdela kakor smetišna jama, ker znati je, da pepel in oglje od kajenja in ne mara še druge reči vanjo mečejo. Prav dobro mi pa de, da sem bil tudi enkrat v greško-katoliški cerkvi. V bolnišnici sester sv. Jožefa, ki ni deleč od ondod, je bilo pet redovnic, ki imajo majhen špitalič, in sprejemajo bolnike iz vsih verstev. One so le majhen od-delik tega reda, kteri ima svojo odgojilnico blizo cerkve Božjega groba. V malo kapelico hodi eden patri-jarhovih duhovnov maševat. To pot so bili le 4 bolniki v sobi; kolikor se je vidilo, so bili vsi arabci in mogoče da musulmani. — Nazaj v avstrijansko gostiše smo šli po mestnem ozidji pri strani odznotraj. Tako se zamore iti vse na okrog, toda sem ter tje je prav dosti nevarno in lahko se ubije, komur bi spodletelo, da bi v globel se zvernil. Naslednji dan je bil predposlednji pred odhodom in treba ga je bilo oberniti saj po zmožnosti v dušni prid. Maševal sem v domači kapeli pred edinim altarčkom, ki kaže beg sv. Deržine v Egipt. 17. mal. travna sem maševal v lepi frančiškanski cerkvi kervavega bičanja. Vsi peteri altarji tukaj so spomini terpljenja Kristusovega. Prav lepa cerkvica se ima za svoje marmorne altarje in druge znamenitosti zahvaliti napolitanski kraljevi deržini, ki je sedaj pregnana. Sicer smo skorej ves čas obernili v pošlo vije vanje; dopoldne smo bili mi popotniki pri konzulu in v samostanu pri kustosu, popoldne pa uni pri nas. Konzul je tožil, da boleha za merzlico ter poj de na Dunaj na oddih. Kustos nas je sprejel s posebno prijaznostjo, nam postregel in dal na pot predrazih spominkov. V dan našega odhoda, 18. mal. trav., je bil v frančiškanski cerkvi keršen Pavel Vojteh Jožef Pailes, kra-jaški druže iz male Rusije, poprej jud, potlej anglikan. Kerstil (s pogodbo) ga je čast. o. Venceslav, boter mu je bil naš tovarš Čeh Vojteh Fridman. Potem je mogel dalje iti, ker ondi pri protestantih potem ni bilo več pomoči zanj. — V kapeli avstrijanskega gostiša pa je bil keršen že imenovani Jakob Bernard Paskis (ali Paš-ges). Boter mu je bil naš romarski ^vodnik bar. Eberl, špiritval v Lincu, kerstil ga je dr. Čoke, takrat vodja v gostišu, sedaj v duhovskem pastirstvu na Dunaju. itgled po Slovenskem In dopisi. Iz Ljubljane. Deželni zbor je za zdaj sklenjen. Naši poslanci so v njem po naj boljši vednosti in zmožnosti svojo dolžnost moško spolnovali v cerkvenem in narodnem oziru. Verske in narodne pravice, za ktere je večina v zboru delala, pa se morajo vterjevati in poživljati. V prid narodnosti se sedaj razširja: Društvo za brambo narodnih pravic. Ako se to društvo čversto vstauovi in prav poživi, utegne veliko pripomoči za domačo reč, zlasti tudi pri volitvah, da bodo v duhu našega naroda. Pomoglo bo tudi za cerkveno reč, ker očitno je, da domača stran je in mora biti tudi za svojo domačo vero, ravno ker je domača in katoliška stran, ker je za narod ter je vsak dolžan braniti, kar je narodovega, braniti, kar je v dušno in telesno korist narodu sploh, kakor tudi kar je v prid posameznim in njih deržinam in svojcem. Pri nas namreč vera ni prazna beseda; mi smj pre-ričani, da le naša vera je prava in zveličavna, taršem našega naroda je na tem ležeče, da bodo njih otroci tudi v prihodnjem življenji srečni, zveličani; torej jih varujejo priložnosti, kjer bi lahko v svoji veri mlačni prihajali ali jo celo zgubili, n. pr. drugoverskih šol. Katoliški starši, kteri se svojih dolžnosti zavedo, si pač ne bode tega težkega odgovora na vest nakladali, da bi svoje otročiče v enake nevarnosti spusali, ako jih v resnici ljubijo. — Jedro za brambo narodnih pravic je to-le: Namen: braniti in v življenje spravljati pravice slovenskega naroda ; pomočki so: pogovori in posveti v zborih in shodih, poduk in razlaganje znanstvenih in druzih reči po spisih itd.; prošnje, adrese, spomenice, sklepi v narodnih rečeh in njih razglašanje; podpiranje domoljubnih mož, ki imajo v zbore, odbore itd. voljeni biti. Udje plačujejo po 10 novih na mesec in se smejo vdeleževati društvenih zborov, pogovorov, glasovanja, volitev itd. Društvo vodi odbor 10 mož, ktere bode zbor izvolil, in odbor si izmed sebe izvoli predsednika. Jutri (v saboto) zvečer ob sedmih ima društvo svoj pervi občni zbor v čitalniški dvorani, v kterem se bodo tudi odborniki volili. Sliši se želja, pa tudi upanje, da naj bode na čelu dr. Bleiweis ali pa dr. Kosta. Sporočeval bode verh tega začasni odbor o svojem djanji, in govorilo se bo o ze-dinjenji slovenskih pokrajin, o spravi slovenšine v šolo in vrade, in o volitvah za prihodnji mestni zbor. V deželnem zboru to pot je bilo vsega skupaj rešenih 50 raznih in sem ter tje prav težkih in obširnih opravil. Že je zali snop naglopisnih obravniv, kterih je bilo do 14. t. m. natisnjenih 16 sej. Iz deželnega zbora. Šolsko nadzorstvo. Preden o obravnavi sami govorimo, naj naznanimo glavne določke za šolski svet, kakor je to postavo vsled vladne predlage vredil šolski odsek. Šolstvo v deželi je djano Sod trojni šolski svet, namreč: k raj ni, okrajni in eželni šolski svet. Vsacega bomo ob kratkem razložili. I. Krajni šolski svet. Ljudske šole so najpred pod nadgledništvom kraj nega šolskega sveta. K temu svetu dajo svoje zastopnike: cerkev, šola in srenja; tudi šolski patron ima v njem biti pravico. Zastopniki cerkveni so samostojni duhovni pastirji šolske mladine, ali pa njih namestniki; — zastopnika šolska pa sta šolski vodnik in pa kateket, in če je več Šol pod enim svetovavstvom, pristopita v svet vodnik in kateket naj imenitniše šole ko uda, drugi pa kot pes veto vavci. Iz srenje pristopita 2—5 mož. Ves ta svet si izbere izmed sebe predsednika z nadpolovič-nico glasov. Vsake kvatre saj enkrat ima ta šolski svet sejo. Pritožbe zoper sklepe krajnega šolskega sveta rešuje okrajni šolski svet. Iz poslednjega se voli tudi znajden ud, da je krajni šolski ogleda. Udje imajo pravico priti v šolo gledat, vravnavati v šoli pa zamore le celi svet, ne posamezni udje. Udje ne dobivajo nič plačila za svoje opravila, pač pa za stroške, če se taki namerijo. II. Okrajni šolski svet ima bližnje višji nadzor nad ljudskimi šolami. Ljubljana ima svoj lastni šolski okraj za-se. — V okrajnem šolskem svetu so naslednji udje: Politiški okrajni predstojnik ; dva duhovna, voljena od knez. škof. konzistorije ; dva iznajdenca izmed učiteljev, voljena od učenikov; dva moža iz okraja, ali če je več okrajev zastopanih, iz vsacega eden. Ti svetniki izvolijo med seboj predsednika in njegovega namestovavca. V Ljubljani so okrajni svet ti-le: Zupan; dva duhovna, voljena od kn. škof. konzistorije; dva iznajdena učitelja, voljena od učiteljstva; dva moža iz srenjskega odbora, ali pa iz druzih v srenjski odbor volitvenih mož. Predsednika in njegovega namestovavca volijo udje med seboj. Ako bi bili v okraju drugoverci in nikogar njih vere v okrajnem svetu, si izvolijo udje enega prisveto-vavca iz omenjene vere. Volitve veljajo za 6 let in naznanijo se deželnemu predsedniku. Okrajni svet ima v svojem področji vse očitne in posamne in samosvoj ne ljudske šole in varstva malih otročičev zadevnega okraja. Tudi ta svet ima seje saj vsake kvatre. Pritožbe zoper sklepe grede do deželnega sol. sveta. Za vsak okraj minister za bogočastje in uk voli na 6 161 šolskega ogleda izmed treh, ktere nasvetuje deželni šolski svet; le-ta stopi v okrajni svet, ako ni že izmed njega vzčt. Nadzor nad veroznanstvom ne gre okrajnemu šolskemu nadzorniku, ampak cerkvenim višjim. Okrajni nadzornik o svojih Časih obiskuje šole, ima pravico svetovati v naučnih rečeh, napake odpravljati, učeniške snide voditi itd. III. Naj višji šolska oblast v deželi je c. kr. deželni šolski 3vet, ki ima v svojem področji deželne šolske in izrejne naprave, vsaktere odgojiša za učilištvo, srednje šole (gimnazije, realke in realne gimnazije), vse samosvojne in posebne učiliša. V tem svetu so: 1. Deželni predsednik, ali pa njegov namestnik: 2. dva deželna odbornika; 3. poročevalec za opravstvo in gospodarstvo ; 4. deželni šolski nadzornik; 5. dva katoliška duhovna; 6. dva učitelja. Od štev. 3.—6. jih voli cesar. Duhovna nasvetuje skofijstvo, učenika deželni odbor. Volijo se na 6 let. Udje izmed učeništva dobivajo der-žavno plačo. Deželni šolski svet sprejme šolske zadeve, ki jih je imela dosedaj deželna vlada, pa brez Škode zastran pravic, ki grejo po postavi cerkveni višji oblastnii. Tudi ima deželni svet nadzor nad okrajnimi in kraj-nimi šolskimi svetovavci, nadzor in vodstvo odgojiš za učenike, poterjanja šolskih vodjev in učiteljev na srednjih šolah, ako jih vzderžuje srenja; presoja tudi učne osnove, učne knjige in pomočke; vsako leto poročuje ministerstvu o vsem šolstvu v deželi. Pritožbe ' zoper določila deželnega sveta sprejema ministerstvo za bogo-čas tje in nauk. Neposredni vpliv v učnih šolskih rečeh, obiskovanja, vodbe preskušenj, čutje nad djanjem šolskih vodstev, krajnih in okrajnih, ima pred drugimi deželni šolski nadzornik, ki dobiva službine odkaze od učnega ministerstva. Deželni poglavar pa zamore enake opravila v posameznih primerljejih tudi drugim šolskim svetovavcem izročiti. Kadar bodo šolske vradnije vsta-novljene, potlej nehajo dosedanje opravila; knez. škof. konzistorije in visega šolskega nadzornika delo sprejme deželni šolski svet, opravila politiških okrajnih in dekanijskih gosposk se preselijo na okrajne svetovavstva; opravila krajnih duh. pastirjev pa do krajnega šolskega svetovavstva. To tedaj je od sedanjega deželnega zbora sprejeta osnovna postava o šolskem nadzorstvu, ktera sicer ni po volji katoliške cerkve, ker cerkvi nadzor nad šolo m odrejo jemlje, kteri po nauku svete cerkve cerkvi gre; vender pa je sedaj nekoliko vgodniši cerkvi, kakor je v vladinem predlogu. Vidilo pa se bode še le, če bo vlada to osnovo poterdila, ali ne. Ko se je bila la osnova prebrala 30. kim. v deželnem zboru, potem se je pričela obravnava. Nemška manjšina je bila grozno nejevoljna, daje domača večina cerkvi privošila nekoliko več moči ali vpliva do ljudske šole, kakor pa ga je bilo v vladinem predlogu, in od tod je vstal boj v zboru. (Dalje nasl.) V Senpasu pri Gorici se bo 18. t. m. taborilo, ter se zahtevalo: 1. Naj se zedinijo vsi Slovenci v eno kronovino s svojim edinim deželnim zborom. 2. V vsih šolah na Slovenskem naj se podučuje v slovenskem jeziku, in to naj se precej začne ali saj v enem letu. V Ljubljani naj se vstanovi visoka pravna šola. 3. Naj se vraduje na Slovenskem po vsih vradnijah slovenski in to brez odloga. 4. V ta namen naj se podele javne službe le domačinom, kterih je veliko število tudi zunaj slovenskih krajev. Tabor želi 5. Naj se vraduje v škofijskih in sploh cerkvenih vradih po slovenski. 6. Naj se napravijo nektere glavne šole na slovenskem Goriškem in naj se jim pridruži naj potrebniši uk v kmetijstvu. Pisma z Dunaja. IV. (Naznanila čudežnih ozdravljanj po zveličanem P. Klemenu Hofbaueru.) Pismo pre-častite gospe prednice do sestre sv. Jožefe v Bulonji (Boulogne) na Francoskem. 21. listop. 1. 1863 je našo ljubo sestro Marijo Li-gvori, 24 let staro, napadlo terganje v desni nogi. 6. grudna so bile bolečine huje, torej smo zdravnika poklicale, ki ji je stavil pijavke na noge, kar je bolečine nekaj polajšalo. Tri dni po tem je bilo še huje, bolezen se je razprostila po celem životu tako, da smo morale jo nesti na drugo posteljo, če smo hotele njeno kaj poravnati. Zdravnik je rekel, da bo še le o času velike vročine mogla hoditi. Pokladali so se na njo tudi me-hurni prilepi, pa nič ni zdalo. Zadnje dni svečana in perve sušca je bila Marija v strašnem stanu, terpela je po vseh udih; osem dni se ji ni mogla še postelja pre-stlati. Med tem dobi vratarica naznanilo o zveličanem o. Hofbaueru. Brala sem ga naši bolni sestri ter ji svet-vala opraviti devetdnevnico zveličanemu na čast. Z velikim veseljem je svet sprejela. Prosila sem čč. oo. re-demptoriste, da bi sami devetdnevnico napravili; pričeli so jo v saboto 5. sušca. Me smo se ž njimi združile v molitvi, Marija je z nami molila. Med devetdnevnico ji ni bilo nič bolje; viditi je bilo, da bo še huje. Zdravnik, ki jo je vsakdan obiskal, je o njenem ozdravljenji obupal, in je zapisoval polajšavne pijače, kterih pa ms mo rabile, ker Manja je imela zmirej veliko upanje, in mi je velikrat djala: „Mati, k koncu devetdnevnice bom zdrava!" Vedno je imela pred očmi podobo Hofbauerovo, ktero ji je bil poslal častiti prednik redemptoristov. V veliko začudenje vseh ni bilo zadnji dan nič bolje. Ma-rija je jela gubiti serčnost; opravila je pa zvečer navadno molitev, in celo noč je mirno spala. Ko se zbudi, ni nobene bolečine več čutila. To jutro, 14. sušca, se postelji približam ter jo prašam, kako se čuti? Odgovori mi, zdrava sem; dovolite mi, da vstanem. Nisem ji dovolila, ker je bilo še prezgodaj. Komaj sem odšla, reče sestri, ki ji je stregla: Hočete, da vam pokažem, da sem ozdravljena? Stopi iz postelje ter gre nekolikrat po sobi sem ter tje v veliko začudenje in veselje sestre strežnice, ktera je bila po začeti devetdnevnici zdravniku zaterdila, da bo Marija zdrava preden velika vročina pride. Ostala je po konci do petih popoldne. Naslednji dan, 15. sušca, je bila vstala preden je prišel zdravnik, ki je bil poprejšnji dan od obiskanja zaderžan; Marija mu gre sama naproti, ko sliši, da je v hiši. Zagledavši jo, ves ostermi in zdajci reče, da to ozdravljenje je kaj čudovitega. „Gotovo ste Bogu kako obljubo ali sklep storili." „Ne gospod," odgovori Marija, „veliko pa se je za me molilo; in jaz imam veliko zaupanje do tega, do kterega so se prošnje obračale, in do vseh, ki so zame molitve opravljali."' Od tega časa je sestra Marija vsaki dan pri svet maši, ki je ob sedmih, pričujoča je pri vsih samostanskih vajah, hodi brez kacih bolečin; dela pa še le od 4. mal. trav., kar sem ji poprej branila, boje se, da ji ne bi kaj škodovalo, ker je šibke rasti. Vsak dan hvalimo dobroto Božjo, ki je to storil, da se svetost njegovega služabnika bolj razglasuje. Stanislava prednica. MLaj je hej norega po domačem in tujem svetu? (Vir olike in spodobnosti.) Neki učenjak je menda nedavno očitno terdil, da nekdaj je bila pač katoliška cerkev podpornja učenosti, zdaj pa da ni več! Zakaj pa je tam ljudstvo olikano, kjer gospoduje katoliška vera ali kjer je pred kratkim še gospodovala, tam pa je divjaštvo, kjer so jo že davno zaterli? Naj nam to razlagajo zoperniki katoliške cerkve. Ne dvomimo, da v Egiptu in po vsi gornji Afriki, po Palestini, Sirii, Fenicii, mali Azii bi ne bila manjši olika kakor je po Evropi, ako bi ondi katoličanstvo še gospodarilo. Iz laškega parlamenta se slišijo enoglasne tožbe: da vseučilišni nauki, zlasti literarni, tudi naj manjšim tir-jatvam več ne vstrezajo. In profesor Berti, bivši učni minister, je tožil, da ne le vseučilisa, ampak sploh vsa laška kultura že nekaj let gre rakovo pot. To je tako jasno, da Berti-u ni bilo treba še le mnozih dokazov iskati za to terditev, ki je tolikanj poniževana za njegovo italijansko čutilo. In tako malo časa je, kar se katoličanstvo na Laškem tare, pa že toliki vspehi v brezno! Tako se godi tudi v hmotnem ali materijalnem oziru; vse gre navdol, odkar je jela vlada krasti in pleniti. Kolikor veči so napredki, ki jih dela prodaja cerkvenih posestev, pravi neki spis, toliko veči so tudi napredki revšine in lakote. Pa kako hudo se tudi davki zvikšu-jejo, odkar je vlada cerkveno premoženje pograbila! Vse je, kakor bi se v pekel metalo in nikjer nič ne zaleže. „Krivično blago nima teka." Radikalizem ljudi dela zraven tega popolnoma neverne, kakor piše „Volks-zeitung." Vlada odpadnike v pohujšanje naroda nezmerno čehlja, — če kak duhoven odpade, precej gleda mu kako dobro službo pri učilištvu dati. Velika je nesreča za narod, nezmerno hud je taki stan. Vera je steber vsega blagra, nevera požira vso srečo. Podpi-ravci vere so naj veči prijatli narodu, cerkve sovražniki pa njegovi naj veči sovražniki; to je tako gotovo, kakor amen v očenašu. Lepo djanje. V Auchu (Ošu) na zgornjih Pirene-jah ste bile pred nekaj časom dve hiši v plamenu. Iz ene se je slišal mili glas: Rešite nas! Rešite nas! Cez vse se je slišal materin glas: „Otmite mojega otroka!" Prišel je tudi višji duhovni pastir pred gorečo hišo. Delal je na vso moč, pomagal je gasiti, ljudstvo pa spodbujal in oserčeval. „Petindvajset cekinov (luidorov) onemu, ki otme mater in otroka!" je klical. Vse ljudstvo sliši klic višega pastirja. Več mož je poskusilo v ogenj, toda hitro se zopet umikajo nazaj. „Petdeset velikih cekinov rešivcu matere in otroka!" kliče še bolj na glas častiti škof. Ljudstvo sliši, pa ne gane se. Kaj vidi zdaj množica? Dobri pastir, skerben za dve ovčici, pri ognjenem svitu namoči veliko platneno plahto v vodi, se ogerne z njo, in stopa po lestvici na zid naslonjeni. Ljudstvo — v strahu — močno ginjeno tolike ljubezni — poklekne na kolena, vpira oči na dobrega pastirja. Kmali je bil pri nekem oknu, ki je bilo v plamenu: vender paie rešil mater in otroka. Vsi trije so se srečno ohranili. Skof sname nato plahto s sebe, se verže na kolena in Boga hvali za srečno doveršeno rešitev. Potlej vstane, se oberne k materi, ki je bila sedaj revna sirota, ter ji reče : „Žena, 50 velikih zlatov sem obljubil onemu, ki bi vas bil otel, jaz sam sem jih zaslužil; vaši naj bodo!" Profesor lekarstva na Dunaju dr. Skoda je na shodu dunajske „zdravniške družbe" sporočil naznanilo o hiši najdencev na Dunaju, iz kterega se grozne reči razodevajo. Od 1. 1784 do 1866 je bilo v naj de-nišnici vse skup 434.687 otr6k. Izmed teh jih je po-merlo 315.323 , to je izmed vsacih 1000 otr6k jih je umerlo 779 ali 78 od sto. V poslednjih letih se v tem oziru prav nič ni zboljšalo, temveč naopak pomerlo je se več otrok kot poprej ; kajti od leta 1853 do 1866 je bilo sprejeto v najdenišnico 127.183 najdencev, izmed kterih jih je umerlo 101.992, to je, iz vsacih 1000 sta umerla 802 ali nad 80 od 100. Od zgode teh, ki so bili po 10. letu iz vstava spušeni, se ne more kaj Čisto zanesljivega naznaniti; vender pa je izrekel prof. Škoda to misel, da večina otrok ženskega spola postane žertva nesramnosti, z moških rejencev pak da odrastejo potepuhi in hudobneži. (Blahov.) Iz Laškega pripoveduje solnograaki cerkveni list dogodbo od leta 1862, ki je prevdarka vredna. V Li-zani, ki je vas škofije Leče, se je obhajala 17. vel. serpana 1862 slovesnost sv. Filomene. Pridigal pa je neki „liberalen" redovnik, nekak Luter nove dol>e, ukožen italijanuh. Dokončal je ogovor nekako tako-ie: „Kdo pa je bil ob času sv. Filomene kralj v Rimu? Ne mara papež? Nikakor ne, ampak bil je Dioklecijan. Papež tačas še pomislil ni na svetno gospodovanje." Nadalje je oskrunovavec preklinjal papeža in kardinale in klical Garibalda na pomoč, da bi konečno dobil Rim, in zaklical je spolnim gerlom: „Rim ali pa smert!" — Poslušavci z naj večim razdraženjem izidejo iz cerkve; kojaaj da pridigar stopi iz cerkve, ga obsuje vse mnoštvo, bijejo po njem s kiji, s pestmi, ga sujejo z nogami, ga na tla verže j o in z blatom mažejo. Močni redovnik se poslednjič izmakne rokam preganjavcev, in opazivši pred seboj odperte vrata, pobegne notri, in znašel se je v hlevu. Razkačeno ljudstvo je bilo po dnevi in po noči na straži pred hlevom; druzega dne vlomijo nekteri kmetje v hlev, duhovna iskajoči; nesrečnik pa je bil mertev; vzel je bil sam sebi življenje. Toda razdraženost ljudstva s tem še ni vpokojena; hotli so mertvo telo sežgati; ali pa ga na nečisti kraj vreči. Leški škof, slišati to dogodbo, pošlje nadduhovnika iz Akai-a, kteremu se je po dolgem pogovarjanji še le vspešilo, da je ljudem merliča izpulil. Komaj pa je voz s truplom odrinil iz vasi, je sulo nanj debelo kamenje z vsih strani. Nadduhovnik je m6gel z vozom bežati, in rakev (truga) se je vsa razderla; poslednjič se konj splaši, in treši strašno zdelanega merliča na cesto. — Naj si vsi — tudi posvetni — čez vse pa liberalci" zapomnijo, da zoper namestnika Kristusovega rogoviliti — — nima dobrega konca. Na Poljskem jeundan šumelo in kipelo. Deželni zbor je bil sprejel adreso do vladarja in sklepe za poljsko vravnavo, kar je pa na Dunaju veliko osupnjenost napravilo. Popotvanje Nj. veličanstva v Galicijo se je odložilo, in menijo, da bi se znalo celo opustiti. Po teh sklepih poljskega dež. zbora namreč nove postave od 21. grud. 1867 niso primerne vošilam in pričakovanjem, ne narodnemu razvoju in ne djanskir* potrebam njih dežele, in ako delj časa tako obstane, da je to nevarno za njih deželo in škodljivo za blagor cele deržave. Torej je zbor saj v nekoliko zboljšanje teh zadčv na podlagi 19. §. predlagal, da naj se Galicii, Vladimirii in Krakovemu d£ več avtonomije (samovprave) in naj se druge zadevajoče postave nekaj prenarede itd. Se be vidilo zdaj, kako se bodo v oziru na deri. zbor obnašali. Dosti je protestantov, ki bolj spoštujejo papeža kakor pa marsikteri zanikarni katoličani. Ker se ima vesoljni cerkveni zbor obhajati, ie to nagnilo nektere angleške protestante, ter so še pred papeževim povabilom tudi drugovercev k vesoljnemu zboru, poslali prošnjo do papeža z znamenitimi podpisi, s ktero naznanujejo, kako je dandanašnji človeštvu bolj kot kdaj potreba sredi&a za edinost, pravičnost in mir. Zavoljo tega angleški prosivci prosijo papeža, naj poznamnja in določi načelstva narodnega prava, in naj vstanovi postave pra- vice zoper silo, posameznega Človeka in družino naj brani zoper naj veči sužnost..., pa naj zopet prevzame tisto minvno vladanje, ki biva pravilo, ako ne za kralje in vladarje, pa zanesljivo za vse dobro misleče ljudi... Pri tacih mislih od protestantov se je menda saj kaj dobrega nadjati na občnem zboru za katoliško edinost, zlasti ker sv. Oče s katoliškimi škofi vred niso povabili le samo razkolnikov (ločencev), ampak celo protestante k omenjenemu zboru. — V Translajtanii so tudi liberalci, ki se poganjajo za pravice duhovskih sodni j v zakonskih reččn. Deak je rekel: „Pri nas veljš. postava, ktera katoliške in mešane pravde zastran zakonske ločitve odkazuje duhov-skim sodnijam. Odseki (za zakonske reči) bodo torej v tem pomenu delali. ,,Pešti Hirnok" (peštanski glasnik) pa praša: „zakaj neki bi bile svetne sodni je (za zakonske zadeve) bolji kakor duhovske? Kteri protestan-ški, izraelski ali celo katoliški svetni sodnik neki zna tako dobro „Tridenski koncil" in „Korpus j uriš," da bi bili bolj zmožni razsojati v katoliških zakonskih lo-čivnih pravdah, kakor pa duhovske sodnije? Zakon je pri katoličanih sakrament in zastran njegove veljavnosti zamore le samo cerkev določiti, kakor tridenški cerkveni zbor veleva, zakaj le samo ta je za katoličane postaven in edino določiven. „Nadalje list dokazuje, da to ni rakova pot, ako cerkev to svojo pravico ohrani; ,,ni v tem politiika lojalnost, j usti ti a distributiva, da bi se pravice jemale, verske čutila žalile, temuč pravice vsih se morajo spoštovati in braniti." Mora se priznati, da v madjarskem narodu se v marsikterem oziru neka ple-menitoserčnost razodeva, ki ravnodušju dobro dč. — Novo berilo is vsih vetrov. Na Češkem se godi zmiraj huje, zdaj se nameijajo sem ter tje že manjši rogovilstva. Med drugim je kup neobrisanih fantalinov tudi oo. jezuitom okna pobil. Ti pač Čehom ne kratijo njih pravic. — Štajarski Slovenci so nad 100 pisem poslali deželnemu zboru v Gradec, t kterimi vsemu pri-terjujejo, kar so domoljubni njih poslanci v zboru eo-vorifi, in željo izrekajo za slovenšino v šolah in vradih in sa zedinjenje Slovencev v Slovensko. — Že od nekdaj zaverieni ljudje zmiraj novo orožje kujejo zoper ras-odenie Božje, zoper resnico in zoper blagor človeškega naroda, posebno pa zoper cerkev in njeno osebstvo. Da bi nesramnemu čerajenju in obrekovanju veči mičnost dali, ostudneži svoje derne namene večkrat zagrinjajo v skrivnostne napise, kakor v „Geheimnisse von Rom, Parit" itd. V take spise so zlasti poslednji čas jeli naj ostudniši laži in gerdobije vpletati, ki jih iz svojih pre-pečenih možgan »legajo zoper cerkev, redove, zoper naj višji do naj nižjega cerkvenega osebstva. Kar koli je kdaj pregrešnega, zvijačnega, lainjivega, ostudnega nesramni pisavec bral, slišal, ali ne mara sam poččl, tudi posvečenemu osebstvu pripisuje in sicer žveči mno^e spake, s kakoršnimi bravce kuži in kazi čedno odre)o človeškega naroda. To bodi opomnjeno, da taki, kterim enake spake pred oči pridejo, ne bodo verjeli, kar se s potuho stavi sa »zgodovinsko" in se n. pr. cerkev, njeno osebstvo popisuje sa ianatiško ali se mu kdo v6 nezadovoljnost z njegovim stanom pa razne pregrehe pripisujejo itd. — Na Španjskem Orense dela sa federativno rspubliko. — Ministerstvo je prepovedalo osnovano splošnjo zvezo avstrijanskega tiskarskega delavstva. — jutri (v saboto) se prične deržavni sbor. — Pervi predlog vderiavnem zboru bode neki od vladine strani izjemni stan v Pragi, da naj ga sbor poterdi. — Tirolski deželni sbor je bil 11. t m. odderžavnega namestnika Lasaerja neutegoma sklenjen; vzrok je bil, ker je večina sprejeta od šolskega odbora osnovano šolsko postavo, ktera se loči bistveno od vladine osnove. V Rimu so v neki kasarni 6. t. m. zasledili ostrupljenie živeža, po kterem bi bilo 50— 60 vojakov smert storilo. Eden nižjih častnikov je zapert. Nesramno izdajavstvo! — V Madridu se mavtarstvo šopiri. Kriči „zoper konkordat" in za „prosti Rim", pa „bikovsko dirjanje" so bili najeli 8. t. mesca Tri znamnja psevdoliberalcev. — Dandanašnji so hitre pota in kratke službe navadne reči. Poslednje novice so, da je češki poglavar baron pl. Kellersberg odstopil in na njegovo mesto je za zaaj stopil fml. Koller. Sedaj ima Cislajtanija tri generale na poglavarskih sedežih: v Pragi, v Terstu in v Dal-macii. Praga z okolico je s ces. ukazom od 7. oktobra djana v obsedni stan, s Čimur je vse zbiranje in tabo-rovanje sneto in časništvo vtesnjeno. Marsikteri nepo-koji so neki k temu priložnost dali. Is Ljubljane, r. — Ker ti „Tagbl." vseskozi čen-čariŠ o ne vzajemnosti med Čehi in Slovenci, in nam očitaš le kar so Čehi o Slovencih pisarili 1. 1830—34, čitaj tudi, kar so Slovenci zahtčvali 1. 1848 o slovanskem shodu v Pragi: „Slovenci obyvajici v včvodstvf štyrskem a krdlovstvi ilirskčm ž&daji (zahtevajo): 1. Aby všichni Slovenci obyvajici v Štyrsku, v Krajinč, v Korutanech a v Pri mori, spojeni bili vjeden politicky celek pod jmenem kralovstvi slovenskeho (Slovenie), tak aby společnou vlddu mčli v Lublani. 2. Aby slovensky jazyk byl dyplomaticky, aby u-veden byl ve školy, kancelai-e a soudy, i aby každy utednik povinen byl umčt jim mluviti. Abi v Lublani zrizena (vstanovljena) byla universita." (Vid. Čas. Čes. Mus. 1848. XXII.) Zdaj pa meditiraj to-le: a) So li slovenski domoljubi res tako pretirani, ker L 1868 zahtevajo zedinjenje Slovencev v Slovenijo? in b) ali niso naši sedanji vodniki pohlevni, ker zahtevajo 1. 1868, da se sprejme domači jej.ik v šole in vradnije, in da se vstanovi v Ljubljani samo pravna slovenska akademija? in c) so si li naši vodniki v svojih zahtevah res tako nedosledni, kakor bi ti rad? — — Tudi na Turškem se slovanskim Časnikom hudo godi. „Makedonia" v Carigradu je dobila od Fuad-paša tole določilo: „Žurnal-et Makedonia sja spira za dva mčsica zarod obnarodvanie na edin člen, koito ima za ciel, da podkopae doviere-to k'm' učrieždenia-ta na Im-periu-tu, i da vezbuda umra, no i priezrienie k'm' Im-peratorsko-to Pravitelstvo." — Is JHinesote. 4. avg. pridem doli v Vinono, soseda č. Pluta obiskat, kar pride o polnoči č. g. Berghold doli z naznanilom, da je namenjen v Evropo. G. Berghold je z nami pred 4 leti v Ameriko popotoval in je zdaj eden naj bolj serčnih misijonarjev v Minesoti. (Kolikor se nam zdi, jo zdaj omenjeni preč. gosp. na Stajarskem. Vr.) Tudi jaz bi rad prišel, pa imam preveč opraviti. Zdaj pričnem dve cerkvi naenkrat delati, in sicer precej veliki. J. Trobec. V ljubljanski škofli. S smert j o preč. g. korarja Jož. Poklukarja spraznjeno ces. korarstvo je 14. t. m. razpisano. — Čast. g. BI. Petrič, kurat v Šturji, gre za administratorja v Selo v Treb. dek. — Dobrotni darovi. Zrn Marijno podobo pri st. Jakopo. Neimenovan &0 kr. Za bnlgarski misij on, Neimenovan 1 gl. P>f r>r< » ff. eiogrtsovavci. G. vlL: Bečbisemogla določno zaznamnjati in pritisniti, sicer je brez vspeha. Odgovorni vrednik: Lika Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.