n. Uli. M Ua » St «MU rmtm of Chicago, tortfc, 1*. februarji (February 16), 1926. 2T!TÏt,4r STEV.—NUMBER 89 «-d-Üto PROSVETA "3E53FÎ UwndaU A»« OfflN «I FlMlHtliii HI1 u UweSato Ai» Odgovori na razposlan« vprašal -oe pok to pokazujejou—član -gtvo kompanijakih unij. Chicago, III (F. P.) B Dunn je napisal za Federalizira ni tisk serijo člankov, v katerih prikazuje, da on ni tako optimističen glede Parker-Watsonove predloge kot oni, ki vidijo v nji da bo mogoče 8 pomočjo te predloge pravim unijam fctrebiti kompanijske unije. Dunn meni, da ao podjetniki pričeli s kompanijskknj. unijami pred izbruhom zadnja vojne. Najbolj se je ta nova prikazen rizvila, ko je nastalo primanj kovanje delavcev. Ameriška delavska federacija je razposlala vprašalne pole svojim 2000 prostovoljnim organi zatorjem. Odgovori organizatorjev pokazujejo, da so kompanijske unije prodrle skoraj vsako državo in induetrijo. Te kompanijske unije štejejo okrog milijon članov, Poročila teh organizatorjev so bila priobčena v januarski številki 44American Federationista". Kompanijske. u-nije postoje v podjetjih velikih tovarniških kompanij, korpora-cij za javne potrebščine in ie-llezniških družb. Železniške družbe, pri katerih so uvedene kompanijske unije, so: Southern Pacific, Denver & Rio Grande Weltern, Chicago, Burlington & Quincy, Union Pacific, Kock Island, Atchison, Topeka k Santa Fe, Pennsylvania, Great Northern, Erie, New York Central, Lehigh Valley, Delaware, Lackawanna & Western, Kaan* City Southern. Pregled, ki ga je iz-delal železniški delavski odbor, pravi, da poetoji poleg teh lp>m-panijskrh unij Še okrog tri sto malih organizacij, ki so pod kontrolo železniških družb. Ndbena teh organizacij ni združena z A-meriško delavsko federacijo ali s štirimi velikimi bratovščinami. Nekatere izmed teh organizacij so le lokalnega pomena, toda brez vpliva. Druge imajo zopet lokalne organizacije križem Združenih držav. Te lokalne organizacije so pod centralnim vodstvom. Nekatere izmed teh kompa-nijskih unij so pri življenju, ker železniške družbe odtrgajo mesečne prispevke od mezde. Tipične na celi stvari je, da Železniške družbe dozdevno priznajo štiri velike bratovščine, katerih člani «o v prometni službi, medtem ko ne marajo imeti stikov z drugimi pravimi železničarskimi unijami, temveč skušajo zlomiti moč t<>h pravih unij. Tako razpraVlja Dunn, boječ * da nova železničarska pred-loK" prinaša velike nevarnosti za obstoj pravih železničarskih unij. Nihče ne more tajiti, da v novi predlogi ni nevarnosti za prave železničarske unije. Ampak te nevarnosti se razblinijo v Prazen nič, ako železničarji spozna jo te nevarnosti in se zdru-ž>jo proti njim v plcupnem delu. Kompanijske unije so zelo st^ra reč in so zanešene U Ev-r°l*' v Ameriko. V nekdanji sta-n A\ atriji so bile ustanovljene med uslužbenci za izvrševanje prometne službe. Tam so imeli ipievodnikl. kurjači in strojenje itd. tvoje organizacije. Ze-'«niAke družbe ao od trgovale od Plat'e članarino. Te organizacije 80 lfnele namen zadržati aH pa Poročiti organiziranje feletni-f*rjev. Okrog leta 1090 so pa železničarji spoznali, s kakšnim namenom so bfle te organizacije ("Kaiiizirane in pričeli so se or-iraniiirati v pravili delavskih or-yant/Mcljeh. Železniške družbe m > tega gledale mimo, marveč * poslužile raznih sredstev, f* i»i ♦'prečijo organiziranje že-Wn . trjev v teh osfipizecijah e so žrtve, a Vti 189« so bl1* ^ organizacije že tako moč-'a io na južni želemki po> Pregled dnevnih dogodkov amehika. TrUto rudarjev pokopanih n novi strašni eksploziji v Ohiju Petnajst trupel rudarjev, ki so v Hor Postali žrtve razstrelbe ningu, je na površju. Policija zahteva od podjetnikov plačilo za stavkovno službo. Zadeva radi verouka v javnih šolah pride najbrž pred vrhovno sodišče. Osem rudarjev obsojenih Zeiglerju. Socialistični kongresnik Ber-ger zahteva vrnitev državljan skih pravic Debsu. PO SVETU. Angleži pošljejo delavsko komisijo jjroučavat boljše razmere v Ameriki. » Callesova vlada v Mehiki je zaprla vse katoliške šole. V novih homatijah v Gornji Sleziji so Poljaki aretirali 21 Nemcev. Zmešnjava z ligo narodov postaja še večja, ko se pričenja še papež riti v ospredje. Nemško ljudstvo bo meseca marca glasovalo o odškodnini za premoženja bivšemu kajzerju. V premogokopih na Japonskem delajo žene. Berger zahteva vraitov državljanka Debs« Kongresnik pravi, da od vzet je državljanskih prsvic Debsu ni Debaova, temveč ameriška sramota. Washington, D. C., 15. febr. — Victor L. Berger, socialistični kongresnik iz Milwaukeeja, k danes predložil v poslanski zbornici resolucij^, v kateri zahteva, da zvezna vlada povrne Evgenu V. Debsu popolne državljanske pravice, ki so mu bile odvzete, co je bil pred nekaj več ko sedmimi leti obsojen na deset let zapora, ker je nasprotoval vojni. Ko je bil Debs pomiloščen, ni dobil nazaj svojih državljanskih pravic; te so mu zadržane menda na toliko Časa, dokler ne ¡»teče njegova teoretična kazen. Berger je dejal v zbornici, da oropanje državljanskih pravic možu, ki je bil štirikrat kandidat za predsednika Združenih držav in kateri ni storil nobenega zločina, ni sramota za Debsa, yač pa za Združene države. Dokler mu niso vrnjene držav-Janske pravice, je Debs tehniško še vedno kaznjenec in ne mo-re voliti, niti kandidirati. Reso-ucija je bila izročena justične-mu odseku zbornice. policijska PLAČA OB (ASU STAKE išljo delavsko komieijo. ki naj doftea* zakaj m ameriški de-lavcl boljše plačani in več producing kot angleški. < London 15. febr. — Sest članov različnih delavskih strokovnih unij na Angleškem pojde v kratkem času v Združene drŽave s namenom, da proučijo ameri- S'industrijske razmere in do-#jo vzroke, zakaj ameriški , _ ivci dobivajo 20 odstotkov višjo mezdo kot pred vojno, do-čim imajo delavci v Angliji K odstotkov manjše plače. Misija Ima dalje nalogo dognati, zakaj eriški delavci uživajo višji vljenski standard kot delavci tere druge dežele na svetu in proizvedejo več produktov. Misijo je sugestirala vlada, toda pošlje in financira jo Ion-kadar jo kdo potrebuje. On ne [ionski list "Daily Mail", ki je Podjetnik noče plačati. — Ako podjetnikova obvelja, tedaj I» majo delavci tudi pravico zahtevati ob času stavke zaščito. New Britaia, Conn. — Tukajšnja policija skuša iztirjati od lKxljetnika Reginald Tow *sa $323.40 za "izredno zaščito". Ta "izredna zaščita" je obetale v tem, da je policija strašila njegovo opekarno, ko so bili opekarski delavci na stavki. • , Ako pride do tožbe in sodnij-ske obravnave, tedaj se za delavce pojavi zelo važno vprašanje, ki ga bodo morale rešiti občine. Towers trdi, da je dolžnost mestne občine dati policijsko zaščito, mara plačati računa za delo policijske straže, ki je opravljala delo privatnih stražnikov, katere bi moral Towers seveda plačati. Namen Towersa je bil, da s pomočjo policijske straže zlomi stavko. V velikih mestih je policijska straža-tako močna, da njene rezerve lahko nastopijo kot zalčit-nice podjetnikov, ne da bi mestna občina zahtevala kakšno odškodnino za tako delo. Ako nastanejo finančna vprašanja, tedaj se ta vprašanja rešijo med policijskimi uradniki in podjetniki. V javnost ne pride ničeear reševanju takih vprašanjf še manj pa pred sodišče. V smislu Towerjev!h argumentov imajo stavkarji ravnotako pravico zahtevati policijsko zaščito proti podjetnikom, kot jo imajo pod-etnlki proti delavcem. In afear delavci lahko zahtevajo saščlto proti vohunom in poboj n ikona, ki »e posebno radi pojavijo ob čaeu delavskih stavk. zagotovil članom redno teden ako plačo in jim plača vse stroške. Misija obišče New York, Bo-ston, Phiiadelphijo, Buffalo Schenectady, Detroit, Cleveland, Pittsburgh in Chicago. To je prvi slučaj, da angleška delavaka misija te vrste posetl Ameriko. Trupla radarjev ieie zdaj dobili iz jame [»ftnajat žrtev eksplozije v Hor-ningu so prinesli v nedeljo na površje. IMtUburgh. Pa. - V nedeljo so prinesli iz premogovnika it. 4 v Horningu, kjer je bila eksplozija plina pred dvema tednoma, nadaljnih petnajst trupel rudarjev, ki so izgubili življenje pod zemljo. Prej so spravili na »vršje pet trupel. I»ET OKEB UTONILO V Rl-DARSKI NASELBINI. Pikevllle. Ky. — Premogov-nitko naselbino Coaldsle v tu-kajšnji okolici je v nedeljo zju-trsi zadela velika nesreča. Utr-gal sTje oblak in nsselbins ki m nihaja v ozk. dolini. j. Wto £„2u poplavljena. Pet oseb je utonilo in gmotna škoda znaša okrog 110,000« kazale svoje zobe. V tem W*u j* Novaakeplozijav Tria to radarjev pokopanih v novi katastrofi v Ohia. PitUburgh, Pa. — Tukajšnji šef zveznegairudniškega biroja, D. J. Barker, je prejel v ponde-jek predpotdne poročilo is Pow-latana, O., da je bila tamkaj zjutraj velika eksplozija, ki je pokopala okrog 300 rudarjev. Wheellng, Pa. — Razstrelbs plinov je bila v pondeljek zjutraj v premogovniku Bowhatan, 20 milj južno od Whoelinga. v državi Ohio. Jamska stavba (tipple) se je podrla in mnogo rudarjev je nevarno opečenih. Podrobnosti ob tej uri še niso znane. Ambulance iz Wheelinga, Bellaira in Moundseilla so odhitele ns pomoč. Posebni vlak z zdravniki in strežnicami je zapustil Bellaire. Anglija pro«S dalav- ) skarazMrov AmHM Ljudsko glaaovan je o odškodnini ta uplenjena ekakajaerjeva premofeaja je zagotovljeno.. Berila, 16. febr. — Socialisti in komunisti so izvojevali prvi referendum v Nemčiji, ki odloči da li nemško ljudstvo plača rtljtfrdo zlatih mark Hohenzot-lemcem in drugim dinastijam za premoženja, ki so bila zaplenjena v revoluciji leta 1018. Minister za notršnje zadeve je naznanil danes, da nabiranje podpisov se začne 4. marca in zaključi 17. marca. Ustava določa, da mora najmanj Štiri milijone volilcev podpisati predlog, ki gre na referendum. Ako pride dovolj podpisov, se bo vršilo glasovanje enkrat v avgustu ali septembru In oddanih mora biti najmanj 20 milijonov glasov, predno je sprejeti predlog veljaven. Mo-narhieti se tolažijo, da ne bo mogoče dobiti toliko glasov. DHiHn vnH Rojak MUriUč ni nfonlL Zadnji petek je Prosveta poročala, da je rojak Joe Suštoršlč utonil pri delu na jezeru. Mnogi prijatelji in znanci, ki so či-tali vest, so drli na njegovo stanovanje, kjer so ga našli šlvega in zdravega. Bili smo napačno informirani. Resnica je, da je utonil neki Litvinec, ki je delal v skupini, pri kateri je dušter- Bellalre, O. — V pondeljek zjutraj se je pripetila strašna šič preddelavec. naš poročeva-eksplozija v premogovniku Pow- lec je pa slišal, da je bUflušter-hatan. Okrog 400 rudarjev je šič ponesrečen. Veseli nas, da je bilo na delu ob času katastrofe, bi Is pomota, katero v tem slu- Koliko je mrtvih, nI še znano, čaju radi popravimo. Uradniki družbe pravijo, da ru- , darji, ki so ostali živi, se l*bk°1 OBRAVNAVA PROTI BI M BI/ rešijo skozi dhigl izhod. ~ PRELOŽENA. ZOPET DVA OBEftENA CHICAGU. Brook ton, Mans. — Obravnava proti Anthony BirtUbu, uredniku --lavinskega dnmrnlka "Laleve" Chicago. — V soboto Outra J jt odložena za dva tedna. Blmba ■ta bila v okrajni ječi obešena j, moral položiti flJOO poro-Jack Woods in Joseph Holmes, |tva. Obtožen je po zakonu Izza Id sU s tremi drugimi' v rad ubi- |«u 1697 Masfemije. Po tem zala Franka B. Rodkejs, liomošne- feonu M itrsče kazen do enega ga blagajnika boteU Drake, ko |*ta zapora In $900 denarne gio-fU oropala hoUI 29. julija m. I. ,be. Dva roparja sla bila ubita v bo- ( BhnU ^ „p* govoril v dvo-ju s policijo, peti je pa ušel s'rMif v i^teri je bU aretiran. Za plenom $10^)00 in še daMs ga nje§ovo obtožbo je odgovorna niso ujeli. Eksekučijo je gledalo ^^ Mrota. Proti Bimbu naokrog 200 oseb. med temi todi Mtopajo Lit vinski meščanski vdov« ubitega Rodkeja. klub, ki ga podpirajo Kolumbovi —— j vitezi, lokalni trgovci in podjet- <;aas!ta šepet podražea. nikL Bimbo podpirajo klubi or-New York. — Dve petrolej ski ganlziranlh lltvinakih delavcev KAVSAHJE V LKa NARODOV RASTE Zdaj poročajo, da papež rine katoliška Male v evet lige narodov, J London, 15. febr. — Komplikacije v ligi narodov, ki so na-«tale vsled prihajajočega vstopa Memčije v ligo, so vedno bolj za->letene. Franciji,'ki se boji, da bo Nemčija s pomočjo nevtral-cev imela velik vpliv v ligi, deluje za povečanje sveta lige narodov, da pridejo njeni zavezniki v svet. Zahteva Francije, da do->e Španija, Poljska in Brazilija ter mogoče Cehoslovakija stalni sedež v svetu, je naletela na od-x)r v Angliji. Nemčija je tudi jezna in grozi, da odgodl svoj vstop, ako Sntenta ne izpolni obljube, katero je dala ob Času sklepanja lokarnskih paktov. Zdaj je prišla vest, da se je tudi Vatikan vmešal v konflikt za kontrolo lige narodov. Papež baje urgira vse katoliške dežele, naj podpirajo predl6g Francije, da dobe Španija, Poljska in Brazilija stalni sedet v svetu lige. Kardinal Gasparri, papežev tajnik je konferlral z diplomati katoliških dešel v svrho organiziranja katoliškega bloka na izrednem zboru lige narodov v marcu, ko se bo sklepalo o sprejetju Nemčije in reorganiziran ju sveta lige narodov. OaaRi radariev aokriv- wWVN IMHHIVV BVMIV Ijealh v Zel|lerja Bentoa, III. — Osem rudarjev U Zeiglsrja je bilo spoznanih Ifrivjm In pet je bilo oproščenih pred tukajšnjim okrolnlm sodiščem zadnjo soboto. Trinajst rudarjev je bilo obtooAeaJh, da so hoteli ubiti D. B. Cobba, pod-predsednike rudarska organizacije v 9. subdlstriktM, v teku protestne stavks v Zel-v , avgustu prejšnjega znane flor ju leta. , à Varaaavk v Javil najbrž viljs sodiščs, ti. la ji I šolah postave« NtMün vbit ia> pri« kaMlik« Ma To je najnovejša akcija ve vlade v ostrem konflikt« med vlado In cerkvijo f ami nji republiki Mexico City, 16. fSbr. — Mš-hiška vlada je odiedUa, da «a zapro vse kstoliške šole, kolegiji in drugi taki savodi, ki so v rokah duhovščine. Prizadetih je veliko število šol v glavnem m* atu ln po dešelt, med temi tudi ameriška katoltška Šola v pred-mest ju Mehiškega mesta, ki jo upravljajo nune. < Vlada pojaanjuje, da so vse katoliške šole prekršile zakon, ki določa, da se morajo vsi šolski zavodi v Mehiki podvreči dršat-ni inšpekciji. Nune iz ameriške šole so se zatekle k ameriškemu poslaniku s protestom, španske nune, katerih je največ v Mehiki, pa k španskemu poslaništvu. "El Sol" poroča, da bodo nune najbrž deportirane, kar Je tujk, kakor so že bili mnogi španski duhovni. Nadškof Mora y Del Rlo je bil v soboto poklican pred sodišče, da izjavi, če ja kriv ali nekrlv prestopkov v obtožnici napram njemu. Isjavil se ji nekrivega. Nadškof je obtožen rebslhranja proti mehiški ustavi ln na tej temelječim proticerkvsnlm zakonom. Move komaN ja jN'ttla f A Poljaki no arstUnll.il Neaaeev, katere delše gibanja n v leno dršavoi ran, te. if or. — is *aiio-v Gornji ftMji poročajo, poljska polleijs odkrila i* iko gibanje za ustanovitev Albany, N. Y. — Vašen sodni |ki najbrž pride pred zvezno vrhovno sodišče v Washington^ Je bil otvorjen U. februarja pred newyoršklm državnim vrhovnim sodiščem v Albs-nyju. Frank P. Graves, držsvni šolski komisar, Je obtožen, da Je prekršil ustavo, ker dovoljuje, da vodstva Javnih šol dajejo o-t rokom dopust z namenom, da lahko obiskujejo privatne verske šole. John Lewis, predsednik neke svobodomiselne orgsniza-cije. Je tožitelj. Lewis zahteva, da državni, ko- \ mlsar prepove dopusti» otrok v svrho Verouka. Obtožnico sta; zagovarjala John c. Mahon in! Arthur Oarfleld Hsys, eden zagoromikov profesorja fteope-sa v znanem protievoiueijskem procesu v Day tonu, Tenn. Hays Je dejal pred sodiščem, da verski pouk vedno bolj utlhotapljsj v Javne šole. llerlln, 15, febr. la Kfttto* vltsa daje tiMnifi^ ____ neodvisne šleske države. Poljaki so aretirali II vodilnih člana« ondotne nemške nacionallftlšna organizacije In jih obtožila zarote (n špljonaže. Več ko 110 nemških stanovanj je bilo preiskanih. Kot poročajo, so v gibanje zapleteni katoliški krogi v Nem-čijl In Poljski v svrho, da H ti-stanovi neodvisna Gornja ftlsai-ja kot ekonomika enota, ki na bo pod nemško niti poljsko kontrolo. Kakor Izgleda, nimajo nemške oblasti nič proti po-kretu. Komisija narodnih manjšin f Gornji ftlesljl pošlje protest ligi narodov zoper aretiranja. TROJICA PRODAJALA DR- 2AVUANSKE PAPIRJE. De trot t, Mich. — Tukaj so bili aretirani trije moški, ki ao Obtoženi, da so prodajali druga državljanske papirje lnoismesm. Zvezne oblasti prsvlj* da ao odkrile eno največjih slepankih afer te vrste. Aretirani so bili: John Lucas, lastnik restavran-ta, John Kryasls, soboelikaraki delavec in Gsorge D« Raptleu, zemlJIŠčnl trgovec In advokatald itudent. Zapleteni so še drogi. Brezžični telefon zvsaal Anglija t Avstralijo. , I/ondon, lft. febr. — Knosfrantika brezžično-telefonska «veta med Anglijo in Avstralijo — 12,000 milj razdalje — Je bfla O-«ta no vi Jen a 19. t m. Velika r»-dio-postaja Rugf>y v Londomi je bila v razgovoru s Zdrnlanlml državami, nakar je prišel kable-gram iz Avstrslljs, da so jo sll-šeli tudi tam> Avstralija Še nima tako močne postaje, ds bi mogle odgovoriti. UWio "— i Urft Hflrr P" Nfw lüriL — UVf Ihuoii-jmi gani*iranin inTiim*»n •»■ K» •»•j^» bilo proglašeno pniknta^ » su^h oil Co. v New in Unije za ameriške chfflne svo- j» ffiosnlr ITSM »Milit Sodstf. A d vertí «in* rntos on acroeincnt. Chicago) aad Cu>6 SMS »m SuboeripUon : United Stotoo ( ywur; Chicago |6.60, aad foreign countries 98.00 p« roar, "MEMBER of THE PEDEOBATED PRESS" Datum o oklepaja a. pr. (Doe. S1-15) poleg vaioga iowna na aasloru Sa na Jo • to« dnevom poUkla naročnina. Pokrito Jo pravetaoao. da m vam ao ostsvi T KAPITALISTIČNI SISTEM BLAGOVNE PRODUKCI JE IN DISTRIBUCIJE PREHAJA V NAJVI&JO STOPNJO RAZVOJA. VenNjtvo iMJtaJt V zadnjih letih prošlega stoletja je izgubila Evrope v kratkih presledkih celo vrsto velikih muzikov. Po vrsti so odšli vt večnost: Rihard Wagner, frranç Liszt, Niels Gade. Robert Franz. Charles Gounod, Peter Čajkov-skij, Anton Rubinstein, Hans von Buelow, Anton Bruekner, Johannes Brahms, Johann Strauss in Verdi. On ni imel Častilcev, imel je samo — oboževalec. , . Po svojem talentu in razvoju je Verdi fenomen. Njegov začetek ni bil gladek, priznanje je doživljal počasi, korakoma. Leta 1889. je napisal prvo večje delo, ki je bilo komičnega značaja. I-menovalo se je "Oberto, conte di S. Bonifacio". Sledeče opere (Un giprno di regno, Nabucco, I Lomi bardi alla prima crociata) so koncipirane popolnoma v slogu propadajočega stila skladatelja Donizettija. Toda že "Hernani" prinese novo razodetje. Verdi se v tej operi umika tistemu, kar samo ugaja, kar uho boža. Pra-matična nota se oglaša v njem s silo. Tudi orkestral, part je samostojnejši. Bai to delo je pokazalo Verdijevo fiziognomijo pred svetom v pravi luči. Skladateljevo ime je šlo daleč po svetu. Od leta 1844. do 1850. jc sledila vrsta novih ,del: I due Foscari, Glovannâ d'Arco (po Schillerjevi Devici Orleanski), Alzira, Attila, Macbeth, 1 Mas-nadieri (po Schillerjevih "Razbojnikih"), potem je prišel Jeruzalem, Korzar in ns podlagi Schillerjevega teksta ' (Kovar-stvo in ljubezen)1 Lulza Miller. Verdi je moral v tem času inar-sikdaj občutiti, da je umetnikov poklic velikansko, naporno m težavno delo. Našli so se dvomljivci, ki radi pomanjkljivih ijtspe-hov niso imeli vere v njegovo bodočnost. Pa je naenkrat i&išel "Rigoletto" (leta 1851.), " za njim "Trovatore" in potem "Tra-viata". Slednji dve operi je Verdi ustvaril leta 185& Ta izrecno srečna trojica opernih del je pridobila Verdiju zopet stari reno-me, skladatelj je postal ne' le svetovno znan, ampak tudi splošno popularen. * Za ta uspeh pa je bil Verfli v prvi vrsti dolžan hvalo e*§M snovi, katero si je izbral za tvoje opere. Ko je videl, kako zelo zavisi opera od teksta, je sklenil proučevati in uporabljati vsa preizkušena i sredstva tedanje francoske opere. Harmonitiral je pogumneje, orkestru je tu in tam prepustil kako pikanterljo. In je uspeval. Nastopna štiri dela: Sicilijaneka Vespera, Plfes v maskah, ftoč usode in Don Carlos so pomenila zopet samo delne uspehe. Krono Verdijevega o-pernega ustvarjanja so prinesle šele naslednje opere: Aida, 0-thello in FalaUff. Prva je nastala leta 1870., druga leta 1887., tretja pa leta 1898. Z "Aido" se začenja pri Ver-diju*nov razvoj: v operi si podajata roke melodlk in dramatik-Radi dramatične sile, ki jo vsebuje "Aida", so imenovali Verdija Wagnerjevega privrženca. Kako površna je bila ta sodba! Verd rje postal v "Aidi" «smo zrelejši, izločil je šablono, naturalizem, vse kar je dišalo po surovosti. Bai v tem je bil pogoj njegovega uspeha. "Aida" je bila naročeno delo, napisano za e-giptovskega kralja in se je prvič izvajala o priliki otvoritve Sueškega prekopa leta 1871. Po "Aidi" se je Verdi zsčasno ločil od opere. Leta 1874. se je delavcev, ampak služijo trustovcem. Zadnja stavka je-] kiarnkih in železarskih delavcev to pripoveduje z v^Č ko telja Manzonija. Toda delo je Hto izgledi. Stavka za jeklarske in železarske delavce bi J»*no in nedvoumno pokazalo, no biln nikdar izgubljena, da niso mnogi javni uradniki pomagali zlomiti stavko. Ta primera aamanasebi pripoveduje jasno in razumljivo, kolike važnosti je za delavce Rolitična organizacija, ki pa mora biti rnzminozavedna, da služi le delavstvu.i "thelll^e^ito i Trusti, pa naj bodo spopolnjcni ali pa šele v začetnem .krbe" po'Shakespearom ££ ftadiju, ne morejo škodovati delavstvu, ako se delavstvo stu znani sklsdatelj Arrigo Boi-zaveda, da mora biti organiairanc» politično, gospodarsko l0» avtor "Meflstofela"., in strokovno. Ako te zavest! rti med delavci, tedaj ae' , }< * • , ... Ju , * J ^ potrdilo to. ksr se je pokasalo truati izpremene v libo, kl tepé delavce. te v «Aldr. dl Verdi močan Ako se v kapitalističnem gospodarskem sistemu usta- dramatik. Opera je polna krep- n ovij a jo najpopolnejši trusti, tedaj kapitalizem izpolnjuje k*h konfliktov, dvoepevi v "O- le .vojo » «odoy in »ko nalogo. On prlhaj« v „^»jo „top- njo razvoja, ki je ¡»otrebna, da se uvede socialistični go- valka drame. General Motors korporacija je tudi že zapustila v svojem razvoju primitivni trust Síáer ta korporacija ne producirá jekla in železa za sebe, ali. ona je nanizila pod svojo kontrolo okoli dva in Šestdeset kompanij v produkciji. Te podrejene kompanije izdelujejo razne produkte za avte. International Harvester kompwiija ja trust za izdelovanje poljedelskih strojev in orodja. Rockefelier je zopet združil vse od produkcije sirovega olja do najbolj dovršenega oljnega produkta, pravzaprav produktov, ki se dajo producirati iz sirovega olja. tu je mesarski trust, ki se ne peča le s produkcijo in distribucijo mesnih izdelkov, ampak je posegel v. distribucijo živil, poleg pa producirá iz odpadkov razne produkte. Ti odpadki so bili navadno uničeni, zdaj se pa izpreminjajo v produkte, ki nosijo trustovcem lep dobiček. Vsi ti trusti so organizirani tako, da ne more finančni polom zadeti vseh združenih podjetij. Ako je zadeto eno podjétje, tedaj druga podjetja priskočijo na pomoč. To združevanje podjetij za proizvajanje in distribucijo produkcij od sirovin do nabolj dovršenih produktov, imenujejo ekonomiČarji nadtrust, da ga ločijo od navadnega trusta, ki se je pečal s produkcijo le ene vrste produktov. V resnici pa ni drugega kot trust, samo <}a je bolj spopolnen, kot ob ustanovitvi. Tekstilna tovarna obdrži ime tekstilna tovarna, če se v nji samo tka kontenina, ali če se bombaž najprej prede v débele niti in nato v tanke, potem se iz tankih niti tka kontenina. T^ust je trust, ako je združenih več podjetij; ki izdelujejo samo ene vrste produkte, ali če podjetja pridobivajo sirovine in pridelujejo iz njih najrazličnejše produkte in te produkte še postavijo na trg in razpečajo. Prav zanesljivo pa spopolneni trust veliko bolj ogroža interese delavcev in konzuméntov kot navadni trust, dokler se vršita blagovna prodiflccija in distribucija zaradi profita in ne zavoljo ljudskih potreb. 2e navadni trust izvaja velik vpliv na določanje cen in delavskih mezd. Trusti so povsod štrli pravo delavsTco strokovno organizacijo. Nekateri teh trustov so na to ustanovili kom-panijske organizacije, ki služijo trustom kot orodje, da z delavci laglje ravnajo po željah gospodarjev trusta. Iz tega sledi, da bo toliko laglje triifstom streti'in Uničiti delavske strokovne organizacije, kolikor bolj se bodo razvili. Ce pa delavci niso strokovno organizirani, je. njim nemogoče v sedanjem gospodarskem sistemu izboljšati gospodarsko toliko svoj položaj, da se odločno upirajo izkoriščanju in se bojujejo za odpravo mezdne sužnosti. Zakaj ? Ker trustovci niso le gospodarsko močni, ampak so močni tudi politično. Delavci se morajo torej organiglTRti politično, da obdrže svoje strokovne organizacije čvrste in močne, da izvršujejo svojo nalogo za izvojevanje popolne politične in gospodarske enakopravnosti. Dokler delavci niso organizirani politično, tedaj trusti napolnijolzakonodajne zbore, lokalne občinske, okrajne, državne in zvezne javne urade s svojimi podporniki. In kadar delavci s stavko upro trustovski samogoltno-sti in samopašnosti, tedaj podporniki trustovcev v javnih uradih ne podpirajo delavcev, četudi je pravica na strani da je Verdijevo težišče v operi. "Requiem" je nekako poavetna. meetoma močno teatrallčna skladba. Menda je to «poznal skladatelj aam, ki ae je kmalu To se je pokazalo tudi popolnoma v naslednjem, zadnjem Verdijevem opernem delu, v "Fatetaffu", za katerega mu je zopet priredil besedilo Boito po Shakespearjevih "Veselih že-nahi Toda "Falstaff' je čudo-vito zadlvljajoCe delo, zrela izpoved umetnika, ki je srečno dospel na vrhunec življenja. Nihče ne bi bil pripisoval Verdiju toliko humorja, kolikor ga je pokazal y "Falstaffu". Verdi je u-stvaril a tem delom idealno komično opero najvišje, vrste. Bas v. visoki starosti, ko strasti v človeku navadno mirujejo in se življenje izpremeni v pusto vsakdanjost, se je Verdi razvnel kakor ne bi bil nihče pričakoval od starega moža. Sijajna je ta opefa po novih domislekih, ki jih je ovekovečil Verdi v zadnjem delu svojega življenja: trobente prevzemajo vlogo gosli, oboe vjogo fanfar in pozavne trilira-jo kakor flavte, ki so zašle med basiste. In krasna vokalna fu^a. "Vse je šala na svetu", s katero se opera zaključi! Takega finala ne zaznamuje nobena druga svetovna opera. Poleg številnih del (27) je zlo, žil terdi štiri druge skladbe; dve med njimi sta eminentno cerkvenega značaja — Stabat Mater in Te De um laudamus. Posebno "Stabat Mater" se odlikuje po idealni lepoti vsebine in oblike. Verdijeva življenska pot je bila ¿rogače zelo preprosta. Rodil se je v vasici Roncole blizu Parme. Njegovi starši ao bili skromni, ubožni trgovci. Ko je zagledal Verdi luč sveta, je baš francoska vojska korakala skozi RoUgole. Vojaštvo je bilo zelo sirovo in ni prizanašalo ženskam in novorojenčkom. Radi tega je ¿krila Verdijeva mati otroka v zvonik. S tem ga je rešila smrti, ki ga v nasprotnem slučaju morda doletela, kakor se je pri merilo mnogim drugim. Kot deček je kazal Verd? i" redno glasbeno nadarjenost Petje in orglanje sta mu polnila dušo od mladih dni naprej. Prvi učitelj mu je bil preprost vaški orgsnist. Ta je opazil Verdijevo nadarjenost in je svetoval staršem, naj pošljejo dečka v šole. Tačko je prišel Verdi v Busetto. Stopil je v neko trgovino za pomočnika^ trgovec, ki je spoznal, da nima opraviti z navad nim talentom, je poslal mladeniča v Milan. Naključje pa je hotelo, tla je baš v Milanu doživel prvo razočaranje. Moral je delati skušnjo na konservatoriju pred komisijo strogih gospodov z naočniki. Tega se je tako prestrašil, da jfe pri skušnji padel, dasi je imel dovolj glasbenega znanja. Kapelnik Lavigna pa mu je pomagal dalje in v nem al i meri je veliki Verdi prišel na pravo pot po njegovi požrtvoval nosti. Verdi je bil dvakrat oženjen. Prva soproga mu je bila hčerka njegovega dobrotnika, trgovca Barrezzija. Rodila mu je dva otroka. Oba sta umrla in za njima je šla še mati. To je Verdija silno potrlo. Drugič je poročil pevko Strepponijevo, ki mu jer pomagala do uspeha v "Nabuc-cu'f. 2 i vel je ž njo v srečnem zakonu do njene smrti leta 1898. Enostavno je bilo v zadnjih letih Verdijevo življenje. Njegova neskončna ljubezen do narave je storila, da se je preselil na kmetije, kjer je oral, sajal in 0-kopaval. Poletje je običajno preživljal na svojem posestvu Sant' Agati poleg Busetta, pocimoval pa je v Genovi. Stanoval je v palači Doria. Od časa do časa je o-blskoval tudi svetovna mesta in je dirigiral svoja dela. Videl je London, Pariz, Koeln in Dunsj, vendar se je vsako pot vrnil nazaj na kmete, kjer je v miru in harmoniji zaključil svoje plodo-vito življenje. — Po "Jutru". 2MK0MET Zastor ostane doli. Liga narodov na polije mednarodne armade na Tirolako. Tirnici, pa naj bodo še tako zabiti ali pametni, niso dosti vredni, ker nimajo olja.j • ♦ ♦ Obljubljeni tisočaki. Cenjeni K. T. B.! Ali hočeš nekoliko posvetiti v naš Clefo-land ? Videl boš načrt za velikansko armado nepolitičnih in nestrankarskih Jugoslovanov! Na sestanku dne 5. februarja smo zmetali naše politične stranke v koš in naročili Toneti^ naj jih pokoplje. Grdinček je sam dejal, da je nestrankarski. V dokaz je povedal sledeče: "Povem vam vsem navzočim, da je eno moje (!) žensko društvo obljubilo nam dati tisoč dolarjev samo radi mojega imena. Vedite, oa moje ime slovi ža mnogo let la bo še nadalje slovelo." V podkrepitev svo-jega dokaza je krepko udaril po mizi, rekoč, da kdor velflco kriči, nič ne da. Hvala lepa, Tonček! Nesreča tvoja je* ker si kot organizator te armade obenem tudi pogrebnik. — Clevelandčan. O O O tN Pertinentna vprašanja." Ali je kje kapitalist, ki ljubi svojega bližnjega ravno tako kakor samega sebe? y O O • Cenjeni Zarkomet! Tu je zopet ena dobra novica iz Cleve-landa. Tone Grdina se je izrazil na skupnem sestanku rešiteljev primorskih Slovencev iz krempljev fašizma, da bo neko druitvp dalo $1000 samo zato, ker je on predsednik in ker se piše Grdina^ Dobra Zakaj pa ni tisto društvo dalo vsaj 20% te vsote v delnice Slov. nar. doma, ki je tudi narodna stvar? — Tone naj gre rajši k mr. Pircu pomagat šteti Člane S. N. P- J., da ne. bo več pomote, ker leto ima 12 mesecev, ne pa samo 11 kot računa Pire. Tone naj prečita predzadnjo stran "Ave Marije", kjer je tiskano, da je Mussolini naklonjen katoličanom in zato se nimajo katoličani nič pritožiti čez Mus-solinijevo vU4o. Potemtakem so katoliški Primorci zadovoljni s fašisti! Cemu potem pomožna akcija? Ali niso kutarji, \i to pišejo, Tonetovi zavezniki, s katerimi je romal v Rim in tam izrodil denar Vatikanu, kateremu je Mussolini naklonjen? Mar ne izgleda, da so najprvo prodajali narod za narodni denar in zdaj pa mislijo kupiti narod zopet za narodni denar, v resnici pa bo denar služil le lenim župnikom in kaplanom ter njihovkn ipri-ležnicam? — Lucifer iz Cleve-landa. 16. FËBRUARJA. Pijan, polica j ubil gootUalčarja. Chicago. — V noči od sobote na nedeljo je detektiv Thomss Chriatenaen ustrelil Williama Warwreynkiewicza. lastnika ob-cestne gostilne Radio club. Mil-waukee ave.. severno od Nilesa. Detektiv, ki je bil pijan, je sto-pil v gostilno in zahteval pijačo. Lastnik mu je rekel, naj se izgubi. nakar je detektiv potegnil revolver in ustrelil dvakrat. Bil je na meatu aretiran. 000 Malo pleaa s Trunkom. G. Trunk mi je zopet posvetil dve koloni "za naše". Stare jezuitske reči, ki prijajo tercijal-kam in otrokom vseh starosti. Dotaknem se glavnih pointov. Piše, da le/'spridena duša more tajiti dušo in noben čist in pravičen človek ne more tajiti božje eksistence". Dalje: "Duša je tako jasna, da jo lahko vid I vsako nesprideno, nedolžno srce a tako temna, da je ne vidi *prj.' deno srce". Fine! Z mirno vestjo ležem k počitku — prav nič ae ne čutim prizadetega. Se več: zelo pono. m na svojo spridenoat' Saj nisem sam^By golly, če lo pomislim, smo po Trunkovo "sprideni" vai, ki hodimo po tem grešnem'svetu! Kdo je čist in pravičen? Ali more g. Trunk re-či: Jaz sem čist in pravičen ; niti pege ni na meni? Ako je odgovor negativen, tedaj je tudi on med spridenci! In kdo je nedolžen? Otroci! Samo ti morejo vi-deti jasno dušo! A še ti ne vsi Zakaj? Po Trunkovi filozofiji ima duša obliko človeškega telesa. Duša zamorcev je torej temna --nedolžni zamorčki je ne morejo videti! Kaj je Trunk dokazal? To, dq edino čisti, pravični in nedolžni vidijo dušo. Ker pa takih stvorov ni, je ne vidi nihče! Ali je treba še kaj več za vse one, ki mislijo zase? G. Trunk je tudi zapisal, da bistvo duše je pamet. Ako je to res, tedaj so tudi nedolžni otroci brez duše. Otroci nimajo pameti navadno do sedmega leta, torej dobe dušo s pametjo — in ker se pamet razvija, se tudi duša razvija, dasi g. Trunk pravi, da se ne! Kdo je zopet v kontra-dikciji? Moja deveta briga je, kaj so mislili paganški filozofi v starem veku o neumrjočnosti. Zanima me le, kaj miali današnja znanost, in ta — ponavljam — ne ve nič o neumrjoči duši in zaman išče dokazov za supema-turo. Par besed o živalih. Trunk pi-da "nekako sramežljivo prisojam omejeno duševno (mentalno) delovanje tudi živalim." Nič sramežljivo! Cemu? Ali je vas, g. Trunk, morda sram, ker Ste enkrat bili apermatozon? Vsak .fizijolog vam pove, da apermatozon je paglavčku podobna živalica; ki se nič ne razlikuje od spermatozona opice in drugih- sesalcev. Ženska ova je tudi do pičice podobna ovi živalskih samic. Ali nas je radi tega kaj aram? Zakaj — razložite eplerat — človek sega po telesii v živalski svet, če se ni razvil iz tega sveta in če ni v sorodu s tem svetom? Le bedak taji, _da nimajo živali gotove mere pameti. Ali živali mislijo? To vprašanje rešijo, kadar izumijo aparat, ki bo fotografiral misli Ampak kakor Trufek lahko špekulira o super-naturi, ' tako tudi jaz še ložje špekuliram in zaključim, da vsaj višje razvite živali imajo primitivno mišljenje. Kako je n. pr. mogoče psa naučiti, da prinese na eno besedo copato ali kaj drugega, če mu na moj ukaz ne pove slika v njegovih možganih, kaj hočem? Pes mora prej videti v svoji glavi sliko copate pred-no jo gre iskat Slika pa je pri-mordijalna misel. Človek je tudi mislil v slikah, dokler ni imel jezika. Abstraktno in kombinirsno mišljenje je mogoče le z besedami. Fizični in mentalni človek je produkt razvoja, ki se vrši dslje. K. T. B. i nnajaimuaecno 1010 Vprašanje reforme koledarja je zopet prišlo na dnevni red vsled akcije odbora lige narodov, ki je povabil na posvetovanje zastopnike rimsko-katoliške cerkve, raznih pravoslavnih cerkva, anglikanske cerkve in kakih sto protestantskih cerkva. Svrha posvetovanja naj bo, da se najde, da-11 bi bilo mogoče ustanoviti stalen dan za velikonoč, mesto da ista ostane premičen praznik, odvisen od polne lune. Predlaga se, da bi vellkanoč vedno padla na prvo ali pa na drugo nedeljo aprila. - Odbor lige narodov se bo sploh bavil tudi z drugimi reformami koledarja. Mnogi navdušeno podpirajo načrt da bi se leto delilo trinajst mesecev, od katerih bi vsak imel po 26 dni. Koncem zadnjega tednu v decembru pa bi se pridal še en dan povrh. Vsaka šRri leta bi se dodal prestopen dan koncem junija. Sprememba koledarja, kakor pravijo, bi lahko začela 1/januarja 1926, ker bo U dan nedelja. Vodja ameriškega vremenskega urada, prof. Martin, odobrava načrt trinajstmesečnega leta. ker bi tak bolj enostavni in stalni koledar jako olajšal delo znan-! stvenikov. On poudarja tudi ve-, like koristi takega koledsrjs zs gospodarske, poljedelske, šolske ln trgovske interese. Vsak mesec bi bil enak in vsak dstum meseca bi padal na isti tedenski dan. Sedanji koledar pa povzroča mnogo težkoč v modernem kompliciranem življenju. — F. L. i. a bands se klati po Vipavskem. V zadnjem času je bilo Izvršenih več drznih tatvin, tako tudi v Po-dragi in na Slapu. Orožniki so pod Planino zaaačili tatinsko skupino, ali prebrisani tiči so se izvili in zbežali. V bližini Gorice se ponavljajo tatviae posebno v Vrtojbi. Te dni so poekbsili tatovi svojo srečo v Blljah. Pri Ju-stu Stllču so klali. Silič je uks-zal, da mora biti hiša po noči zs-straže na, ker gotovo pridejo tatovi n so r* prišli po noči is pri nekem oknu fte odstranili o-mraftje. Toda ko so se jim zsčele sline cediti po SUlčevih klobssah. je počila puška, domači, ki so bili na strafti, so kričali, tatovi pa so tsldl, kar ae ja dalo. V Svetem na Krasu je umri Ivan dtolfa, star 77 let. osem otrok. Trije so v Amerik». NAROCfTR fcï WJIOO "iiiisiim ffiiïniir aiupiHi »j flogovniški iatatriji ST^rStiSt S^e voda. - V japonski stilni industriji Ji ii fev- sistem._ «1 York, N. T. — Powers Uplood, član rudarske organise U. M. W., poroča, da žen-delajo v japonskih premo-,jikih v najstrašnejših raz-¡iah. Hapgood se Trne zopet v usylvanijo. Delal je v več jih kot rudar v premogovni-[ da se prepriča, v kakšnih rah delajo rudarji v dru-detelah. Hapgood piše: "Na otoku Kju-, središCu premogovniške in-i5trije( sem šel delat v dve ja~ : Ena izmed teh dveh je bila iloboka in v nji je delalo tri ti-! delavcev. Jami sta bili straš- Enoči. Prvikrat sem videl Žen-i delati pod zemljo. Moški so ili nagi. Na nogah ao imeli i podplate iz slame, ženske so pile le podplate in okoli ledij ^ ki je bil na hifctu Urok en ¿c, od spredaj pa štiri do pet ikev. "Pretreslo me j«, ko sem stal otkem hodniku, v katerem je 10 ¿tiri do pet palcev vode, iz šega hodnika je pa prišla žen- 11 upognjenimi koleni, da ne tri z glavo ob nizki atrop. V d je držala varnostno svetilna olje, na rami je pa imela llico, na vsakem koncu je pa f košarica, zvrhana s pre- Prepričanje i« sto-toda prepričanja Ob obeh pojmih se danes tolikanj govori m piše, z obema poj Dri^H rUZmetava in ^nra Pn Vseh mogočih debaUh ki naj imajo strankarski ali oseb-nostni značaj, " Jm nostni značaj, da je skoro po- r -"T „KrMjmi' ki i 8e** «** trebno o obeh pojmih in rs» ,°nce do Zadra- Pr®bivaUtva js merju teh dveh pojmov do nas" ° " 920,000 v ^^ 240'00a' nekaj več izpregovoriti. Prepri« čanje je za nas tista skladnost do katere se dokoplje človek > Primerjanju sebe do bližnjega do sveta samega, do vere, te ali one, do stranke, te ali one, do znanstvene filozofske struje, te ali one, do stranke, te ali one, in zna pri tem primerjanju do vsega potegniti ravno linijo, ki' ve- gOOL Hapgood je našel na Japon- Rp manj otroškega dela kot itaju, ko je pa obiskal japon-tekstilne tovarne, ae je pa epričal, da postoji v tej indu-iji fevdalni sistem. V tej in-tstriji dela do osemdeset od-otkov ženskih, in dekleta podijo pogodbo za tri leta. De-eta prebivajo v poslopjih, ki so dobna kasarnam in stoje na nrniških dvoriščih. Ta dvorili so ograjena s plotom. Prve mesece jim sploh ni dovo-eoo zapustiti tega dvorišča, po eh mesecih pa odhajajo na rehod le v skupinah in pod idzorstvom stare matrone, Industrijske razmere na Ki-tfskem so strašne. Mali nafci ¿ki, stari po šest let, delajo v tmogovnikih jx> dvanajst ur levno. Deklice, stare po sedem osem let in matere, l(i še do je Iteta, delajo po dvanajst ur ak dan in po sedem dni v teši v tekstilni industriji. 2iv-enje na deželi ni tako strašno i pusto kot v industrijskih sre-Ičih. f Delavsko gibanje na Japon-ikem se razvija počaai. Rudar-ki unija ima okrog deset tisoč Udov. Rudarjev je pa 400,000. toge,unije niso nič kaj na bolj-«n. pravi Hapgood. Zastopniki slavskih unij v Osaki so Hap-Nu priredili lep sprejem. Od časa ga je policija vedno puovala. t I RUDARJI NA POUU MEHKEGA PREMOGA POTREBUJEJO POMOČ. Chicago. 111. — V New Yorku 1 je organiziral poseben odbor »odpomoč rudarjem, ki šo bili iprti na polju mehkega premo- * v Zapadni Virginiji, posebno 1 v centralni Pennsylvanlji, ir se niso hoteli ukloniti pro-•taieljnosti podjetnikov, ki so Womili jacksonvillsko pogod-f Ta odpomočna organizacija Ptoji iz Unije za ameriške ci- *«vobodščlne in Lige za indijsko demokracijo. J» organizacija zbira staro in jo pošlje »v Pennsylva-Zapadno Virginijo. travnik zaštt arce na dveh mestih. Dun*J. 15. febr. — Dr. Ns-profesor na dunajski Pvn'^i kliniki, je včeraj dunajski zdrsvniški 25 '"t staro dekle z ozdravil >rcem, ki . je zašito na m stih. Neki moški jo je r» * nožem dvakrat v srce. J1 ¡"»zneje je deklica, ki je oniirala, letala na operacijski * ,n '»r. Nather jo grešil P*' je obe rani n* srcu .«»ubljeno kri je nadomestil ¿iluzijo. , že osebnost samo z vsemi individualnimi lastnostmi z vsem svetom in njegovim pehanjem v borbi za luč in kruh. Prepričanje je vsekakor širok pojem; različno je kot je različno po svojih individualnih, subjektivnih centrih Človeštvo samo. Ker je največkrat vsa sila človeka v subjektivnem gledanju Človeštva in sveta in ker je lepota in podajanje lepote subjektivnega značaja, zato ne moremo preko subjektivnosti, ne da bi je analizirali v objektivnosti, ki je smoter človeštva, pa če ga tudi nikdar mogoče ne dosežemo. Da pa ima recimo subjektivno prepričanje tudi v jedru dosti objektivnih strani, ki se skladajo v nezavestni harmoniji, je več kot gotovo. Zato ima vsako, na zgoraj omenjeni način dokopano prepričanje, svojo absolutno eksistenčno pravico. Boj, ki.se bije stoletja s prepričanji, odnosno ki ga bijejo prepričanja s prepričanji, ni toliko boj za in proti eksistenci prepričanja, je bolj boj za in proti pravicam in možnostim posameznih odtenkov prepričani a, ki mogoče celo skladnost nekoliko ubijajo, ali pa ogrožajo. Tak boj je upravičen, upravičen pa dotlej, dokler ne prekorači meja in ne prehaja v nekako sovražnostno okolje, ki mu daje smernice slepa strast in osebnostni egoizem. Kdor se bije zgolj proti eksistenci prepričanja sočloveka, greši, ker ne dela miselno, pač pa v strasti, prav tako, kdor hoče na ta ali oni način uveljaviti samo. svoje prepričanje in podvreči vsa druga. .Kajti kakor hitro moremo in smemo govoriti o eksistenčni pravici prepričanja takega ali takega, moramo istočasno priznati tudi svobodo tistega prepričanja, to se pravi, da sme z njim svobodno razpolagati in v slutenju svojih objektivnih vrednot pobijati človeštvu škodljive prirastke in odrastke drugih prepričanj. "Življenje je boj", je kot človeštvo stara resnica. Da p a je zgodovina obsodila boj, ki je prekoračil krog svojih pravic, nam je pa tudi znano, ker je ta* boj vedno prešel v despotizem, tlranstvo, demagogijo, skratka, v suženjsko tlačenje sovrednih slojev in narodov. Kako so taki izrodki poginili, jih nam svetovna zgodovina pač dovolj navaja. Prepričanje je torej vsako zase sveto in mu je po naravi dana svoboda. Kdor se zaletava ob prepričanje sočloveka, ki ne prisegava in slepo ne raca za njegovim prepričanjem, bil pravi prototip znanstvenega šu-šmarja. Isaadltdja o ohranitvi energije Reber ta Maserja so učanjeki KNJIGA AMEBISU SLOVENCI garflo za vašega prijatelja. sneti provOns plast eške? NaroH d H. P. I. vzajemno prlblttujata; kar je še pustinj med njima, vedno bolj glneva in ž njimi tudi tipične ameriške ranče ogromnega obsega. Živinorejci se doetlkrat nahajajo v težkem položaju. Toliko časa so ie privadili sistemu ranč, da jim je teftlco aprljaznltl se z zeljem ln kokošlml. Reja teh-le je baje dobra za ženake, ne pa za moške. Kinematografi so si izposodili mnogo "punčarjev" iz ranč in odah cowboys bi tudi radi šil v spis. Beri» Pila Jak: LETO ŽIVLJENJA t: < •• - • Peeem iibirtke taj*«-. Na Jug in »«ver, vzhod in za- U> viije nad zemljo in ae modri- —»na vse strani etotine vrst okoli — so tekli gozdovi in ležala z mahom zaraala močvirja. Stale ao temnorjave eedre in smreke. Pod njimi so rastle v neprehodni goičavi jelke, oljžni-ki, krhlike, brin in pritlikave breze. A na malih jasah med grmovjem, v plasteh lota, ki so jo obdajale brusnice in mahovntee, so letali v mahu nevarni "stu denčki", brezdanji in z rdečkasto vodo na povrlju. V septembru je prišla zima"— petdeset stopinj pod ničlo. Padel je trd, temaomoder eneg. Samo tri ure je sijala dnevna luč; ostali čaa je bila noč. Nebo ae je videlo težko in se je spustilo nizko nad zemljo. Zavladala je tiši naj le v septembru so še tulili loei, ki so se tačas^parili; v decembru so rjoveli volkovi; ostali čaa je bilo tako tiho, kakor je tiho v pustinjah. Na holmu pri reki je ležala vai.: Navzdol k reki je padala gola strmina iz temnorjavega granita in belega skrilavca, vsa izbi-fana od vode in vetrov. Na ob-rdžju šo stale zavaljene temnorjave hiše. Reka je bila velika, mračna in hladna; žalostni modrikasto črni valovi ao bili nasršeni kakor ščetine. Koče so po-temnele od starosti; visoke, naprej zakrivljene strehe je tupa-tam zarasel zelenkast mah. Okna «o zrla slspo v svet. Olcoli koč so se sUšile zanke. Tu ao živeli lovci sibirske divjačine. Cez zimo eo odhajali na dolgo Časa v tajno in lovili zverjad. II <,Spomladi so poplavile reke: široko, prosto in mogočno. '' ' : 1 1 1 Drveli ao težki valovi; rečno korito; od njih je prihajal vlažen, zamolkel hm, ki jo vzburjal ln budil nemir. Tajal Je sneg. Na emrekah ao zraale amo-laete sveče in ao vonjala krepko ln zdravo. Nebo se je lo; ob zori je bilo lahko zelen kasto vabljivo otožno, V tajgi se je po zimaki smrti razmaknilo prvo živalsko delo — rojenje. Vsi prebivalci gozdov- — medvedje, volkovi, losi, liaice, polarne kune, sove, uharice — so tonili v pomladansko radost rojenja. Na reki so vreščavo kričale gage, labodi in goal. V večerni zarji, ko se je nebo prelilo v lahno zeleno bojo, da postalo Čez noč atlasnosinje in polno zvezd; ko so vtihnile gage in labodi in ae je v mehkem in toplem vzdu-hu oglašalo zgolj mrčanje medvedk in Krestačev — so se na rebri 9b reki zbrala dekleta. Pela ao pesmi o Ladi in plesala kolo. Iz tajge so se vrnili z zimskih lovov fantje-lovci in ao se tudi zbrali ob reki. Ostro je padalo pobočje navzdol v vodo. Spodaj Je šumela reka. Zgoraj se je razpenjalo obnebje. Vse je utihnilo; ali razbral si v tišini, kako roji in polje življenje. Na vrtiu breži-n«, kjer ao na granitu in akri-lavcu poganjali redki mahovi bi pocestne trave, so deldeta posedla v tesno gručo. Oblečena v Jarke obleke, so se videla krepke in bujne; pela so otožne in široke starodavne pesmi in upirala poglede nekam v temačno zelenkasto meglo. Zdelo ee 4e, da po-jo svoje bogate in ftireke pesmi zavoljo fantov, ki so «tali kakor silhuete okoli devojk ln se raz- 16. februarji **osrET*— iOko k kamni, in okorno odprta na široko ten ne oči; zagrizla ae Je njih in ubijali drug drugega; a dekl*a eo bila ravnodušna in ao ee v vaem pokorila moškim. Prepirali ao se fantje, rohneli, ae tepli in hrumeli — oni, ki Je zmagal, al Je prvi izbral *eno. m Dvajset let Je bila etara Mari- poslušala dolgo medlo v uma in svojih udih dremavico. îah i av kakor pred raati- »rzdano hohotali, cakor samci v šum tvijo. Takšen Je bil zakon v vaseh ob tajgi: Prihajali so fantje in si izbirali žene, prepirali se zavoljo lh tedaj sta (se vzela on in ona. in. v Marina je bila stara dvajset let, ko je šla na ježo et> reki Čudovito je bilo zgrajeno njeno vieoko, malce težke telo krepkimi mišicami in zamolklo-belo kožo. Grudi, život, pleča, boki, noge so se ji črtale ostro-krepko, prožno in viboklo. Vi-' soko so se dvigsle okrogle, široke nedri. Imela Je jako črne, težke lase, obrvi in trepalnice. Oči so UeŠčale črno in vlažno in ao i-mele globoke zenice. Lica so rdela v golobjesivih odtenkih. A ustne eo ji bile mehke, ^pohotne, zelo rdeče in velike. Hodila je vsekdar počasi, dvigajoč močne noge in jedva premikajoč prožne kolke. U^H ■■HI Prihajala je na obrežje med de vojke, J Pele ao devojke avoje pesmi zategnJeno, vabeče in gorko. Marina se je vzleknila med dekleta v gruči; ležeč a hrbtom na tleh, je zaprla megtenaste o-čl in zapela. In plavalk je pesem, točila ae v širokih in svetlih krogih in vanjo, v pesem, se je vse Izlilo. Upehano eo se zapirale oči. Toposladka bolečina je go-mezela po nedotaknjenem telesu. Neznana slast je prjjemala srce in ae je zdelo, da medli ;*od srca ee je razlezla medlica po krvi v roke in noge, da eo odreve-nele v nji, in je šla, v glavo kakor megla. In Marina se je strastno iztezala, vsa medlela in se izlivala v pesem ln pet*; zdrznila ee je ob vzburjenih, strastni^ moških glasovih. In ko je prišla pozneje domov v zatohlo čumnato, se je zarila v posteljo; zataknila je toke pod glavo, da ao se^i grudi vzbočile •'T- > Dvanajst let v samostani •pisal Jesspfc MeCabe, bivši frsnUBran la profsser v • ., . semeniiču. Pr«v»l A. K. jih (Dalje.} v Neki drugi frater* mi je pojasnil, da trenirajo t globoko uvedeno špijonašo in premišljenim sistemom nagrad in kazni. Naj bodo v bodočnosti karkoli, dokler z njimi zadržujejo socializem, imajo fratri ugod-ne razmere, Cisto jasno je, da vsak resen poizkus za preobnovo, uvedenje višjega duha v red, . bi naletel ua močan odpor in Če bi tudi imel u-speh. bi znatno znižal število samostanskih prebivalcev. Nobena večja skupina ljudi ne bo nikoli več iskreno sprejela puščavniškega življenja. Belgijski samostanski red bo bolj zdrav in srečnejši v ostalih dneh svojega obstoja, če ae bo mogel.rešiti svojih lenih tercijalcev, ljudi, ki streme za službami, in, stupidnih razuzdancev. • e e « - \ • «y ""J Belgija je smatrana kot rlifisko-katollška država, zato bo gotovo zanimivo, če malo razpravljam o istiniti verski pripadnosti Rimu. kolikor sem dognal po svojih poizvedovanjih in opazovanjih. Mnogo pobližnjih prilik sem imel, da stvar proučujem, kar sem tudi skrbno vršil, ne samo zato, ker sèm se zavzel za vprašanje aam, temveč tudi radi, očitanj belgijskih redov- * nikov, ki so očitali angleškim herezijo ter ao mi Anglijo sploh imenovali "vaša nesrečna domovina." In pozneje, ko sem dognal, da je Belgija nabrala za papeža kot Petrov novčič samo , 200,000 lir, dočim je Anglija zbrala 1,200,000, sem pa matral Ae za večjo potrebo, da se poglobim. Politika in vera sta tako zamenjani v Belgiji, da je verski status te države kar na debelo napovedan pri vsskih volitvah. Mnogo let je bil oster boj med klerikalizmom (katoličani) in liberalizmom. Katoličani so čestokVat zmagali nad liberalci, ki so znani kot protiklerlkalci in svo-bodomislčci. V resnici je belgijska buržoasija tista (s njo tudi del višje naobraženega indu-ftrijalnoga ratreda), ki jo uvedla moderni ra-cijonalizem ln geslo "Le cléricalisme, voila l'ennemi!" (Klerikahaem, ta je naš sovražnik!) Belgijsks priprosts masa pa Ima svoj izras "A bas la calotte!" (Po naše: Dol s kuto!) Ne da bi bila stranka liberalcev kaka fllosoflčna sekta, temveč čisto prlproeta, ampak aktivna, le zaključke je sprejela o filozofov in kritlčar- . jev ravnotako pošteno kakor ao klerikalci sprejeli filoaofijq svojih teologov. Aristokracija je is svojih vzrokov slepo na strani eerkve in ravnotako kmečko ljudstvo kot skupina ostaja zvesto v svoji grobi nedovsetnoeti in nedoetop-noeti za trezne srgumente. V politiki ps je prišlo zadnja leta do kore-nite »premenibe ; socializem je dobil moč in u-gled. Se ni dolgo tega. ko ae Je ptled advokat na bruaeljaki katoliški konferenci proglasil samo za krščanskega socialist*, pa ao ga takoj zatrti klerikalni in ariatokratični člani Danee. če bi Rim ne imel slepila s krščattkim socializmom. bi kmalu izgubil kmečtaNtffedstvo te dr-ta ve Socializem ai Je aasigural industrljalne razrede po Evropi ter ae bo nedvomno razširil na kmečko prebivalstvo. Proti Rimu sicer ne more naetopitl »kupno s liberalci», ker slednje črti kot buržoazijo, katera podpira socializmu nevarno aristokracijo in monarhijo. Ri^i spora med liberalci in socialisti torej Še " ostaja zmotnost za odpor cerkve, katera pa vfrlic nepravičnosti volilnega reda komaj še leontrolira polovico glasov po deželi. Skupni rezultati volitev vsekakor pokazujejo, da so katoličani v manjšini in če se nasprotni stranki kdaj združita, bodo popolnoma izgubili svojo moč. Toliko je gotovega na podlagi izidov Volitev, toda v deželi, kjer se kuhajo nove ideje, ao samo štatlstične številke premalo podučne. Nova stranka, ki je stara komaj eiio generacijo in katera je čudovito urno raatla, se sestoja večinoma samo iz spreobrnjencev, kateri pa so o-bičajno prav goreči za nove ideje. Tudi pristaši stare stranke se Že ogrevajo za spremembo avoje pozicije. Dobro Je pa preizkusiti tudi resnično Vero in zvestobo rimski cerkvi tistih, ki se nazivajD katoličane. Ta preizkušnja je mnogo lažja kakor pa preizkušnja za Člana kake druge stranke. Kmalu spoznamo, da je strah pred kaznijo radi greha, ki veže nekatere ljudi. To tudi že vidimo, da ni prav nič gorečnosti, če upoštevamo, da dijaki edine katoliške univerze na splo- Teh je ena Nekoč aem šno zanemarjajo nedeljske maše. tretjina, kar je znamenit pojav, čul prepir med valonakim menihom in flemakim frančiškanom o verskih zaslugah teh dveh plemen. Tujcu bi ae zdelo te|ko pridružiti se katerikoli strani. Vzela sta za primero spoved, ki je najboljši dokaz, koliko ljudi še živi v strahu pred kaznijo po smrti. Vsekakor se je Valonec bahal, da Človek lahko verjame Vaioncu pri apovedi, prav gotoVo pa ne more Flemcu. Fle-mec mu je pritrdil, da je to res, ampak rekel Je, da Človek verjame Vaioncu le takrat, kadar ga dobi, toda spove se le dvakrat v svojem življenju: pred svojim prvim obhajilom in pred smrtjo. Oba sta bila stara misijonarja in prisotni so obema dali prav. Imel pa sem Še bblj pobližje skušnje v državi, katere so potrdile moje nfeko ocenjenje katoličanstva. Med velikonočnimi počitnicami aem šel v mal samostan na deželi kskih deset milj Južno od Bruslja. Predstojnik je dobil ju-risdikcijo čezme ln precej službe sem opravil v kapeli komtese de Meeus, ki je bila zgrajena v naši veliki železni cerkvi pri Argenteullu kakor tudi v farni cerkvi v Ohainu. Pod ausptn-aijo je bilo nam menihom prepovedano poma-gati pri umirajočih ali pa epoVedovati p veliki noči. Toda kmalu sem spoznal, da če bi tega ne vršili, bi veliko ljudi odklonilo sprejem zakramentov. Pomagal sem pri treh, ki so umirali. Neka tenska je bila že nezavestna in bi je bilo mogoče samo še mazilitl, za kar se pa njeni pri-Jatelji niso čisto nič brigali. Neki mladi mož je umiral, rad bi aa epovadai, prejel obhajilo in poslednje olje. ampak ni hotel tega od fernega župnika, zato Je umrl brez vseh zakramentov. Tretji pa se Je očivldno podal, da se spove, a da mu je vseeno in da se spove le, če jaz želim Precej jih je prišlo, ki so rekli, da se epovejo meni ali pa nikomur. Povaod. tudi med prizna-nimi katoličani Je bila močna protiklerikalna mržnja. dočim so kmetje tvorili neko čudno izjemo, ker Je tako ugajalo menihom. Kmetje pač aiao Imeli najmanjšega pojma o resničnem življenju po kloštrih in koliko vina in šnopsa se spije v samostanih. ~ ---*----- (Dalj» prihodnji*.) * t na; ob rojetvu Ja rasla kakor* o-aat v rebri; — proata in sama — med lovci zverin, v tajgi, na pobočju, ob raki. IV. Demid je živel v lovski bajti. Tako kakor vaa Je stala tudi lovska bajta nad reko. Nad njo Je bil holm e strmino. Blizu nje se je začenjala tajga; tik Ir bajti so segale a temnozelenimi šapami tajgine cedre in smreke. Daleč se Je videlo odtod: nemirna, temna reka, ' vasi ob njej, temnovišnjeva in na obzorju zobčasta tajga, pa nizko in težko nebo. Bajta je bila zgrajena iz brun; imela je bel, nebaivan, iz ogromnih smrek stesan strop, ki so ga vaega pokrile medvedje, loeove, volčje, lisičje in herjne-linje kože. Na stenah, na podu — povsod so ležale kože. Na utolpih si videl amodnik, šibro in karteče. V kotah ao bile na l$u-pu naatave, zadrge in pasti. Viselo je orožje. CutU si oster in krepak zapah, zdelo ae je, da so se ¿brale vee tajgine vonjave. Bili ata dve izbi s kuhinjo. Sredi prve je etala miza, ki jo je izdelal sam bajtar. Bila je velika, s stolci naokrog, ki so bili pokriti z medvedjo kožo. V tej izbi je bival Demid, v drugi izbi pa je živel mladi medvedič Maksr. Demid je ležal doma na avoji medvedji postelji. Ležal je dolgo in nepremično in poslušal svoje zajetno telo; poelušal je, kako živi telo,- kako mu kroži v žilah krepka kri. Potlej je pristopil k njemu medved .Makar, mu položil na pral težke šape in prijateljski vohal človekovo telo. Demid je ifraekal medveda za ušesom in ae je videlo, da ae onadva — čloyek in zver — ume-jeta med seboj. Skozi okna pa je zrla tajga. Demid je bil toUčak in široko-eč, a črnimi, velikimi, mirnimi dobrimi očmi. Od njega je vonjalo po tajgi — zdravo in krepko. Oblačil ae je — kakor vsi lovci v tajgi — v kožuh in v grobo tkanino domače preje, belo in "prepleteno z rdečimi šivi. Noge je imel obute v visoke, težke Čevlje iz jelenove kože, a rdeče in široke roke pa je pokrivala krepka skorja fejljev. ' Makar Je bil mlad in, kakor vse mlade zverine, grd. Tekal je okorno in ae je često nan\rgodil; tedaj je grizel mreže ki kože, lomil zanke in lizal smodnik. Demid ga je včasi moral pretepati. Jdakar ae je vrgel na hrbet, naivno obračal oči in otožno cvilil. V. Demid je šel na ježo ob rdri in odvedel Marino k sebi v lovsko bajto. In Marina je postala žena Demlda. ( VI. V poletju eo hitele rasti bujno n sočno temnozelene trave. Po dnevu je z višnjevega in, dejal >i, vlažnega neba svetilo solnce. Noči ao bile bele in se je zdelo, da neba ni več; razlezlo se je v )ledo meglo. Ves čas so rdele zarje — večerna in jutranja — n nestanovitne megle eo polze^ 11 emljo. Krepko je šlo živ- a jenje, ker se mu je mudilo; zakaj, kratki so njegovi dnevi na severu. Marina se je naselila pri De-midu v Makarjevi sobi. Makar se je preselil k Demidu. Makar ni sprejel Marine e prijateljskimi čustvi. Ko Jo Je ugledal, je zarenčal, začel režati n jo je skušal udariti a šapo. Demid ga je pretepel in medved e |»e pomiril. Nato ee je Marina sprijateljila a Makarjem. Cez dan Je Demid odhajal v tajgo. Marina je ostala sama. Svojo Izbo je opremila po laat-nem okusu; in videle eo se poteze nekake grobe nežnosti. Raz-vesila je simetrično kože In Jar-kordeče in modro podšlte briaa-*e; v kot Je položila eliko Matere božje; oenažila Je pod. In glej — izba, ki Je vaevdilj dišala po besnih nočeh je ratpaljena vonjaj očega telesa, raz valj ena na medvedji koži, aprejemala in meglena ao je nočna tiši- Demida. Bele, močvirne bile noči. Vladala Je na tajge. Megle eo letele. Skovikale ao uharice. Z jutra/ je vzplamtel na vzhodu rdeč ogenj in ha vlažno modro nebo se je povzpelo veliko solnce. Hitele so raati sočne trave. Minevali so dnevi, Šlo je poletje. VII. V septembru je padal sneg. že v avgustu ao ee dnevi očitno krčili in so postajali motni; zrasle so dolge, črne noči. Tajga je kmalu utihnila, onemela in je poetaia pusta. Prišel je mraz hi je vkovarreko v led. Zopet so bile zarje zelo dolge in v njih svitu sta dobila sneg in led na reki višnjevo barvo. V nočeh so se raatili loei in tulili v tajgi. Njih glasovi so bili tako močni in nenavadni, da je prihajala groza in so ae treele stene. V jeseni je Marina zanosila. Neko noč malo pred svitom se je Marina predramila. V izbi je bilo zatohlo od razgrete peči in je vonjalo po medvedu, te je začelo svitati in na temnih stenah' so ee komaj vidno liki sinje pega risali okvirji oken. Nekje v bližini bajte Je tulil star los; po grobem, aikaločem glaeu si mogel razbrati, da je starec. SLOVENJ» jP*f£i'Po poklicu J svrho ženitve. Reane fJHJraS?na -- Usta pod šifro; "Mir" c-o sveta, 2667 So. Lawndale a Chicago, lit—(Adv. ■ DA SKUHA8 DOHRa VO, PESI PO NASgl PRODUKTE. ■ V salocl slad, hmelj I Potrebščine. pulkJ («U j« doto« pri I ls nsjboljii ia ihp^ ' ■ Groovijam, slsdičičarjena in T sajam* M*sain« damo primer» past pri večjih aaroiilih. pZ informacijah na: * FRANK OGLAR 6401 8«p«rior A ven u t-. CleveUadl Nov graditelj moči in živce čudovit* j«, kako hitro to novo i vil* povrne slabotnim, nervozni in pobiti« ljudem njih idravj, • I slo jako hitro uiinkuje t Kri mora imeti železo in žveplo. Ntiga-Tone daje ?.<.|,Zo in žv*plo Živcem. TWi vživa* »nanatveni graditelji krvi m ih in najdejo hitro odporno* v par i Nail čitatelji bodo našli Nuga-T da ni škodljivo, ampak prijetna efektivno »dravilo, ki ponovi mo atvarja spetit in hitro ojati živce ftTtelo. Dajo poživljajoč «panec, muUra obiati in jetra in regulir lodec ln šreva. Izdelovateiji Nuge-Tone vedol dobro ksj ^e ista vatanu storiti v takih slučajih, da prisilijo va kamarje, da sa njo jamčijo in povrnijo denar, če niste zadovo Oglejte si -jamstvo na vsakem Priporočena, jamČena in napro vseh lekarnah. (Adv.)^H 8. N« P. J. "AMERIŠKI SLOVENCI" Knjiga Je iluatroi sna s nad 200 slikami, obaega 682 ■tranl. Je krasno trdo vezana v plavih platnicah in ima zlata črke beeedijo na hrbtu, ter kraaen zlat znak S. N. P. J. na aprednji platnici Sobratje in sestre 8. N. P. J., ter drugi rojaki, knjiga Je prvovrstno delo in na finem Star Engliah papirju tiskana. Naročite takajt . ■ %m,'' Cena J« $5.00 a poštnino vred. Naročnino pošljite n« opravništro Prosveta, 2667 So. Lawndale ive^ Chicago, HL , ■■'j * ■ . ^. ;; - '• » ' • v » i * Naročite lahko tudi ZAPISNIK 8. REDNE KONVENCIJE' SNPJ„ mehko vesan, cena 50c SPREJEMA ISA V TISKARSKO MRT SPADAJOČA IELA. ' « - 1 ' . * Tiska vabila ga nvelice la shode, viritnlce, časnike, knjige, koledarje, letake Hd. t sloven-•kem, hrvatskem, gto?«0kem, češkem, aemikem, angleškem Jedko in dragih. VOKTVO TRUME APELIRA L P. L M l* ipi. Je začenjale naličiti goad-ni kapeli, ' kjer prebivalci gozdov molijo svoje bogove. Ob bledozelenih raaevitih, ko je niiala bresnebeana noč in bilo čuti tgolj skovikajoče u-harice v tajgi in ob reki renčeče! medvedke — je prihajal Demid k Marini. Marina nI umela misliti — misli so se Ji obračale • r c • « « i • i i • i RA tLAISTVO S. I TISKOVINE RUMA TISKARNI. V SVOJI csnb nmtwa, pkuskopslo ravs vasm VSA POJASNILA DAJB VODSTVO H-SKARNE. FliHa p» iafonucl)* m udav s SN. P. J. PrtaUrr, MB7-» 8Mth Liwlali Ammm. cutma TAM SB DOBB NA tBLJO TUDI VSA U8T-MKNA POJASIOLA. ■ ■«■■•■■tata, «a «.■■■'