len mm »SLOVENEC« velja po posti u vso atranl Jugoslavije ia ? Ljubljani: M celo lato naprtj •• K 84'— M pol leta „ ..H 42'— n četrt leta „ .. „ n en utm n • • <• Sa taomtttro oeloletao KM-— b Sobotna Izdaja: n Za salo leto.....K ss tsosoaistvo. ■. . _ JO — paUtfrsta (M aa 3 mm visoka alt ajo prostor) aa m krat ... po K IU nrtiil rasgtaal . 90 K IV Pri naročilu ul 10 objav popust« Nalauajll oglas 59/8 ma Enostolpna petltvrsta K 8-— l3ba|a vsak dan Immit ponedeljek ln daa po prasaUra, oh B. url atatrat &£S2&&83£r& Političen list za slovenski narod. Oprava |a t Kopitar]avl al. B. — Hačnn pofitao hran. ljubljansko ttt. 850 sa sarodalno tn it 340 aa oglas«, avstr. la čelke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-hero. 7583. misija rmruz m-feovlča. (Naše telefonsko poroSJei.) Belgrad, 3. oktobra. Danes dopoldne Je Ul pozvan PaSlč k regenta, ki ma je ponadll mandat za sestavo kabineta. Pnšič le mandat odklonil z motivacijo, da hoče v Pariz nazaj, da nadaljnje svoje delo na mirovni konferenci. Belgrad, 3. oktobra. Popoldne Je (ril pozvan voditelj radikalnih disi-dentov Marko Trifkovič na dvor. Poverjena mn Je sestava kabineta. Trii-kovič Ja mandat sprejel. Izjaoa stansStega ka-toUšhega dijašfua. Slovenski katoliško misleči dijaki, zbrani na sestankih v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Celju, Novem mestu in Št. Vidu nad Ljubljano, dvigajo odločne in energične proteste proti divjim in protiljudskim napadom, ki jih liberalna buržoazija združena s social-nodemokracijo uprizarja v Jugoslaviji proti pravicam naše vere. Slovensko katoliško dijaštvo je sklenilo enoglasno sledeče .resolucije: 1. Na razne blasfemiene in plitve spise, ki jih prinaša socialistični »Naprej«, zlasti v številki z dne 1919 in v katerih sramoti, ponižujeT Tn smeši ustanove, ki so nam, našemu ljudstvu, vesoljnemu krščanstvu najsvetejše in najvzvišenejše dobrine življenja, odgovarjamo slov. kat. misleči dijaki z globokim prezirom in gnusom. 2. Odklanjamo nedemokratični, protiverski in nepedagoški načrt šolskega zakona, ki ga je izdelal »Prosvetni odbor« v Belgradu in ga smatramo za izzivanje in sramotenje nagega zrelega ljudstva. Zahtevamo šolski zakon, ki odgovarja potrebam, zahtevam in čuvstvovanju ljudstva, ne pa svobodomiselnim nagonom posameznikov, ki ne zastopajo nikogar in niso nikomur za svoja dejanja odgo-vornL 3. Celokupno slovensko katoliško dijaštvo izreka jugoslovanskemu epi-skopatu kot edinemu in izključnemu predstavitelju verske in cerkvene ob- lasti svojo vdanost in izjavlja, da razen njega v teh zadevah ne priznava nobene druge avktoritetc. SJov. Dijaška Zveza. Slov. kat. akad. društvo »Danica«. tfaži® socialno gifeanls HngleSftein. Na Angleškem traja splošna železničarska stavka že skoro teden dni. London in Velika Britanija sta doživela največjo in najbolj nevarno stavko svoje zgodovine. Nad pol miljona organiziranih delavcev je zapustilo svoja mesta iti ves promet velike države je ustavljen. Dovoz živil v industrijska mesta dežele je pretrgan in lakota se vzdiguje precl očmi prebivalstva. Lloyd George je izdal oklic, v katerem po-vdarja resnost in težo položaja ter izjavlja, da nagibi tega gibanja niso gospodarski, temveč politični. »Ta nenadna stavka železničarjev more imeti najžalostnojše posledice za vse, ki so na njej udeleženi in za cel narod. Ne spominjam se stavke, ki bi se bila započela z večjo lahkomiselnostjo in bolj neopravičeno kakor ta-le, ki je dokaz največjega preziranja javnih interesov. Nagibi, ki so povzročili stavko, so naravnost nerazumljivi. Vlada je s svojimi predlogi izpričala in pokazala največjo širokodušnost. Prosila je zvezo železničarjev, da preloži stavko vsaj za dva ali tri dni. Železničarji so celo to zahtevo zavrgli in obratovanje, od katerega je odvisno življenje celega naroda, je bilo ustavljeno takorekoč brez naznanila. Vlada je prišla do spoznanja, da je bila stavka zasnovana že preje po skupini ljudi, ki so sicer maloštevilni, a zato energični, ki delajo brez prestanka in zahrbtno ter izrabljajo delavske organizacijo le za io, da bi zmagal družabni prevrat. Prepričan sem, da je velika večina strokovnih organizacij nasprotna tej anarhistični zaroti. Vlada si mora v interesu dežele izbrati le eno pot, — sprejeti mora boj. ki je napovedan javnemu življenju. Imam namen, onemogočiti udarec, ki je naravnan zoper javni blagor in se bom poslužil v ta nainen vseli pripomočkov, ki so mi na razpolago. Pozivam narod, da mi ponudi svojo pomoč za vzdrževanje družabnega miru, ker jo od tega odvisen blagor dežele.« Skupina energičnih ljudi, o katerih govori L!oyd George, jc radikalna struja mlajše delavske generacije, ki je nosite-ljica socialne revolucije in ima svoj sedež v Glasgovvu. O njej je londonski meščan- ski list »Daily Ncws« pisal že 11. februarja med drugim: »To so po večini izučeni delavci, ki imajo sposobnosti, si priboriti visoke plače in govorijo v Clyde-u k skoro najbolj inteligentnemu delavstvu sveta. Govore neprestano, po noči in po dnevu, sedem dni na teden, na zborovanjih, ob vratih tovaren, zjutraj, opoldne in zvečer v govorniških dvoranah, ki obdajajo podjetje. Moč njili besede je taka, da spreminja njih zborovanja v križarske vojne.« Tako si stojita nasproti dva sovražnika, ki sta si enakovredna. Disciplina, ki vlada med angleškim ljudstvom, in moč, ki živi še v angleškem meščanstvu, se je pokazala v dejstvu, da se je odzvalo na poziv Lloyda Gcorga 250.000 prostovoljcev, ki skušajo z avtomobili nadomestiti železniški promet. Po glavnih cestah države se premikajo nepregledne vrste tovornih avtomobilov, ki clonašajo živež, oglje in vse potrebno iz industrijskih središč na deželo, iz dežele v mesta. Slike iz svetovne vojne, s svojimi dolgimi transporti in tovori se ponavljajo. Zrakoplovne flotilje krožijo čez deželo in prenašajo pošto iz pokrajine v pokrajino . Ker je promet s Francijo ustavljen, letijo prostovoljni zra-koplovci tudi čez Kanal na evropsko celino. Državne prehranjevalne odredbe iz vojnega časa so stopilo zopet v veljavo in ogromna skladišča mesta Londona, ki so bila med vojno napolnjena z živili za slučaj nemške blokade, so začela svoje poslovanje, da se zagotovi 111 uredi prehrana prebivalstva. To so materielna in moralna »pomožna sredstva«, ki jih Lloyd Georgo uporablja, da ucluši stavko. Boj, ki se bije na Angleškem, je silen, nepopustljiv in za državo lahko usoden, a bije se vendar s sredstvi, ki so lojalna. Vlada se ni poslu-žila ne vojaštva in tudi ne drugega nasilja. Organizirano delavstvo poziva svoje stavkujoee pristaše, da se vzdrže vsako sabotaže in se v popolnem miru in redu pokoro ukrepom vodstva. Delovanje prostovoljcev da ni dopustno smatrati za stav-kolom. Thomas, tajnik zveze železničarjev, je na javnem zborovanju iu v časopisju izjavil, da jc pokazal Lloyd George pri pogajanjih z delavstvom precej smisla za potrebe železničarjev in mnogo velikodušnosti v svojem nastopu. Krivdo za ta boj cla nosijo drugi člani kabineta, ln vendar je LIoyd George glavni in najnevarnejši nasprotnik stavkujočih. Svet zasleduje 7, veliko napetostjo potek dogodkov v Veliki Britaniji. Izid boja je svetovnega pomena. Železničarska organizacija je od znane delavske angleško »trozveze«, ki šteje nad 2 inlljona članov in obstoja iz rudarskih, železničarskih in transportnih delavskih organizacij. Če razglasijo tud! rudarji in transportni delavci v znak solidarnosti splošno stavko, bi pomenjalo to konec vsega javnega obratovanja in proizvajanja na Angleškem; cela industrija bi bila ustavljena, trgovina bi prenehala, javno življenje bi umrlo. Zato ima gospodarska in socialna kriza na Angleškem clalekosežen in velik pomen na cel civilizirani svet. LDU. Praga, 1. oktobra. ČTU objavlja besedilo pogodbe med Češkoslovaško republiko na eni ter Zedinjenimi državami ameriškimi, Veliko Britanijo, Francijo, Italijo in Japonsko na drugi strani. Pogodba obstaja iz dveh delov, od katerih ima vsak po več členov. Člen 1. prvega dela določa, da se določbe pogodbe priznajo kot temeljni zakon. Člen 2: Češkoslovaška republika sc obvezuje, da svojim prebivalcem nudi popolno in absolutno zaščito življenja in svobodo, brez razlike pokolje-nja, državne pripadnosti, jezika, plemena ali vere. Člen 3: Češkoslovaška republika priznava kot češkoslovaške podanike ipso facto in brez posebnih formalnosti nemške, avstrijske in ogrske državljane, ki so na dan, ko ta pogodba stopi v veljavo, stanovali aH bili pristojni na ozemlju, ki tvori del Čehoslovaške republike ali se priznava kot tak. Člen 4. priznava češkoslovaško državljanstvo tudi onim osebam, ki so na goriomenjenem ozemlju bili rojeni cd staršev, ki imajo tam svoje bivališče ali domovinsko pravico, tudi ako tc osebe na dan, ko ta pogodba stopi v veljavo, niso stanovale na tem ozemlju, ali imele tam domovinske pravice. Člen 7. določa, da so vsi češkoslovaški državljani enaki pred zakonom in da imajo enake državljanske in politične pravice brez razlike osebe, plemena, jezika ali vere. Češkoslovaški državljani niso podvrženi nj-kakim omejitvam glede rabe jezika v zasebnem ali trgovskem prometu, ali pa v zadevali vere, tiska, katerihkoli javnih nastopov ali javnih zborovanj. Člen 8: Češkoslovaški državljani, ki pripadajo narodnim, verskim ali jezikovnim manjšinam, se bodo pravno in dejanski smatrali za popolnoma enake ostalim državljanom. Člen 9: Kar se tiče javnega pouka, bo češkoslovaška vlada mestom ali okrajem, kjer prebiva precejšnji odstotek češkoslovaških državljanov, ki ne govorijo češkega jezika, nu- Narodni pot" ko« Piše dr. Val. Rožič. (Dalje.) Mahnila sva jo naprej — in opoldne ava že počivala pod hribom Pichlern za neko seneno šupo. Na Solnograškem imajo vse polno takih senenih šup po travnikih, da spravljajo vanje krmo. Najraje bi se bila vlegla v seno na šupi, ki je bila odprta. A nato nisva smela misliti, čc sva hotela odnesti zdravo kožo iz internacije in da se ne spolni ona pesem: nazaj sta prišla. — Jesti nisva ihogla, dasi sva bila lačna in sva imela malo kruha in mesa s seboj. Žejna sva bila, a pitne vode nikjer. Imela sva s seboj par koščekov sladkorja in Hofmanove kapljice — za vsako nujno potrebo. In s tem sva se tolažila toliko časa, da nama je oboje pošlo. Zavila sva v hrib, visok 1200 metrov. Počasi je šlo. Solnce je stalo najvišje — bilo je ob eni uri popoldne ter pripekalo, da je teklo z naju kot bi šel dež. Bila sva oba v zimski obleki in imela sva še nahrbtnike. Počasi premagava vzdig čez Pichlern jn pot za vasjo sc nagne v Tomajevo dolino (Thomatal). Opoldne sva bila že pri reki Toma. Čevlje doli — iu noge v vodo, da si malo odpočijejo. Čez pol ure zopet naprej, V kraju »Tho-matal«zavijeva v gostilno ob potu ter spi- jeva vsak eno pivo, zraven pa prigrizneva vsak jpalo — strmite — belega kruha, ki ga je meni moja soproga se iz Celovca poslala in sem ga nalašč hranil za to »ubež-no« priliko. To je gledala gostilničarka mojo belo jugoslovansko štruco, a imela naju jc za turista. Tožila nama je, kako slabo sc jim godi na Solnograškem. Midva sva I jo tolažila, da bo že bolje, ko bo mir skle-j njen. A žena najinemu »prorokovanju« ni ! dosti verjela. — Plačava in greva naprej! Ob tri četrt gre vlak iz postaje Raming-stein naprej proti Unzsnarktu. Ura jc bila pa žc tri in peš hoda imava šc dobre dve uri do postaje, a hodila sva že po polževo, Kakor dva starčka sva sc opirala na najine palice in premikala »po nolah najine noge naprej. Toda vlaka nc smeva zamuditi, drugače naju lahko doidc »tiralica«, če čez noč kje ostaneva. In šla sva zopet naprej, pojoč ono pesem :Oh le naprej, oh le naprej, dokler je še vetra kcj. — Šc nekaj! V Thomatal je ravno cvetela šele rž. — Na Solnograškem jc cela letina za mesec dni bolj pozna. Krasna, lepa, velika njiva jo je bilo. In med ržjo je sramežljivo ali prešerno, kakor že hočete, raslo vse polno nemških narodnih cvctic — plavic. (Slovenski Korošci jim pravijo pczdeci«,] 11. Najini narodni grehi. Plavice! Ko občudujem to lepo rž in oprostite — šc lepfce nemške plavice — tedaj mi šine v glavo rešilna misel in zakličem: »Tovariš Renko, natrjjajva ai teh-le plavic in natekniva si jih poleg redodendrona na debelo za najine klobuke, morda nama kaj pomagajo? Bližava se zeleni Štajerski, tam je nemški nacionalizem v cvetju, in zato obrniva plašč po nemškem vetru.« Potrpežljivemu bralcu in bralki moram izdati šele zdaj to tajnost in skrivnost, ki sva jo nosila kol težak greh s seboj, namreč: da oba skupaj s tovarišem Renkotom nisva imela prav nobene lcgitimacijc ali listine, s kalero bi se bila mogla izkazati, kdo sva in kam hočeva in kaj nameravava. In to v dobi ko ima vsaka dežela, skozi kalero sva potovala, naredbo, da mora vsak tujec imeti svoje potno dovoljenje (Einreisebe-vvilligung) za vstop v deželo! — Zdaj si či-tatelj lahko predstavlja najin položaj: visela sva med nebom in zemljo nemške kontrole — seveda brez vsake legitimacije! To niso mačje solze, lo jc že jednačbu z dvema neznankama! In to v dobi boljševizma in komunizma, ki ga tudi po Solnograškem in Štajerskem iščejo in preganjajo z vso natančnostjo in skrbjo. — Zalo sva si nabasala teh nemških plavic« za najine klobuke, kar je šlo — brez najmanjšega očitka svojega vesti, da sva sc »narodno« pregrešila. Sila kola lomi — midva plavicc! In tovariš Renko ic šc pristavil: *Za oči brisati bo dobro!< — In tako sva šla našopana in na.šopirjena s planinskimi cvetkami in nemškimi plavi-cami kakor kaka dva preizkušena, stara turista. — Salcburška dekleta so radovedno pogledavala za nama, seveda ne vem, ah sva sc jim midva ali najine plavicc do- padle. V svoji veliki pregrešni nečimer-nosti sem mislil oboje! — Pa še drug naroden greh sva zagrešila na najinem begu! Zatajila sva svoj materni jezik! Strašno! Neodpuntljivo! — Da, in vendar je res. Zgovorila sva sc, da med potjo, zlasti če v bližini koga zapaziva, posebno pa šc na žclcznici, ne bova govorila med seboj — slovenski. In to iz taktičnih, politično strategičnih razlogov, ki sva jih morala, dasi nerada, vpoštevati kot. velik kalkil pri najinem begu. Menim, da nama slovenska javnost odpusti ta neprostovoljni narodni greh! Bil jc storjen — v silobranu! i ako sva se ovenčana s plavicami po-mikala naprej, govoreča v tujem jeziku, proti postaji Ramingstein. Prišla sva še pravočasno, tako. da sva v mali kolodvorski restavraciji, ki jc obenem čakalnica, precl odhodom vlaka izpila vsak šc kozarec pive za slovo od lepe solnograške dežele. Bila sva izmučena in trudna do smrti. Hodila sva od polnoči naprej — neprenehoma — ra/.un treh odmorov po pol ure — do petih popoldne. Hodila sva torej celih 15 ur in prehodila nad 40 km pota! Kdor ne verjame, naj \ zame v roko zemljevid in videl bo. kje lo/i Gimind na Zgor. Koroškem in kje postaja R;nning-slcin na Solnograškem. Rečem: naredila sva neverjetno dolgo pot, trpela žejo in glad in prestala precej bolečin v nogah. — Pa vse je pozabljeno mi.! . 1 sva zmagala — veni — vidi — vicil (Dalje.) dila odgovarjajočo enakost v pouku materinega jezika. . Drugi del so nanaša na ozemlje južno-karpatskih Rusinov. ki tvori v okviru češkoslovaške države samoupravno enoto. Ta samoupravna enota bo imela obširno avtonomijo, ki bo v skladu z enotnostjo Češkoslovaške republike. Ozemlje južno-karpatskih Rusinov bo imelo lasten deželni zbor, ki bo urejeval jezikovne, šolske in verske zadeve ter vprašanja pokrajinske uprave. Sklepni člen določa: Češkoslovaška republika ae strinja s tem, da določbe rpedstoječe pogodbe, v kolikor se tičejo manjšin, ustvarjajo obveznosti mednarodnega značaja in uživaio jamstva Zveze narodov. Brez privoljenja večine sveta Zveze narodov se te določbe ne smejo iz-premeniti. Češkoslovaška republika nadalje soglaša s tem, da bo v svetu Zveze narodov vsak član imel pravico, obrniti pozornost sveta na pretečo al) že izvršeno kršitev katerikoli teh obveznosti. H1I le bilo treba? S Koroškega. Začetkom julija so slovenski delavci v Borovljah in PodJjubelju izstopili iz socijalno - demokratične organizacije in sc združili v organizaciji, ki jc pod drugim imenom žc prej obstojala. Popolnoma jasno jim je bilo, kaj hočejo; prav nič si niso prikrivali, kakšni boji jih čakajo, koliko odpora bo treba premagati. Dobro so vedeli, da bo treba šibke moči razdeliti na vsej fronti, r.a narodno in versko. Na vse to so bili pripravljeni. Ampak pripravljeni niso bili, da bodo naleteli na odpor celo pri krogih, ki so vendar narodni, ki vedo, da je treba za bližajoči sp plebiscit združiti ▼sc, kar narodno čuti — da sc bo iz teh vrst moglo dvignili vprašanje: ali je bilo treba? Tega niso pričakovali. Ali jc bilo treba se ločiti od koroške socialne demokracije? Na to vprašanje morejo odgovoriti samo slovenski delavci in nihče drugi. Delavci pa so že odgovorili z dejanjem. Kdor jc sam stal pod pritiskom koroškega nemštva, bo to razumel. Kdor pa jc stal pod pritiskom nemštva, kakor sc je do neznosnega. terorja razvilo v koroški socialni demokraciji, tisti ne bo naših delavcev samo razumel, tisti jih ho občudoval, da so se vzdržali, da niso klonili glave, ko so drugi obupavali, da so vzdržali vsaj toliko slovenstva v Borovljah, kolikor ga imamo. Povsod preganjan, povsod zatiran, povsod zasramovan kot Slovenec in kristjan, se je slovenski delavec vendar vzdržal. Po gozdu in skrivnih potih so se morali plaziti k pevskim vajam v Podljubelj, ker bi bili sicer ha svoji koži Čutili svobodo — »willst dn nicht mein Bruder sein, so sehlag teh dier den Schadel ein«. Lc vprašajte one, ki tega niso samo od daleč gledali, ki so to vse sami doživeli! Ko pa jc bil pritisk le prevelik, ko jc vsa KoroSka ječala pod vlado nemških tolp, so se morali ukloniti tudi slovenski delavci, da rešijo svojo eksistenco. Vstopili so v socialno-demo-kratično organizacijo. Pa mislite, da se jc njih položaj izboljšal? Še naprej so jih za-sramovali, šc vedno so bili brezpravni, kot bi ne bili člani iste organizacije, Najpotr-pcžljivejšcmu človeku mine enkrat potrpežljivost. Čc sem že zaničevan, moram vsaj vedeti, zakaj sem! Biti socijalno-de-mokratično organiziran in kljub temu požirati posmeh in preziranje, tega bi tudi tisti ne prenesli, ki šc ne morejo razumeti, čakaj smo se ločili. To je idealna stran odgovora, druga pa je praktično narodna. Slovenski delavci smo z dušo in telesom za Jugoslavijo. Za njo smo delali in trpeli pod najtežjimi okoliščinami. Ali pa sc jc koroška socijal-na demokracija že kdaj izjavila, kam se bo nagnila? Ali je kdaj izjavila, da bo vsaj lojalna — najmanj, kar moremo zahtevati od ljudi, ki živijo v naši državi in jedo naš kruh? Ali jc morda koroška socijalna demokracija voljna sc ravnati po navodilih slovenskih socijalno - demokraških voditeljev? Ste jih kdaj poslušali, kako govori Eo vsakem shodu? Ste jih slišali izjavljati: aj pa hočejo ti Kranjci? Ste jih slišali izjavljati: mi bomo glasovali za državo, ki je bolj demokratična? Ste jih slišali govoriti: Kranjski kruh šc jemo, ampak Kranjccv nc maramo? — Dokler bodo imeli med delavci v Borovljah glavno besedo ljudje, ki so bili poveljniki alarmkompanij, ki so zbežali z nemškim vojaštvom in jih je sele glad zopet prignal nazaj, dokler bodo imeli glavno besedo ljudje, ki so pred zbranim delavstvom govorili: Arbcitcr, vet-einigt cuch, um diesc v/indisehe Bandc hinauszuwerfen!« tako dolgo zastonj upate na preokret v mišljenju boroveljskega delavstva. Delavci bodo tako glasovali, kakršno navodilo bodo dobili od vodstva. Do sedaj so pa šc vedno pod duševnim vodstvom Dunaja. V organizaciji mora biti disciplina. Da jo socijalni demokrati imajo, to jim moramo priznali. Pa rccimo, da ti sc mi slovenski delavci ne bili ločili od socijalnih demokratov, in vodstvo socijalnc demokracije — Dunaj — bi bilo dalo ra-vodilo naj delavci glasujejo proti Jugoslaviji, ali nam nc bodclc priznali, di bi sc jih veliko izmed nas ravnalo po tem navodilu? Da se izognemo tej nevarnjrs.i, da dobimo proste roke, smo imeli sam.i eno pot — ločitev. Če imate kaj dabre volje, rt,s boste razumeli in nam nc boste delali težav še vi, ki bi morali bih naši prijatelji. Zanašati sc na firmo »mednaroden«, se pravi, zanašati sc na poštenost poljskega žida. V teoriji je koroška socijalna demokracija mednarodna, v praksi nemško na-cijonalna do kosti. Pa boste rekli: vse to je kršitev medstrankarskega premirja sklenjenega na enketi v Ljubljani. — Mi smo držali premirje. Nismo agitirali. Kdo je podal nam ultimat: ali v našo organizacijo, ali ven iz tovarne? In to v času premirja. Sicer so vse to po stari navadi utajili. G. Mihevc, njihov zastopnik pri pogajanjih za zboljšanje plač, je rekel: S tem so samo posamezniki agitirali, Agitirali? Gospodje, če je pa strankarsko premirje! Čc mi ne agitiramo, ker nas veže premirje, ali ne veže isto premirje tudi socijalne demokracije? Kdo pa agitira med kmeti celo za stranko, mi ali kdo drugi? Toliko je bilo treba povedati, da bo jasnost med nami, da ne bomo hodili svojih potov in si mislili, da imajo drugi zavezane oči. Zavezane oči ima vlada. Mi slovenski delavci smo edini element med koroškim delavstvom. ^HH vlada misli, da s tem krepi našo lojalnost; da nam daje brce, se hudo moti. Ničesar drugega nc zahtevamo kakor enakopravnost. Pa povcite nam, vi vsi modrijani sveta, ali je to enakopravnost, čr s^ vladni zastopnik ukloni zahtevi bivšega komandanta alarmikoropanije v Selah, da sc moramo odstraniti cd pogajanj? Ali ie to enakopravnost, če sc prej izjavi, da se bodo z nami pogajali pozneje, potem pa vladni zastopnik izjavi, da so se pogodili na temelju socijalno - demokraških zahtev in nas niti ne posluša. Navajeni smo brc, nemških in slovenskih. A ta je najbolj bolela. Zapomnili si jo bomo. Če nas hoče vlada s tem odbiti, ji lahko ustrežemo. IT resen pomislek. (P. P.) Na zapadu se krčijo naše meje od dne do dne. Ni treba biti pesimist in misliti, da je to tudi samo za enkrat definitivno, možno je, da se vse šc kolikor-toliko zboljša — vendar so vse to samo možnosti, od katerih se ne da živeti. Fakt je da, zgubimo za enkrat tretjino svojega naroda in svoje zemlje, in nič manjši fakt je, da postaja begunsko vprašanje zelo resno in se bo še poostrilo, ker postajajo v zasedenem ozemlju razmere vsak dan ne-znosnejše. Temu se ne bo dalo trajno od-pomoči s kakimi enodnevnimi sredstvi, prijeti bo treba stvar pri korenini in ji dati namesto kake lokalne široko narod-no-politično podlago. Koliko je storil v tem oziru naš parlament, je boljše molčati! Od te strani ni dosti pričakovati, politika je pač politika tudi tam, kjer bi ne smela biti! Vse do sedaj jc pokazalo, da so naše razmere, tudi notranjepolitične, v zasedenem ozemlju tako žalostne zlasti vsled tega, ker smo sc preveč zanašali na mirovno konferenco in nismo skušali takoj V začetku vstvariti nekakega trajnega kontakta med zasedenim ozemljem in zaledjem. Ta zamuda se bridko maščuje in poskrbeti moramo, da se ne bo še nadalje. V to svrho je treba nemudoma ustanoviti Narodni svet za zasedeno ozemlje. Ta svet, ki mora obstojati iz ljudi, ki poznajo razmere krajev in psiho naroda, bo ugotovil smer, ki jo ima slediti naša politika v zasedenem ozemlju. Na eni strani bo rešil vprašanje beguncev, ki se nahajajo sedaj že tu, zavzel stališče nasproti izseljevanju in naseljevanju v Jugoslaviji ter zdr-ževal stik z zasedenim ozemljem in dajal pravec taktiki, ki jo morajo zasledovati. Kajti žalostno je, da se mora konšta-tirati, da sc naš narod no zanima dosti za zasedeno ozemlje in se ne zaveda pomena tega vprašanja. Opravičiti bi sc dalo to nekoliko z živčno prenapetostjo vsled dolge vojne, bolj žalostno pa jo to, da ga odvrača od tega brezplodna belgrajska politika, in tretje je, da zato ne poznamo važnosti obale in morja, ker so za nas mislili do sedaj na te reči na Dunaju in v Budimpešti. Tam pa so dobro poznali to važnost! Tu mora priti Narodni svet za zasedeno ozemlje, obstoječ iz ljudi, ki poznajo te kraje in njih pomen in jih razložjio ccle-mu narodu ln ga potegnejo s seboj. Vprašanje zasedenega ozemlja mora postati narodno vprašanje v najširšem pomenu te besede, ne pa kak politikum! Vendar jc treba začeti tn sicer hitro začeti! Vsi, ki bodo oškodovani po mirovni pogodbi, se žc pripravljajo, da bodo dosegli pozneje polom Zvezo narodov revizi-zo pogodeb, Nemčija upa cclo s pomočjo j Zveze narodov anektirati Avstrijsko republiko! Mi pa cincamo! In če pride kdaj ugodni trenutek, da bi lahko dosegli revizijo, našega ljudstva ne bo več tam, ali pa bo kot čreda broz pastirja ln vodstva, neorganizirana, brez enotnega ciliii na znotraj in brez stika s pravo domovino! Narod, pomisli ln deluj l Železnica LJntomer-Središče. Rob. Košar Železniška zveza med progama: Rad-gona-Ljutomer in Pragersko-čakovec, je vsled nesigurnosti Radgone in izgubljene proge do Špilja, postala zopet aktualno vprašanje. Že nad 25 let se jo mislilo na to zvezo in proga Ljutomer-Orinož je bila tudi že večkrat omenjena. Do definitivnega sklepa in izvršitve pa nt prišlo. Avstrijske oblasti sc niso dovolj zanimalo za to podjetje, strategično bi ležala ta proga preblizu madžarske meje, kapitala in interesentov je primanjkovalo, terensko težkoče in nepripravnost ormožkega kolodvora za vpeljavo tira so ovirale ta projekt in nazadnje se je tudi ormoški okrajni zastop izrekel proti zvezi Ljutomer-prmož, ker ni zato gospodarsko potrebe. V Jugoslaviji se jo položaj temeljito izpremeni 1. Stare, za Slovence vedno ko-moduc Avstrije ni več, Medmurje je naš« in ogrska meja je potisnjena daleč na izhod, interesenti sc oglašajo in z državno pomočjo so bo zbral tudi potrebni kapital za to volevažno prometno zvezo, samo — da naj so Ljutomer zveže z Središčem, ne pa z Ormožem. Zato so se zbrali dne 21. septembra 1919 župani in zastopniki vseh za to progo zainteresiranih štajerskih in medmur-skih občin v Vizmelincih, kjer so se z ozirom na gospodarske potrebe posvetovali j pod predsedstvom središkega župana g. Lukačiča o zgradbi železnice Ljutomer-Središče. Sklenili so, da pošljejo sledeče gg. župane: Lukačič — Središče, Tomažič — Vizmetince, Puklavcc — Hermanci, ter g. zdravnika dr. Tavčarja in posest. Košar-ja iz Sv. Bolfenka k vladi, da zastopajo i tam nastopno peticijo: »Ker pripada proga Radgona-Špilje Avstriji, je ves Ljutomerski okraj kakor tudi Prekmurje in severozahodni del Med-murja brez železniške zveze. Zato je nujno potrebno, da so spoji Ljutomer na eni strani preko Belatincev z Mursko Soboto, na drugi strani pa s progo Pragersko-čakovec. Na shodu dne 21. septembra 1919 v Vizmetincih zbrani župani občin: Središče. Obrež, Vodranci, Vitan, Ivog, Jastreb-ci, Hermanci, Sv. Miklavž, Presika, Badli-čani, Prbovci, Stanetinci, Dobrava in Stri-gova prosimo, da upošteva vlada sledeči predlog: Zcleznica naj se izpelje iz Ljutomera črez Stročjo ves pod Staro goro skozi Vizmetince po Vodranski dolini v Središče. Ta proga je iz sledečih gospodarskih razlogov najboljša, ker: 1. teče skozi zelo obljudene kraje, iz katerih se izvaža največ vina ljutoniersko-ormoškega okraja, sadja lesa in živine. 2. Gravitirajo na to progo sledeče zveze: a) Medmurje s Štrigo-vo v Vizmetince; b) fara Sv. Miklavž z Jeruzalemom, Brebrovnikom, Kajžarjem, Vinskim vrhom, Temnarjem itd. v Vizmetince; c) fara Sv. Bolfenk na Kogu v Vo-drance; d) južnozahodni del Medmurja na Presiko. 3. Vse ozemlje, ki bi imelo od te železnice dobiček, obsega nad 10.000 ha, izmed teh 1100 ha vinogradov in 4000 ha gozdov, i. Na Presiki, četrt ure od Vizme-tincev, se je odkrila močna žila črnega premoga, ki čaka samo na promet. Ves kraj je po mnenju izvedencev poln premoga. 5. V Stari gori je po mnenju izvedencev sol. Nahaja sc tam več izvirov močno slane vode. 6. Proga Ljutomer—Središče bi tekla ves čas po ravnem in trdnem ozemlju; ne bi bilo treba predorov, ne večjih mostov in nasipov. 7. V Središču je obsežen kolodvor, ležeč na ravnini in zmožen največje razsežnosti, česar v ^rmožu ni. 8. Z zvezo Ljutomer—Središče bi bil vpostavljen važen člen progo iz Zagreba črez Varaždin v Središče, Ljutomer, Mursko soboto proti severu na Bratislavo. Proga Ljutomer—Ivarikovci—Ormož no bi imela za okraj nobenega pomena, ker pretežna večina v bližini proge ležečih vinogradov radi prevelike strmino no bi mogla voziti svojih pridelkov na le-to. Tamkaj ležeči kraji lesa sploh no izvažajo, a tudi pridelkov ne. Vso ozemlje, ki gravitira na progo Ljutomer—Ormož ima le 4000 prebivalcev, 900 ha gozdov in 560 ha vinogradov. Bazen tega ne leži ob celi progi nobena večja vas, medtem, ko gravitira na progo Ljutomer—Središče ogromen gospodarski okoliš z močnimi vasmi in trgom štrigova. Preden se definitivno določi potek proge, zahtevamo, da pošlje vlada v naše krajo izvedence, ki bodo natančno proučili teren in gospodarske razmere in so šele potom odločili za to nli ono progo.« RlbarStlPD BlecSas. Kakor je Bled povsod pokazal drugačno, novo licc, tako hoče tudi napredovati, kar zadene ribarstvo. Sezona je pri kraju in sedaj je prišel pravi čas za delo in popravljanje. Dan na dan sc dela z vso silo; umetno vališče in aparati so žc pripravljeni; ribniki sc či- stijo, jame za naravno hrano (krustarejej se pripravljajo tako, da bo do trode oktobra vse gotovo. Žalibog, da je vojna sila tudi ribarstvu vsekala rane; skoraj povsod so vode zelo uničene vsled vojaštva; ročne granate, di-namit so naredile ogromno škcio, zato bi pač nihče ne imel vzroka se pritoževati, da ni dosti rib, da jih tako primanjkuje. Če drugih živil na bilo, čc je bilo drugo uničeno, ali naj bi ravno pri ribah ne bilo izjeme? Da se te rane ribarstvu zacelijo, fe v prvi vrsti potreba umetnih vdlišč in pa rib plemenk. V Bohinju je zagotovljenih večje število plemenk, tako da se bo letos lahko izvalilo do 100.000 mladih postrvi, zanaprej pa tudi do pod milijona. — Do sedaj smo bili le bolj navezani na uvoz iz Zgornje in Nižje Avstrije; tudi letos je bilo naročeno do 20.000 mladic, a radi mefre zapore ni bilo mogoče mladic dobiti — za> naprej pa se bo vse produci-ralo docin ln hrcK privatnikom postreglo z mladim zarodom, da napolnijo svoje prazne vode; razumljivo, da bo stvar v popolnem teku šele v nekaj letih. Poskusilo se bo tudi z ribniki, kjer se bodo ribe umetno krmile, naravnost mastile, kakor se dela na Danskem. Zelo velik napredek za Bled pa bo naprava hladilnice, oziroma zmrzovalnic c e, kjer se bo hranilo zrnrzlo meso, divjačina, ribe itd. več mesecev, da, cela leta. Vsa svetovna letovišča, kakor Karlovi vari i. dr., imajo take naprave. Zidati ae namerava že spomladi. Taka shramba ja velikega pomena zlasti za večje mednarodne športne prireditve; tu pride skupaj do 30.000 ljudi in še več. Jeseni iu po zimi se ustreli največ divjačine, »pomladi »e vjame največ rib; vse to gre v shrambo in je na. razpolago v sezoni. Prav bi bilo, da bi se hotelirji, gostilničarji. mesarji in trgovci takoj zavzeli za to napravo in se tudi že priglasili, da dobi vsak svojo shrambo; že radi tega, da se bo vedelo, kako velika naj se zdda, ker s* načrti že pripravljajo. Da se povrnem k prejšnjemu predmetu. omenim, da smo imeli do sedaj pri nas tri vališča: Prvo v Žclimljah, katero vodi naš znani strokovnjak profesf Franke; drugo na Bledu, tretje v Hu južni. Škoda, da imajo zadnje sedaj Lahi, kjer je posebno ugodna voda in se je že prvo leto izredilo z lahkoto do 100.000 mladih postrvi. . .. ,...„„ Za umetno rib ore jo sta se pri nas največ trudila, po celem svetu znani in na mednarodnem ribarskem kongresu v Ameriki odlikovani profesor Franke in pa njegov učenec, župnik Kleindienst. Veliko poetov, veliko časa in truda sta žrtvovala zato; žalibog, da sta bila od prejšnjega de-j želnega odbora zelo slabo podpirana; ža^j lostno je pa tudi, da za svoj trud žanjeta večkrat nehvaležnost. Upajmo, da se V prihodnjosti razmere zboljšajo. Vlada v Belgradu je pokazala dobro voljo in se zelo zavzema za ribarstvo, ravno tako tudi od* delek za kmetijstvo v Ljubljani. Potrudimo se, da svoje lepe reke, d katerih pravijo Angleži, da so ene najlepših na svetu, zbolišarno in napolnimo. Žalca j ta šport nam bo privabil najboljše goste, Angleže in Amerikance, kar bo gotovo v korist in povzdigo našega prihodnjega svetovnega letovišča. Fsuratfefe ujetAcbu Iz Sibirije* LDU. Lyon, 3. okt (Brezžično.) —* Vrhovni svet zaveznikov se je v četrtek zjutraj sestal k seji na Quai d* Orsayu. Predsedoval je seji Clemenceau. Svet je določil člane komisije, ki bo imela proučiti vprašanje povratka nemških in avstrijskih vojnih ujetnikov iz Sibirije. Glede povratka bodo imeli pred njimi prednost jugoslovanski in Čehoslovaški vojaki. — Vrhovni svet je nadalje sklenil, izročiti generalu Denjikinu rusko križarko »Volja« (ne, kakor prej javljeno »Volta), katero jc svojčas angleška (ne »italijanska«) vojna mornarica zaplenila v Črnem morju. Določil je tudi pogoje za pripustitev nemških, avstrijskih in nevtralnih odposlancev k mednarodni delovni konferenci, ki se bo vršila v Washingtonu. LDU Pariz, 2. oktobra. (DunKU). Vrhovni svet je določil častnike, ki se bodo bavili s povralkom nemških in avstrijskih vojnih ujetnikov iz Sibirije. Vračanje se bo začelo šele po povratku poljskih, rumun-skih, jugoslovanskih in čeških čet. Vrhovni svet je nadalje sklenil, vrniti generalu Denjikinu oklopno križarko Volta«, ki jo je italijanska vojna mornarica zapleuila v Črnem morju. — Končno sc jc vrhovni svet bavii s pripustitvijo nevtralnih in sovražnih odposlanstev k delavski konferenci v Washingtonu n je sklenil, nuditi olajšave Nemcem in Avstrijcem, ki bi hoteli potovali na to konferenco. Odločitev udeležbe ie stvar konfcrcnco same. Turati in sporazum z Jugoslavijo. LDU. Split, 30. septembra. (DKU.) Socialistični poslanec Turati je izjavil časnikarjem, da je njegovo mišljenje, da bi se izhod iz današnje italijanske krize mogel najti v neposrednem sporazumu z Jugoslovani. Tak sporazum bi odklonil Wilsonovo opozicijo. »Tribuna« objavlja dopis iz Reke od 21. septembra, v katerem pravi dopisnik, da so bolnišnice na Reki prenapolnjene in da je od bolnikov 80 odstotkov Hrvatov. V dopisu se preti, da bodo te bolnike poslali na Sušak, ako Jugoslovani ne bodo pošiljali mleka. Wilsonova bolezen. LDUWashington. 3. oktobra. (DunKU Brezžično.) Iz Bele hiše se poroča, da zdravstveno stanje predsednika Wilsona ne more dati povoda za vznemirjenje. Včerajšnje poročilo o njegovi bolezni slove: Dasi je predsednik prebil noč dosti ugodno, se mu je davi stanje nekoliko poslabšalo. Ratifikacija. LDU Pariz, 3. oktobra. (DunKU) Echo He Pariš javlja: Francoska vlada, ki je zelo v skrbeh radi dejstva, da se vsled zadnjih dogodkov v Italiji v Rimu zavlačuje uve-Ujavljenje versaillske mirovne pogodbe, je dobila od rimske vlade obvestilo, da sta •ministrski predsednik Nitti in minister za zunanje stvari Tittoni sklenla ratificirati mirovno pogodbo s pridržkom, da to ratifikacijo odobri naknadno nova italijnaska zbornica. V Rimu prevladuje mnenje, da stopi mirovna pogodba v veljavo, ako jo ratificira vlada in da je zaenkrat glavna stvar, da se pogodba uveljavi. General Goltz za Rusijo . LDU Pariz, 2. oktobra. (DunKU), »»Temps« objavlja doslej še od nobene stra-ini potrjeno vest iz Stockholma, ki kroži v roških krogih, da je namreč general von 'der Goltz naznanil krogom, ki stojijo blizu Kodčaku in Denjikinu, da je z vso svojo armado pripravljen, koristiti ruski narodni stvari. Po njegovem mnenju jc najprej treba zasesti Petrograd ali pa korakati proti Moskvi. Zahvala Poljske. LDU Lyon, 3. oktobra. (Brezžično). Iz Varšave poročajo: Povodom združenja Hal-lerjevc annade, ki se je osnovala v Franciji, s celokupno poljsko armado pod vrhovnim poveljstvom državnega načelnika generala Piisudskega, je general Pilsudski masi ovil na francoskega generala Henrija, načelnika francoske vojaške misije na Poljskem, zahvalno pismo, kjer povdarja številne zasluge, ki si jih je priborila ta armada ter izraža hvaležnost Poljske napram Franciji, zlasti predsedniku francoske republike, ministrskemu predsedniku Cle-roenceatrju, maršaloma Fochu in Petainu ter generaloma De Rondu in Archinardu, ki so mnogo pripomogli k temu, da se je Hallcrjeva armada osnovala in organizirala. Izvoz živil iz Romunije. LDU Belgrad, 2. oktobra. Po vesteh iz Bukarešte bo Rumunija mogla letos izvoziti nad 100.000 vagonov živil. Pariški listi Živahno komentirajo to vest in pravijo, da bo Rumuinija s tem imela monopol za izvoz živil, Z ozirom na izjavo prehranjevalnega kontrolorja Hooverja, da mora Amerika štediti z izvažanjem živil, in na dejstvo, da Rusija ne prihaja v poštev kot izvozna država, bo Rumunija pač lahko udejstvila svoj monopol za izvoz živil. To bo imelo za posledico izdatno izboljšanje rumunske valute. Na belgrajskem trgu si je zadnje dni rumunski lej znatno opomogel. »Dcmokra-tija« pripominja: Ako naše notranje razmere ne bi bile tako žalostne, bi tudi mi z izvozom znatno dvignili svojo valuto. Padanje naše valute nikakor ne sloni na stvarnih temeljih. Stavke. LDU Kodanj, 2. okobra. (DunKU) Stavka kodanjskih pristaniških delavcev, ki je trajala 5 tednov, je končana. LDU Berlin, 3. oktobra. (Dun. KU.) ^Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Kodanja: Kakor se javlja iz Londona, niso pogajanja med zastopstvom delavcev in Lloyd Georgesom privedla do nikakega rezultata. Lloyd George je izjavil, da se tako dolgo ne more spuščati v pogajanja, dokler stavkajoči ne prično zopet delati. o korist sirot, stegnceo, Inoatidoo hlraicco. 1317 ds&Stkoo o skup*? oretf- nosti 80.000 K. GJaoni dobitek o orednostt 20.000 kron. Sučha 2 kroni. Srcfika 2 kron!. Srečke se naročajo v loterijski pisarni v Ljub-IJanl. Poljanska c, 4, I, nadstr, (Alojzl]«v!ščo), PolItKne novice. -f V Šmartnem pri Litiji se vrši v nedeljo 5. oktobra zjutraj po sv. maši ob 7. uri shod Kmečke Zveze. Sestavi se obenem odb or za okrajno Zvezo. Govori poslanec Brodar. — Kmetje, pridite polnoštevilno. -f Iz demokratskega strankarskega življenja. Z ozirom rxa to, da je neki kon-sorcij kupil Bambergovo tiskarno, pristavlja »Naprej«, da jo to v zvezi z ustanovitvijo novo stranke na Slovenskem. »Naprej« pristavlja: »To stranko bodo tvorili liberalni mladinci, ki se bodo menda združili z novo ustanovljeno »Narodno Socijalno stranko« ter ustanovili nov dnevnik. Značilno je to za staro liberalno stranko, ki ni mogla svojih notranjih razmer niti s prekrstitvijo sanirati. Gibanje »mladincev« datira že iz predvojnih časov in bo menda sedaj s cepitvijo stranko doseglo svoj namen.« H- Iz naše žurnalistike. Gosp. Ivan Podržaj je izstopil s 1. septembrom kot glavni urednik iz uredništva »Jugoslavije«. -j- Krompir, dr. Tavčar ln Gospodarska zveza. 2lipan dr. Tavčar clolži, če ga prav razumemo, v včerajšnjem »Narodu« Gospodarsko zvezo »in tudi druge privatnike« pomanjkanja krompirja. Mi želimo, da Gospodarska zveza stvar županu pojasni, kakor pričakujemo od župana, da se bo javno razgovoril »tudi z drugimi privatniki«. -f- Hrvatske pritožbe proti Mariboru. »Jugoslav, Lloyd« piše, kako je papir, ki je bil par mesecev čakal na mariborskem kolodvoru, takoj dospel na svoje mesto, ko je zagrebško časopisje vsled pomanjkanja papirja moralo prenehati izhajati. Ako se je moglo zgoditi sedaj, zakaj se ni zgodilo preje? Razen tega se je papir v Mariboru pokvaril. Ondotni tatovi so kakor običajno raztrgali na vozovih streho, in ko ni bilo zanje ničesar, so pustili streho raztrgano. Skozi odprtine je prihajala deževnica in pokvarila papir. — Dalje pripovedujejo potniki, da stoje pri Mariboru mnogoštevilni vagoni gospodarskih strojev iz Avstrije, ki so izpostavljeni vsem nezgodam ter so že tako poškodovani in zarjaveli, da jih bo treba poslati nazaj tovarnam v popravo. Ali res ni pomoči proti temu? — Mnogo ostreje piše »Jugoslav. Ekonomista«. Pravi, da leži med Špiljem in Mariborom 3000 vagonov raznega blaga za trgovce po cele mesece. Zagrebški trgovci se vozijo nalašč v Maribor in Špilje, da bi spravili blago naprej, a najdejo pri železniško-prometnih bogovih na jugoslovanskem Olimpu gluha ušesa, dočim se gre na roke raznim tujcem, špekulantom, tihotapcem in oderuhom. List vprašuje, ako ni morda v tej igri skrit nekoga sebični interes v prometno trgovski politiki na škodo Hrvatske? Opozarja osrednjo vlado v Belgradu naj tej škandalozni anarhiji nemudoma napravi konec in zaključuje: »A šikane, vekzacije in brutalno postopanje obmejnih finančnih organov v Špilju, ki naše hrvatske trgovce ponižujejo z najgršim in najbolj prostaškim postopanjem, naj takoj prenehajo, Ravnotako tudi protekcijonizem in nepotizem na mariborski železniški postaji. In naj se ve: S takim postopanjem proti pravičnim in zakonitim interesom naših hrvatskih trgovcev, posebno zagrebških, se ne gradi politično-go&podarsa država SHS. Natez&jte vrv vse jače, pa vam bo počila v rokah in udarila po obrazu.« Mi zelo obžalujemo te napade in zlasti njih namero, iz prometne zadeve napraviti politično- plemensko vprašanje. Zlasti zato poživljamo odločujoče učinitelje v Mariboru, ali kjer so že, naj stvar pojasne. Hrvatske obtožbe so težke. Proti centralizaciji kulture. V uvodniku včerajšnjega »Napreja« razpravlja g. Fran Erjavec o tem predmetu in sklepa svojo razpravo z besedami: »Kulturna centralizacija v Jugoslaviji pomeni za našo kulturo nazadovanje, ki ga moramo brezpogojno odkloniti. Slovenci zahtevamo iz spoštovanja do naše krvavo priborjene kultui-e popolno kulturno avtonomijo, ker nočemo, da bi nam v Jugoslaviji uničili in zadušili še ono ,kar smo si s tolikim trudom priborili že v tako obsekovani Avstriji. Da v vsaki državi mora biti red in sistem, vsaka država neobhodno potrebuje centralizma, a ta mora iti vedno do gotovih meja. V Jugoslaviji so se združile pokrajine, kojih zgodovinski, gospodarski, politični in kulturni razvoj je bil popolnoma različen. Ta razlika je, bodimo odkriti in glejmo stvar kakoršna v resnici jc, danes tako očitna in znatna, da še ne moremo preko nje. Belgrajski parlament in belgrajska vlada ne more in ne sme tedaj sklepali detailiranih zakonov in zlasti ne izdajati izvršilnih naredb »veljavnih za vse pokrajine kraljestva SIIS«. Za enkrat in tudi še za lep kos bodočnosti je tedaj dolžnost in pravica Belgrada, izdajati lc okvirne zakone, vse drugo ima urediti vsaka pokrajina po svojih možnostih in polrebali za sebe. V^ako drugo pot jc za danes odkloniti, ker ic kvar- na, nenaravna in v mnogih ozirih tudi tehnično neizvedljiva. Notranjepolitično ujedinjenje se mora vršiti sukce-sivno, naravnim potom, ker lc tedaj bo resnično in globoko.« -j- Rim in Velikovec. V Velikovec pride slovensko učiteljišče. Proti temu se izjavlja neznan dopisnik v včerajšnjem »Na-preju', kar je seveda njegova stvar, kakor je stvar odločujočih činiteljev, da pretre-sejo dopisnikove pomisleke in jih potem vpoštevajo ali odklonijo. Najtehtnejši pomislek in najmočnejši dokaz dopisnika — zakaj drugih pravzaprav ni razbrati iz dopisa — so sklepni stavki; »Komu so na srcu koristi in kulturna povzd'ga slovenskega naroda, mora odločno nastopiti proti ustanovitvi učiteljišče v Ve,;.kovca. Ako ne bodo merodajni [akterji opustili te misli, bomo izvajali vse mogoče kon-sekvei ce, da se ne bo uveljavila _elja gotovega slanu, ki je od vekov sovražil vsako izebrazbo. Rim ne sme več odločevati o našem šolstvu, temveč narod sam.« — Dcpjjniku se ne čudimo, če daje vsej stvari kulturnobojno ozadje; on je toliko bistroumen in ve, da bi najbrže tudi »Naprej« ne znal primerno uvaževati njegovih razlogov zoper učiteljišče v Velikovcu, če bi ne pritaknil še tega najmočnejšega, pro-tirimskega. Ta dopisnik bo še napravil politično karijero, ker že zdaj tako spretno izrablja »Naprejevo« prepričanja, da je treba napasti Vatikan, če g. Kristan dobi nahod, + »Nova Doba« nc zaostaja za listi in lističi, ki si žele priboriti lavorik v kulturnem boju. Zato se je spravila posebno na žensko učiteljišče šolskih sester v Mariboru. V št. 109 pribija mariborski dopisnik »nova dejstva, ki dokazujejo, da je učiteljišče v mariborskem samostanu šc danes nemškutarsko«; »Voditeljica samostana, rojena Kranjica, govori z gojenkami samo nemški, napisi v samostanu so še vedno samo nemški, več nun je popolnoma nemških, poduk v zavodu, ki je zaseben, je bil preteklo šolsko leto še popolnoma nemški itd,« Mariborski dopisnik N. D. naj le naprej pribija tako ko tukaj, kjer je vsak udarec mahljej po strani. Vodnica zavoda namreč ni rojena Kranjica in govori z gojenkami lepo slovenski, nune, ki poučujejo na učiteljišču, so Slovenke, napisi v samostanu so že davno samo slovenski, poduk se je po preobratu uredil natančno po predpisih šolske oblasti. To so dejstva. Dejstvo pa je tudi, da je tarnanje N,'D. glas vpijočega v puščavi, kajti vkljub rotenju in pozivu, naj starši ne pošiljajo hčera v »nemškutarske kloštre«, šc ni bila šola šolskih sester nikdar tako napolnjena ko letos. »Nova Doba« piše po svoje, starši si pa mislijo svoje in ravnajo po svoje. »Nova Doba« pač nima otrok razen »Mariborskega delavca«, ki bi pa ludi ne bil tako duševno nerazvit, ko bi ga bili starši poslali ob pravem času v kako samostansko šolo. -L- Široko duševno obzorje želi dr. Reisman v uvodniku št. 108 »Nove Dobe« našemu naraščaju, Želeti bi ga bilo tudi njemu, kajti njegov članek dokazuje, da se je zabarikadiral za nekaj kulturnobojnih fraz, ki jim je dal lokalni kolorit, da bolj vlečejo. Radovedni smo, kako dolgo bo vztrajal za tem svojim obrambnim zidom, ki mu omejuje duševno obzorje, -f- »Sreča za Darvvina.« V teologičnih člankih, ki jih priobčuje »Naprej«, stoji tudi samorodna misel, ki sc glasi: »Sreča za Darwina, da ni živel v srednjem veku, ker bi bil gotovo zgorel na grmadi.« Kot kulanten list nam bo dovolil »Naprej«, da povemo idejo, ki sc nam jc porodila ob čitanju zgornjega stavka: Sreča za >.Napreja«, da ni v Rusiji, ker bi mu boljševiki zaprli tiskarno, prepovedali nadaljnje izhajanje, deloma pozaprli, deloma postre-lili njegove ministrske voditelje.« Zadostuje le majhna preselitev na Rusko. -]- Nemška vera v državi SHS. Dne 29. junija t. 1. so župniki in presbiterji protestantskih občin v Slovniji odposlali v Belgrad ministrstvu za bogočastje sklep, katerega je izročil konsenior lic. dr. Schneider. V svoji resoluciji pravijo med drugim, naj sc jim dovoli pravica, da smejo za službo v cerkvi in v šoli pozvati ti'di župnike in učitelje iz inozemstva, če ni sposobnih moči v naši državi. — Ob tej priliki omenjamo, da so bili iz inozemstva v naše pokrajine poklicani protestantski pastorji in učitelji najstrumnejši predsta-vitelji nemškutarije, prvi pijonirji nemškega pritiska na jug. ŠKANDAL S KROMPIRJEM. Škandal s krompirjem sc je začel pri nas, ko jc ljubljanski župan v znani občinski seji razburil javnost z uprav kvaražugonsko gesto, da krompirja nc bo. da ga tudi mesto za svoje prebivalstvo no bo nabavljalo. Dolžnost gospoda župana bi bila, da pravočasno oskrbi mesto s krompirjem. To je pač zvezano danoa z županovanjem, kakor ni posebno župansko izjavljati, da sc mesto s krompirjem ne peča, sai aprovizacija spada tudi med posle občinskega načelstva. Ko bi bil gospod župan to svojo nalogo pravočasno spoznal ter jo začel vršiti, bi bil Ljubljančanom prihranil vse razburjenje in v »Narodu« dovolj prostora za druge članke. Tako pa je stvar sprožena, in mi moremo le ugotoviti, da magistrat ni poskrbel prebivalstvu krompirja ter da ni nikdar mislil na napravo potrebnih skladišč. Popolnoma prav pa je, da je ta zadeva v javnosti sprožena, in siccr iz važnejšega razloga. V tej borbi za krompir se nam jc namreč odkrila najgrša slika naše uprave. Snočnji »Slovenski Narod« priobčuje brzojavko trgovinskega ministrstva, kjer je rečeno, da je centralna uprava trg. ministrstva sicer pooblastila svojo 1'ilijalko v Ljubljani, da razpiše oferte za izvoz 2000—3000 vagonov krompirja iz Slovenije v Avstrijo, da pa ji je dala nalog, naj se prej sporazume z ljubljanskim prehranjevalnim uradom. »Centralna uprava pa do danes še ni prejela nobenega tozadevnega predloga iz Ljubljane ter je tedaj nemogoče, da bi bil dobil kdo izvoznicc za krompir.« Trgovsko ministrstvo torej taji, da bi bilo dalo komu izvoznice. Snoči pa jc priobčil ljubljanski prehranjevalni urad daljšo objavo, iz katere sledi, da je vedel za vse izvoznice za krompir in vso kupčijo ter da je prosil trgovsko ministrstvo, naj prekliče že izdane izvoznice. Dejstvo jc tudi, da izvoznice za krompir so tu, da se je na podlagi teli krompir res izvažal. Ker ni verjetno, da bi te izvoznice bile potvorjene, izhaja iz toga, da so bile res pravilno izdane od trgovskega ministrstva. To potrjuje tudi objava ljubljanskega prehranjevalnega urada. Ce smemo tedaj vei*jeti prehranjevalnemu uradu — podpira njegova trditev dejanski obstoj izvoznic —, jc trgovsko m i n i s t r s t v o lagalo, ko hoče utajiti izdajo izvoznic, ki jih je res izdalo ter s tem oškodovalo domače ljudstvo in njegovo prehrano spravilo v nevarnost. Dalje: Trgovsko ministrstvo dolži ljubljansko filijalko Centralne uprave, da na njen dopis do danes šc ni došel noben odgovor. Ministrstvo nima lo moči, da bi podrejeni urad prisililo, da deluje. In ljubljanski prehranjevalni urad se še do danes ni obrnil na ljubljansko aprovizacijo z vprašanjem, koliko rabi Ljubljana krompirja. To slednjo trditev ugotavlja »Narod« sam. Vsa ta dejstva nam odkrivajo nepojmljivo lehkomiselnost naše uprave, odkrivajo nam sliko, ko en urad clolži drugega laži, ko pa ne podrejeni nc nadrejeni nc vrši svoje dolžnosti. Skrivnost je še iu mistična tajna, kdo je izdal izvoznice za lisoče vagonov krompirja. Ali ima centralna uprava trgovskega ministrstva kak poseben vzrok, da taji to ,kar je bilo izdano v njenem imenu? Vse (o zahteva pojasnila, ker ozračje, ki je sedaj napolnjuje škandal s krompirjem, diši po korupciji in gnilobi. Vsako loto se jo od nas izvažal krompir. Toda dolžnost prehranjevalne in trgovske uprave jc, da določita kvoto, koliko se sme izvažati krompirja, da nc bo trpel domač konsu-ment. To se ni zgodilo. Sedaj sc lehko-miselno igrajo z besedami, ko se ljudstva polašču strah. Stvar je torej taka: Župan se pritožuje, da ni krompirja, a hkrati izjavlja. da sc z njim no peča, in pripo-roča, da si ga nabavi vsakdo sam. Ministrstvo izdaja izvoznico za tujino, a ne ve, koliko dežela sama zase potrebuje in ali je oskrbljena; ko so izvoznice žc v rokah trgovcev, izjavlja ministrstvo, da jih sploh ni izdalo. Prehranjevalni urad no odgovarja ministrstvu tri mesece na vprašanje, koliko krompirja bi bilo mogoče izvoziti, in ko blago gre iz dežele, se isti urad, ki bi ga moral zadržati, čudi, kako da krompirja zmanjkuje. Potrebno bi lo še bilo, da se zahteva od trgovcev, naj vodijo sami prehranjevalno statistiko države, in od kmeta, da ponudijo korumpirani upravi svoje izdelke zastonj. Vse to vprašanje je vprašanje želodca, a. je baš zato tudi vprašanje politiko. Pribijamo, d;i so jo (a škandal zgodil ob času, ko jc trgovinsko ministrstvo vodil demokrat dr. Kramer in prehranjevalno ministrstvo socialni demokrat Bukšeg. Domokratski-soci-alistični blok ni dokazal le svoje popolne nesposobnosti, marveč tudi skrajno brezvestnost. Vladati se pri njih pravi, špekulirali z ljudskimi potrebami. Širite »Slovenca"' Dnevna novice. — Važno za lastnike hranilnih knjižic, čekovnih računov in rentnlh knjižic pri poštnih hranilnicah na Dunaja in v Budimpešti. Da so moro sestaviti čini bolj natančna statistika naših terjatev od dunajskih in budimpeštanskih poštnih hranilnic, jo potrebno, da vsi lastniki (tudi državne oblasti, uradi, korporacijo itd.) hranilnih knjižic, čekovnih računov in rontnih knjižic v dobi treh tednov, to je do vštetega 25. oktobra, zahtevajo pri najbližjem poštnem uradu za ceno 30 vinarjev »Vprašalni list« za prijavo svojega i metka (terjatve) pri navedenih poštnih hranilnicah. Izpolnjeni vprašalni listi se morajo odati poštnemu uradu. Poživljajo se vsi, da se odzovejo započetomu delu v korist v navedenem roku temu pozivu, ker pozneje no bo več mogoče ozirati se na poedine reklamacije. Samo natančna statistika nam jamči uspeh. Zato je dolžnost vsakega državljana, ki ima kak imetek pri navedenih hianilnicah, da prijavi svojo terjatev. — Jugoslovanski slušatelji na praskam vseučilišču. Na praškem vseučilišču študira '2500 slušateljev. Poslanik države SHS Ivan Hribar z vso energijo skrbi za to, da se jugoslovanskim akademikom dobro godi. Naše poslaništvo v Pragi rezidi-ra v malem stanovanju, tako da mora sprejemati poslanik v obednici, ker stanovanj ne primanjkuje samo v Ljubljani, marveč tudi v Pragi. — Transport veterinarjev v Brno se določi na vet. sestanku dne 7. t. m. ob 16. ori pri Novem svetu. — Žrtev Italijanov. Iz Jakina brzo-javljajo, da je v tamošnjem zaporu dne 26. septembra umrl dr. Aleksander Miovič iz licnkovca, katerega je nedavno italijansko vojno sodišče v Za-dru radi političnega zločina obsodilo na dosmrtno ječo. — Jesenice. Dramatični odsek Katol. delavskega društva priredi v nedeljo, dre 5. oktobra ob pol 8. uri zvečer v Delavskem domu Medvedovo igro »Za pravdo in srce«. Med odmori in pred predstavo svira celotna društvena godba. — Učiteljske pokojnine, vdovnine, Vzgojevalnine itd. se plačujejo s i. oktobrom 1919 potom tukajšnjega poštnega čekovnega urada. Nakaznice, v katerih je nakazana žc tudi nova draginjska dokla-da, sc radi ogromnega dela dosedaj niso mogle odposlati. Zgodi se pa to v nekaj dneh. — Obenem se opozarja, da ni treba več upošiljati pobotnic. — Preizkušnja za pomočnike pri »Obrtni zadrugi v Kranju« se vrši dne 16. oktobra. Priglasiti se je najkasneje do 12. t. m. — Brzojavne pristojbne za inozemstvo. Vsled odloka ministrstva za pošto in brzojav se od 22. septembra naprej pri brzojavkah v inozemstvo ne šteje in ne zaračunava za vsako brzojavko po ena beseda več, kakor je dejansko število besedi in se s tem razveljavlja neka prejšnja začasna odredba, za to sc pa plača za vsako brzojavko v inozemstvo poleg redne pristojbine za pravo število besedi še pri-bitek 3 kron. — Nov predlog za promet med Dunajem in Jugoslavijo. Proti slovenskemu predlogu za premeščenje glavne carinarne iz ■ Zagreba v Maribor predlaga --Virovitičan« novo rešitev za pospešenje prometa med Dunajem in Jugoslavijo. Namreč: Namesto preko Špilja in Zidancgamosta naj gredo poslej tovorni vlaki po progi Dunaj—Šo-proni—Kaniža—Barč—Virovitica. Tu naj bi sc blago zacarinilo in nato razposlalo proti Križcvcu in proti Osjeku, dočim bi tretja glavna proga vodila najkrajšim potom preko Pakraca na Brod pa v Bosno in Srbijo. To bi bil najkrajši in direktni pot v Hrvatsko in Srbijo ter bi se mogle cene blagu znatno znižati. — Učiteljski koledar ie bo razpošiljal naročnikom tekom tega meseca. LIdom Slom. Zveze se bo vsem razposlal, tudi tistim, ki ga niso naročili. Kdor ga ne mara, naj sporoči. Cena 10 K je zelo nizka za današnje razmere, ko vsak dnevnik stane 8 do 10 K. Razpredelnici učiteljstva cele Slovenije je (pridejan "tudi imenik onega učiteljstva iz okupiranega ozemlja, ki je žc uvrščeno v činovne razrede, Zaeno s koledarjem sc bodo razpošiljati podrobni načrti za zgodovinski pouk. Ta učni predmet se je povsem izpremenil, ker so nastale v novi državi nove razmere. Prirejeni so za eno-, dvo-, tri-, štiri- in petrazrednice. Naročniki naj izrecno povedo, za katero skupino šol žele te načrte. Posebne važnosti so ti načrti za koroško in štajersko učiteljevo. Za naročnike Učit, koledarja velja vsaki izvod 2 K. Najbolje ako pošilja učit. (kr. šol. sv.) skupno 12 K v Jugoslovansko bukvarno, ali pa na Ant. Smcrdclja, mestnega učitelja v Ljubljani. — Kredit za dalmatinska učiteljišča. Ministrstvo za prosveto je poslalo finančnemu ministrstvu vlogo, kjer ga naproša za kredit 100.000 K za dalmatinska učiteljišča, ker Dalmacija nima posebnega proračuna la šolstvo. — Bolgarski državni dolgovi so o£> sklepu prvega polletja l. 1. znašali 7.252 milijonov frankov. V lo svoto pa nista vra čunani dve milijardi frankov za neporav nane rekvizicije. Ravno tako tudi niso vračunani viseči dolgovi, blagajniški boni in l obligacije na kratek rok, — Za rektorja na zagrebški tehniki jc izvoljen prof. Edo Schon, za dekana pa profesor Pavel Horvat in prof. dr. Marijo Ki-seljak. — Zadružne žgalnice žganja sc v velikem številu snujejo na Hrvatskem; doslej se je oglasilo 17 organizacij, ki žele ustanoviti žgalnice. — Kaj bo r. nami? Širi se glas, da bo v Ljubljani v kratkem razpuščena vojaška policija. Ta novica je hud udarec za osebje, katero se nahaja v službi pri policiji. Moštvo obstoja skoraj iz samih Primorcev-beguncev oziroma ubežnikov, ki so prekoračili demarkacijsko črto vsled neznosnega postopanja Italijanov in vsled njihove narodnosti. Ubežnik, kateremu po prekoračenju črte ni biro mogoče dobili državne, ozir. privatne službe, se j^ podal v skrajni sili k vojaški policiji in tudi tam je bil težko sprejet, kljub temu, da se. jc moral obvezati, da bo vestno, točno in zanesljivo upravljal službo šest mesecev- tisti, ki pa se ni hotel obvezati za šest raescccv službovanja pri vojaški policiii, je bil seveda takoj zavrnjen. Večina moštva sc nahaja šele dva mescca pri policiji, in že sc čuje, da razpade. Ubežniki so vsak po svojem poklicu ob prihodu v Jugoslavijo predložili prošnje, bodisi k carini, bodisi v privatno ali kako drugo službo, ali do danes šc nobeden ni prejel nikakega sporočila o sprejemu v služb.o od merodajne-ga mesta. Zima je pred. durmi, pomanjkanje stanovanj, služb šc nikakih, sredstev nobenih, znanja nikakega — kam naj sc človek zateče v sili, kaj naj počne v teh razmerah in oddaljen od doma? V Jugoslaviji je za ubežnika vsak dan položaj težji. Edino njegovo zavetišče je bila do sedaj — vojaška policija, in še to zavetišče da sc razpusti? Vojaška policija jc neobhodno potrebna, posebno na glavnem kolodvoru in pri kontroli ekspresnega vlaka. Kaj se tam vse pripeti, tega ne razkrivamo, keov-no ž"' eni€, cerkveno Jra.o, cerk ena zgodovina, cerkvena umetnost, duhovna poezija, biografija, filo-ofiia in snrijologija v zvezi z vero; list se bo oziral na naše brezverske liste in bo zasledoval tudi literarne pojave s praktično-verskega stališča. Da bo ta list potreben, nam ni treba še pesebej dokazovati. Nove razmere zahtevajo od katoliškega inteligenta večje poznavanje vere in globljega verskega življenja. Vsi oni, ki jim je kaj do katoliške stvari, naj podpirajo ta list gmotno in duševno, da bo mogel tako procvitati kot zasluži. List bo imel za sedaj mal obseg, a se bo razširil. Naročnina znaša 10 K, za omladino 5 K. — Vse dopise naj se pošlje na Miroslava Vanino D. J., Sarajevo, kat. semenišče. Narodno gledišč. Drama, 4 oktobra: »Tat«. Abon. B. 5. (ktobra, nedelja popoldne: »Snegulčica in škratje«. Izven abon. — Zvečir: > i at«. Opera. 4. cktol . c. sobot'i; »Postiljon iz Lo-iiiumeau<". Ab( n, D 5. oktobra, nedelja: »Madame Butter-fly«. Izven abon. dospotiSarske novke. g Sestanek Kmetskih zvez kamniškega političnega okraja se bo vršil prihodnjo nedeljo, dne 5. oktobra dopoldne ob 9. uri v Kamniškemu domu v Kamniku. Razgovor bo o nujni potrebi, da ustanovimo veliko gospodarsko nabavno in prodajno zadrugo za cel kamniški politični okraj. Le potom teh zadrug si bo kmetovalec zasigu-ral za poljske pridelke in živino tiste cene, ki se dajo v nam sosednjih državah doseči, kakor tudi kompenzacijsko blago in druge kmetijske potrebščine neposredno ceneje kupovati. Kmetovaci, razlika med nakupovalno ceno doma in prodajno ceno v Nemško Avstrijo je večja kot je temeljna cena za nakup od kmeta. Ta velikanski dobiček dosedaj spravijo razni verižniki in kapitalistične eksportne in inportne družbe, ki jim država mora to naklanjati, ker nima tu organiziranega kmeta, kateremu bi dala direktni izvoz pridelkom, kar jih imamo več kot za domači trg. Kmetje, po-magajno sil Osnujmo takoj zadrugo, katero tudi vlada želi in jo bo podpirala pri izvozu in uvozu, da se tako rešimo oderuškega trgovstva in združenega velikega kapitala, kateri nas bi v naši brezbrižnosti polagoma zadušil. Obenem bomo pa tudi pomagali delavstvu, uradništvu in meščanstvu sploh, ker jim bomo potom naših zadrug potrebne poljske pridelke lahko ceneje odstopili, kot to storijo verižniki in velekapital. Odločno moramo zahtevati da se trgovski stan od kupčije z poljskimi pridelki popolnoma izključi, kmet naj popolnoma sam po svojih zadrugah prodaja svoje pridelke, ker nepotrebni verižniki producenta kakor tudi konzumen-ta samo odirajo. — Okrajna Kmetska zveza. — g Promet na državnih železnicah v Bosni in Hercegovini od 1. junija do konca julija tek. leta je znašal 686.777 oseb in 162.426 ton blaga ter donesel 18,639.330 K. V istem času lani so je vozilo 1,044.713 oseb, t. j. za 357.936 oseb več nego letos in 216.992 ton blaga, ali za 54 566 ton več nego letos; dohodki so znašali 8,671.780 kron, za 9 967.550 K manj nego letos, kateri uspeh jo pripisati povišanju prevoznih cen. Cerkveni vestnlk. Plače naše duhovščine. Skoro nerazumljivo je, kako je mogla razpasti vsesplošna sodba, da je naš duhovnik do ušes zasut v denar. Mi nismo na tako stvari skoro nikoli reagirali Ko pa tudi v sedanjem času vsesplošne bede nekateri dnevniki ne nehajo potvarjati resnice in očitajo duhovščini kar na siplošno njihove »mastne dohodke«, sodimo, da je naša dolžnost tudi v tej stvari objektivno izpregovoriti. Za prvo naj stoji sledeča trditev: Noben duševni delavec, nobon obrtnik ni danes tako slabo plačan kot duhovnik —• po veliki večini. To trditev doka-žerno: Ureditev duhovnih plač se je vlekla v starem avstrijskem parlamentu leta in leta. Med vojsko, ko je bilo za vse treba doklad zavoljo draginje, je bil sprejet zakon o kongrui 28. marca 1918. Tedaj je bila določena temeljna, stalna plača duhovščini, in sicer: Za kaplana 100 K, za župnike na malih župnijah po 166.66 K, na srednjih po 183.33 K, na velikih mestnih (Ljubljana) po 233.33 K mesečno. Ta plača se pa zviša na vsaka tri leta, oziroma štiri leta za 200 K letno; tako dobi duhovnik, čc ima do 40 službenih let skupnega letnega poviška 2000 K, to se pravi: Župnik starček na mali fari ima po 40 letnem službovanju temeljne plače 333.32 K mesečno. To je najvišji prejemek, ki ga more doseči Ta plača bi bila za predvojskine razmere taka, da bi in da so tudi duhovniki izhajali z njo. Ugotovimo pa takoj, da duhovščina ni bila deležna vso vojsko nobenih draginj-skih doklad — izvzemši, da so enkrat dobili najrevnejši po 200 K nabavnega prispevka, drugič pa vsi po 205 K. Kaj so si s tem mogli nabaviti lahko vsak sam izračuna — in da ves čas po polomu ni dobil nihče vinarja draginjske doklade. Iz tega je jasno, da noben duhovnik ob tej plači danes ne more živeti. Pa so veliki postranski dohodki! Oglejmo si te. Pomudimo sc pri kaplanih. Večina jih ima samo kongruo — brez bire. Triletnic tudi ni, morda ena, dve —. Torej kaj naj zasluži? Ves dodatni dohodek so mašni štipendiji, če so. — Mnogokje jih revno ljudstvo sploh nc more dajati. —-Ako so ti štipendiji, potem ima v najboljšem slučaju poleg 100 K — šc 100—150 K mesečnih dohodkov. Štolnine nima, edinole naturalno stanovanje. Kako nai tak človek — živi? Kako nai si kupi drv, kako knjig, kako nai se obleče? Vse leto ne zasluži za eno kompletno obleko. Zidarski maltarček ima 17 K dnevno in je bogataš v nrimeri s kaplanom. Hrano ima pri župniku — in jo mora plačati. Kako? Če mu vse da do zadnjega vinarja, je župnik še vseeno na škodi. Kaj pa oni, ki imajo biro? Bira je všteta v kongruo. Kjer jo ima kaj več, pa plače iz državne blagajne sploh nič ne dobi. V vojski se je bira tirjala po maksimalnih cenah od kaplanov. Edino tisti, ki je mogel kaj prikriti in pod roko prodati, si je opomogel, da se je oblekel in najedel. Župnikom po malih župnijah se godi prav tako. Res, da ima štolnino. Ta je prvič všteta v dohodke in dobi, kolikor 6 let povprečno znaša, toliko manj iz blagajne. Pa bi kdo ugovarjal, češ, da verniki prispevaio prostovoljno več pri poroki, pogrebu. Res, da tuintam. Ali koliko ie tega na malih župnijah? 5 porok, 10—12 pogrebov — še ti zvečine otroški — to je vse. Pa pisarna nese!? Vsak župnik je zaeno državni uradnik za matice. Zato mu da država vsakoletni honorar za pisarniške potrebščine. Ta honorar znaša od 3 K letno — do najvišje takse za faro. ki ima fšt. Peter v Ljubljani) 18.000 duš 112 K!! Ali je to za papir, ali za drva, ali za luč? Še za muje ni, da bi se prah v pisarni obrisal. Prav zato jc menda od države uvedena taksa za uradne listine (Rojstne liste, poročne itd.), da župnik vsaj nekaj dobi za kurjavo in razsvetljavo pisarne, pa za tiskovine, kar pa pri malih župnijah prav nikjer niti z daleč ne zadošča, pri velikih nekaterih je morda približno pokrit trošek. To pa ni všteto v plačo. Koliko postavim dobi duhovščina v Ljubljani, kjer so najdražji pogrebi, za spremljevanje mrličev: Sedanja taksa izkazuje sledeče številke: Pogreb I. razreda: 4 duhovniki, 4 sveče, trikratno zvonenje cerkvi, zvonikariu. cerkvencu skuoai 105 K 32 vin. Pogreb II. razreda: 3 duhovniki in ostalo skupaj 73 K 32 vin. Pogreb III. razreda: 2 duhovnika in ostalo skupaj 35 K 88 vin. Pogreb IV. razreda: 1 duhovnik in ostalo skupaj 17 K 30 vin. Pogreb otroka I. red duh. 4 K 40 vin. Pogreb otroka II. red: duh. 70 vin. In še pri tej plači je odšteta od temeljne plače duhovnika štolnina za I. red 4 K 20 vin itd. Še en dohodek je: zemljišče. Po večini amajo fcupne radarbine v St oveni ji (sita majhen obseg. Pri novejših župnijah jih pa sploh nič ni. Čisti dohodek od zemljišča mu je od plače odbit in davek mora plačati od njega. Ker pa dela samo s tujimi ljudmi, je stara izkušnja, da pravzaprav vse, kar pridela, sam od sebe kupi — navadno še dražje kot po dnevnh cenah. Za zgled pri rokah imamo natančni dnevnik žurnika na mali kmetiji. L. 1902. ga je stala iz nadarbinskega zelnika vsaka glava 7 vinarjev, v Ljubljani na trgu je bilo pa dobiti za 2 K 90 glav. Mleko 1. 1918. od lastnih krav ga je stalo liter 3 K 50 vin. (Visoka mezda koscev, deževje ob košnji, pomanjkanje močnih krmil.) To draginjo kmetovanja v malem in s tujimi rokami so pač vsi poskusih, ki so tudi v Ljubljani redili prašiče med vojsko. Vprašajte! Edino v vinorodnih krajih so se velike nadarbine ob vojski obnesle. Teh je pa pri Slovencih sila tnalo. Tak je dejanski položaj sijajno plačane duhovščine. To ni sijaj; to je obup; oglasi naj se tisti, ki jih zavida danes za te mastne službe. Zato pač nj utemeljeno in ne dostojno, da za marsikakim siroma-kom-duhovntkom, ki ves ogoljen in posval-kan pride v Ljubljano, s prstom kažejo. Ne more hoditi drugačen. Dijaški vestnik. d Poziv. Vse dijake kat. mišljenja poživljamo, da se udeleže korporativno za-dostilnega opravila v stolnici v nedeljo 5. oktobra ob 6. zvečer, da pokažemo javno naše mišljenje. Zberemo se ob tri četrt na 8. pred Mestnim domov. — Predsednik. d »Zora« ln »Lača. V prvi polovici meseca oktobra izideta v Ljubljani »Zora« ln Luč« kot skupno glasilo J. K. D. L. Opo-.arjamo vse tovariše akademike, bogo-tlovce in srednješolce naših slovenskih in irvatskih organizacij, da se naroče v obilnem številu na naša dijaška lista, ki naj bosta izraz našega mišljenja in dela. Ravnotako poživljamo vse prijatelje naših najmlajših, da se tudi odzovejo naše- mu pozivu. Skupna cena za naša dva lista je K 20.—, za dijake pa samo K 10.— in se naročata pri upravi »Zore« in »Luči«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. širimo uaša lista ined somišljeniki — in naše ideje! VESTNIK M? OSLOVSKE ZVEZE Narodni svet v Ločah se najsrčnejše zahvaljuje vsem članicam in članom Orlovske zveze zu tako obilen po-set v naše Loče, kakor tudi za krasen nastop. Tisočero zbrano domače ljudstvo je z zadovoljstvom in velikim veseljem sledilo krasnim proizvajanjem — videlo lep napredek, lepo disciplino in si zaželelo večkratnih takih nastopov v naši prelepi osvobojeni koroški žemljici. Iz obsavskega okrožja Orlov: Vsled prireditve na Koroškem je nameravana okrožna seja zadnjo nedeljo odpadla. Prihodnja seja se vrši dne 12. oktobra 1919 ob 3. uri popoldne v društvenem domu v Šmartnem pri Litiji s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje in cdobrenje zapisnika zadnje odborove seje; 2. poročilo predsednika, tajnika in blagajnika; 3. reševanje dnevnih dogodkov; 4. sestava načrta za zimsko delovanje; 5. raznoterosti. — Po seji se vrši sestanek Orlov in drugih za orlovska načela podvzetnih mladeničev. Seja je jako važna. Zato se poživljajo vsi odseki tega okrožja, da pošlje vsak po 2 zastopnika. Načelniki vseh odsekov so še posebej vabljeni, da orav gotovo vsi pridejo. Nazdar! Predsednik. Ljubljana - Sv. Jakob. Odsekova prireditev se vrši v nedeljo, dne 5. oktobra ob po! 8. uri zvečer v Ljudskem domu v Ljubljani. Spored obsega: telovadbo, šaljivo pošto in srečolov. Sodeluje bratska godba iz D. M. v Polju. Vrši se pri pogrnjenih mizah. Vab';eni! — Nazdar! Kapela na štaierskem, V nedelio, dne 28. septembra 1919 smo ustanovili nov orlovski odsek. Pristopilo je takoj nad 60 člnaov. Fantje so navdušeni za orlovsko misel. V Črensovski fari v Prekmurju so se ustanovili trije orlovski odseki: v Žižkih, v Trnji in v Dolnji Bistrici. »Mladost«. Predsedstvo Orlovske Zveze mi je poverilo uredništvo »Mladosti«. S tem mi je naložena težika naloga, ki ji sam nikakor nisem kos. »Mladosti«, kakor jo zahtevajo in potrebujejo fantje-Orli, ne more napisati urednik sam. Treba je številnih sotrudnikov, ki poznajo Orlovsko organizacijo in vse ono, česar je treba naši mladini. Obračam se v prvi vrsti na voditelje Orlovskih odsekov in na Orle same, da pnočajo redno v »Mladost«. Odseki naj pešiljajo mesečne dopise o svojem delu, nasvete in želje članov. Bratje, hodite po svetu z odprtimi očmi in s presojo v glavi! Saj je poleg telovadbe naš namen tudi ta, da se izobražujemo, da se dvignemo kulturno. »Mladost« mora biti naša verna slika, kakšni smo in kaj hočemo. To pa je mogoče samo s sodelovanjem vsakega in vseh. Delajmo vsi in glasilo bo res takšno, kakršnega si želimo! Gradivo za štev. 10., 11. in 12. mi pošljite v najkrajšem ča-Br, Jože Stabej, urednik. su V dobi Aristida so volili vrli atenski meščani s pomočjo školjčnih lupin. Ako se danes, v prosvitljenem 20. veku, namesto školjk poslužujemo pri glasovanju papirnatih listkov, moramo priznati, da smo v tem pogledu napredovali zelo malo. Eden najmlajših evropskih narodov pa se more ponašati, da je na polju volilne tehnike — tehnike v materiialnem pomenu besede — dosegel prvenstvo. Rumunski inženir Steljan Russo je izumil stroj, ki neverjetno olajšuje volitveno poslovanje ter onemogoča pomote in razne mahinacije pri štetju glasov. Pariška »Humanite« z dne 11, t. m. ga opisuje v podrobnosti, in tudi za nas, ki imamo v doglednem času pričakovati obsežnega in živahnega volilnega gibanja, bi bilo zanimivo, da se spoznamo s tem originalnim izumom. Vsakemu volilcu, ki pride na vrsto, se najprej preščipne neka izkaznica, ki jo mora imeti in na zahtevo pokazati. Nato stopi volilec v malo sobico brez oken in s samo enim vhodom, nad katerim visi glavni del izuma, priprava za vpisovanje in štetje. Poleg nje se nahaja zvonec s kladivom. Dokler so vrata odprta, miruje vsa priprava. Kakor hitro so se pa zaprla za vstopivšim volilcem, pripiše omenjena priprava za štetje številko eno k broju državljanov, ki so že pred njim prestopili prag sobice. Volilec vidi na steni pred seboj deske, ki predstavljajo posamezne politične stranke; kolikor je volilnih list, toliko je tudi desk. Nad vsako desko ie vi- deti napis, ki označuje stranko, kakor: konservativci, radikalci, socialisti itd. Da se morejo v tej skrivnostni sobici spoznati tudi čitanja nevešči volilci, se nahajajo poleg omenjenih napisov posebni dogovorjeni znaki, kakor križ, trikotnik zvezda itd., ki sami zase tudi predstavljajo vsik po eno stranko. Na vsaki izmed desk so pričvrščene fotografije kandidatov dotične stranke, tako da preprosti volilec ne voli slepo tjavendan ljudi, katerih nikoli ni in ne ho vid'«i in katerih ime mu bo izpadlo iz spomina morebiti že naslednji dan. Glasovanje se vrši na ta način da votli ;C enostavno pritisne na gumb. ki se nahaia pod sliko vsakega kandidata, podoono kakor to delajo ljubitelji čokelade m iri-gih sladkarij pri znanih kole dvorskih avtomatih. Ta pritisk na gumb ponovi potem pod sliko vsakega svojega izvoljenca. Vsak gumb, na katerega jc pritirnil, sproži zvonec nad vrati ter ostane v tej vti?u;eni legi tako dolgo, da Si? vrata vnovič ne od-pro. Volilec torej nikakor ne more voliti dvakrat istega kandidat-*, Fiav tako mu je tudi nemogoče, voliti šest kandidatov, ako jih volilna lista njegove stranke obsega samo pet, kajti kakor hitro bi pcizkusil v tem primeru voliti še šestega kandidata, bi se vrata sobice odpna avtomatsko in bi ga — izrinila iz sobe. Ko je volitev končana, ima načelnik volilne komisije s svojimi prisedniki vred zelo enostavno nalogo: ni mu treba drugega, kakor pogledati na vrata, kjer stoji natančno število vseh volilcev, izkazano po pnornna s palicami in krrgl ami ima ua prodal. — Ivi. P.PPAW, Maribor, Graisna nlica štev. 8. kupuje tvrd :a Cernak & Val v Ljub-i an , Voctn kov trg St. 2. Na ponudbe brez navedbe cen se ne odgovar,a. — oktober 142 ur november 162 ur december 175 ur januar 161 ur februar 125 ur marc 114 ur h tega sledi: al da imajo stranke do štirih stanovanjskih prostorov pravico porabiti električnega toka na dan v mesecih: oktober 257 vatov november 307 vatov december 316 vatov januar 291 vatov februar 250 vatov marc 206 vatov b) stranke z več kot štirimi stanovanjskimi prostori pa na dan po mesecih: oktober 385 vatov januar 436 vatov november 454 vatov februar 375 vatov december 474 vatov marc 309 vatov. Tako določena množina električnega toka je za vsako gospodarstvo obilna dovolj. Dokaz temu, da tolike porabe v zasebnih stanovanjih tudi pred vojno ni doseglo niti polovica elektrarniških odjemalcev. Strankam, ki imajo podnajemnike, se izjemoma sme dovoliti za vsakega podnajemnika ena 25-svečna svetilka več. Podnajemniki se bodo npoštevali le tedaj, če jih stranka naznani pismeno najkasneje do 15. oktobra t. 1. ravnateljstvu mestne elektrarne. Kdor bi pa kljub prepovedi v stanovanju prekoračil dovoljeno množino električnega tbka, temu se zaračuna vsak več porabljeni hektovat po desetkratni jednotni ceni. 8. Električni motorji se smejo od 1. oktobra do 31. marca uporabljati izključno le pri dnevni svetlobi sicer se bo tok odklonil. 9. Uporaba električnih ventilatorjev, kuhalnikov, likainikov in drugih električnih aparatov je v času od 1. oktobra do 31. ) marca v obče prepovedana. Zato naj sc odklopijo. Izvzeti so le zdravniški aparati. 10. Poraba plina za obrtne namene je dovoljena le tedaj, če je drugačna kurjava nemogoča. 11, Poraba plina za kuhanje je dovoljena, toda le v skromnih mejah ca manjša jedila, ne pa za kuhanje "opoldanskega obeda. Množina za kuho dovoljenega plina se bo še določila. 12. Uporaba plinovih peči, vodogrelcev in kopalnih peči s plinom je prepovedana, zato naj se vse take peči zapro in odklopijo. 13. Vsakemu, ki bi z lučjo ne štedil ali drugače teh predpisov ne upošteval (izvzemši točko 7.), zaračunal se bo ves tekom dotičnega meseca porabljeni plin ali električni tok po desetkratni normalni ceni. V slučaju neizterljivosti tekom treh dni se dodaja plina, oziroma elektrike, ustavi. Po trikratni kazni se elektrika ah plin sploh trajno odklopi. 14. Naprava novih inštalacij za plin ali elektriko se načeloma prepoveduje, dovoliti sc sme le v posebno nujnih slučajih. 15. Mestni magistrat opozarja vse merodajne oblasti in korporacije, da upoštevajo te predpise v kolikor sc tičeio javnih uradov, šolskih prostorov, zapiranja prodajalnic, skladišč in delavnic, — ker je treba dajati dober vz gled ostalemu občinstvu. 16. Zlasti se pozivljejo tudi vojaške oblasti, da se prilagodijo tem splošnim odredbam, ker to zahtevajo ne le javni, temveč tudi vojaški interesi. Mes*m magistrat ljubljanski dne 16. septembra 1919. Zupan: dr. Ivan Tavčar 1. r. se zopet dobijo v vsaki množini Kolodvorska ulica 31. Mariia Srebotnjak. Proda se ca 60 vagonov s ■ i za kžemek za usnje (Ledereztrakt). — Kolodvorska ul. 31. Marija Srnbotnjak za vino ali mošt se od lajo; za nje se vzame tudi dober ntušev mošt. Ig. Paar, Jesen ce, Gorenjsko. — ^ESHSBs^sasEira-Hffan-HSSiiEiiias^ ''j s s Lekarna »Garaždi (tlosnaj s poslopjem ali brez poslopja se proda ali v na em da. Hiša iedui nadstropna. zidana 1900, z vodovodom, gospodarskimi poslopji, obširnim dvoriščem in vrtom. — Vprašati: lekarna Jecevicz, Garažda. 8 £1 rb j MT Apno zidno in strešno opeko ter drva v celih vagonih ponuja Ujublj. komer-Cijaina družba Ljubi ana, Bleiweisova cesta St. 18. I Krompir prodaja tvrdka Paternost & Remic v skladišču »Balkan« dokler traja zaloga, samo na cele vreče, katere se morajo prinesti s seboj. Vabilonaizredni občni zbor. Ker pri sklicanem izrednem občnem zboru dne 25. septembra 1919 ni bilo zastopanih dve tretjini zadružnikov, se vabi zadružnike kranjske deželne vinarske zadruge r. z. z o. z. v Ljubljani k izrednemu občnemu zboru v petek dns 17. oktobra 1919 ob »/211- mi dop. v dvorano hotela Union v Ljubljani. V smislu zadružnih pravil se bo sklepalo pri tem izrednem občnem zboru veljavno z večino 3/< glasov brez ozira na število udeležnikov. Dnevni red: Likvidacija zadruge. Ljubljana, dne 3. oktobra 1919. Načelstvo. „vm milili l Ilj I K naši zadnji notici v časopisih o vpeljavi prevažanja paketov, zabojev itd. Dunaj—Ljubljana potom tvrdke Eger & Co. pripominjamo še, da tvrdka Eger & Co. ne prevzame paketov, ampak samo večje pošiljatve, kakor tovorne zaboje itd. Nasprotno temu smo dobili danes poročilo z Dunaja, ki se glasi; „Spedicijska tvrdka Caro & Jelllnek, Dunal (Filijalka v Pragi, Biskupska ulica 7) odpravi vsaki torek in petek v tednu pod zaznambo ,Carovlak' direkten posebni tovorni vlak od južnega dunajskega kolodvora v kraljestvo SHS. Carovlaki ne vzamejo medpotoma nobenega blaga, bodo spremljani od zanesljivih oseb in nudijo najhitrejšo in najvarnejšo odpravo blaga iz Nemške-Avstrije, Čehoslovaške in Nemčije v Ljubljano. Prvi Carovlalc je odšel z Dunaja 23. IX. s štirimi vagoni za Ljubljano. Pojasnila daje gornja tvrdka na Dunaju in v Pragi in tukajšnja tvrdka R. Ranzinger." Nemško-Avstrijski urad za trgovski promet. podružnica Ljubljana. Dvostavno in ameriš o knjigovodstvo Sestavil V. Krottmayer, slovensko izdajo priredil profesor M. Dolenec. Založnik: Zasebno učilišče Legat v Mariboru Prva moderna slovenska učna knjiga za knjigovodstvo neizogibno potrebna za trgovske šole in samouk, zelo važna za trgovce, tovarnarje, obrtn.fce itd. - Cena 8 kron. Ravnokar izšla. Dobiva se v vseb knjigarnah in v zasebnem uciliščn Legat v Maribora, ::: Vetrin ska uiica 171. :r. Na razna vprašanja radi nadaljnega odplačevanja za po nas ali g. Val. Urbančiču v Ljubljani naročenih srečk sporočamo sledeče: V Sloveniji bivajoči naročniki dobe pri nas nove poštoe položnice ter naj jih zahtevajo. Iz ostale Jugoslavije naj se denar do nadaljnega pošilja po nakaznicah na Češko indu-strijalno banko v Ljubljani. Iz zasedenega ozemlja in inozemstva naj se denar nakazuje po kakšni banki na Češko prumy-slovo banko v Pragi s pripombo, da je vplačilo namenjeno „srečkovnemu oddelku". Naročniki, ki so prenehali ali hočejo prenehati z nadalj-nlmi vplačili, naj radi izplačila odkupninskega zneska pošljejo prodajne listine in plačilna potrdila na aas nasilOV. Srečkovna zastopstvo, Ljubljana. Skmičiie aniliie. Izjavo in navodila za rudniško toplin ško In kovfn