List 34.
Jams ali kitajski krompir.
Že v 7. letošnjem listu smo povedali svojim brav-cem od neke za Europo nove korenike, ktero v Kini pridelujejo in vživajo kakor pri nas zdaj krompir, kteri je pred 290 leti tudi iz ptujega, iz Amerike, v Europo in kakih 200 let pozneje še le v naše kraje prenesen bil.
Ker se je začela temu novemu sadu, ki se po domačem imenu Jams imenuje, v mnozih kmetijskih časnikih velika hvala peti in se res od mnozih verjetnih ljudi pripoveduje, da bi utegnil jams kadaj tudi nam kakor krompir prijeten biti, hočemo od njega kaj več povedati tudi našim gospodarjem; morebiti ga bomo že drugo leto za poskušnjo sadili tudi pri nas. Če je ta kitajski sad res tako dober, kakor ga hvalijo, ne bomo menda 200 let potrebovali kakor je potreboval krompir, kterega so ,mogli našim očetom z veliko silo vriniti!
Angleži so si naročili letos nekoliko tega krompirja naravnost iz Kine, in od tega je austrijanski poslanec v Londonu grof Colloredo 12 krompirjev na Dunaj poslal, ki so bili takole razdeljeni: 3 so dobili svitli nadvojvoda Joan v Gradec, 3 je dobil višji oskerbnik cesarskih grajšin vitez Pfusterschmied, 2 vodja c. k. botaniškega verta Fenzel na Dunaji, 2 c. k. verinarska družtva na Dunaji, 2 pa baron Sina.
Gosp. Montigni, francozki konzul v Šangaji v Kini, je bil pervi, ki je, ker je vidil in sam pokusil ta sad pri Kitajcih, ga priporočil Francozom, naj ga poskusijo, ker po njegovih mislih je tako dober kakor krompir.
Poskusili so ga res saditi, in tole so zvedili:
i. Po okusu in tečnosti je enak krompirju; profesor Decaisne terdi celo, da ima več sladkornega v sebi.
2.  Pridela se ga veliko več kakor krompirja, in ni bolezni podveržen.
3.  Tudi v taki pešeni in slabi zemlji se dobro obnaša, ktera ni za noben drug sad.
4.  Prav lahko se da zaploditi in pomnožiti.
5.  Po več let zamore v zemlji ostati, in vendar ne gnjije, marveč še debeleji in tečniši prihaja.
6.  V kletih (keldrih) ali šupah se da hraniti, in ene mesce pozneje kakor krompir začne izrašati.
To so pač dobre in lepe lastnosti. Bog daj! da bi se vse od kraja tudi povsod poterdile.
Sadili so ta krompir sred mesca aprila (malega travna), ako se ni bilo več ponočne zmerzline bati, celega in na kosce zrezanega, posebno takega, ki je po 20, 24 noter do 28 lotov vagal. Frišen gnoj mu ne tekne, prileze se mu pa mešani gnoj iz polovice persti, polovice pa preležanega gnoja.
Da se jams tudi v precej merzlih krajih dobro obnaša, se bere v kitajskih bukvah „Nong-sang-Tsi-Yoo" (to je, v bukvah gospodarstva), ker stoji tole: jamsa ne sadi pred kakor v drugi polovici aprila in kopaj ga v drugi polovici oktobra, ko je zemlja
že  zmerzovati začela. Iz tega se vidi, da v severnih krajih Kitajskega je še bolj merzlo kakor pri nas.
Mnogotere kemijske preiskave tega sadii so razo-dele, da v 100 delih ima 16 delov moknatega (štirke); krompir ima, če je dober, res mokjiatega enmalo več (20 delov), pa jams ima še eno posebno stvar v sebi, ki mu veliko tečnost daje. Če se ta ko-renika zreže v majhne platnice in posuši, se da v moko zmleti, ki se za kruh porabiti da.
Iz te preiskave je tedaj očitno, da sta si krompir in jams prava brata, le s tem razločkom, da uni je v Ameriki, ta pa v Azii doma. Od znotraj je jams bel kakor sneg in je kuhan in pečen dober. Skuha pa se na pol hitreje kakor krompir, tedaj se pri njem tudi derv prihrani. V tem ga pa še posebno prekosi, da jams celo leto popolnoma dober ostane.
Gosp. Montigny pripoveduje, da Kitajci, ta sad izkopovaje, vse drobnejše korenike mečejo na stran in v jamo, ktero s slamo pokrijejo in potem plast parsti čez njo veržejo; spomladi jih vzamejo ven in polože v pripravljene grede, kjer kmalo dolge štiblepoženejo'; kakor hitro te 6 pavcov dolge zrastejo, kar se zgodi v 4 ali 6 tednih, vzamejo korenike iz teh gred in jih presade na polje, ktero izorjejo ali skopljejo v globoke razore pa naj manj 12 pavcov visoke brazde* Na grivi brazd skopljejo z matiko plitve jame in v te polože podolgoma koreniko s štiblami vred, kteriin le perje potergajo; korenike in štible zagrebejo s parstjo.
Tako ravnajo ž njim na vertih. Na polji pa ravnajo takole: Njivo globoko izorjejo in visoke brazde napravijo; v razore pokladajo za čevelj saksebi manjše korenike, ktere do jeseni rastejo in po funtu težke zrastejo, V jeseni jih skopljejo le toliko, kolikor jih potrebujejo za zimo; vse druge puste v zemlji do spomlad i.