Leta LXXV*IV ct. 11
Po&runa plx£ana v gotovini
Ljubljana, ptmetlefjek IZ. marca 1945
mesečna naročnina «.— ur    Prc :s — Cena Z.— L
TJREI>NTSTVO, UPRAVA EN ENSERATN1 ODDELEK__
LJUJLJANA, PUCrmUEVA LTL. 5 TELEFON   6T    31-22.   31-23.   31-24.   31-25   to   S1-2&. *
NCDEUSKil IZDAJA WJBIRAM
IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDKLJSKA IZDAJA >JTJTRA<
HBE9BI
KraStegruppe der BDlschewi$ten in Striegau
eingeschlossen
Purchbruchsversu?he so\vjct:sehcr Panzerkrafte gegen Gotenhafen und Danzig zum Scheitern gebracht — Unsere Trop pen ans dem Briickenkopf Wesel auf das Ostufer des Rheins zuriickgenonimen  — Anhaltender Feinddruck im Rhein-
Mosel-D re*cck
Ans dem F;ihrerhaup4quartier, 11. Marz«
(I>l\B.j   Das   Oberkommando  der We2ir-rr.aeht  gibi beicaant:
An d»T uateren Drau behaupteten un-sete Trupprn die «rc-.voiiH<r.en Bruck« n-kopfe gegi n stark« Angrlffe uer Boische-vvi-ten und Cs'garen-
In Ungara durch.->?iessen nns^t Angriffs- j gr^^ppeii beider» its des Plattensce« \vei-tere ziih verttiaigte Stellungen der So-ujels und t-ntriv-en uVm rei.ui um Sarviz-Kanai tro Iz starker Gegenangriffe bcherr-scheudes Gelande- 15.000 feindUcbe Minen w u rbei uoriiUfiit.
Cstlich des oberen <Jran setzton die Bol-schev.-ston ilire Vorstdsse gegen die Iloheu um Aitsohl untcr stark« m Aitilie-riecinsatz fort, ohne unsere tspfer kiimp-fendcn Trappen \vesentlieh zurhckdriickon zu k6ui:«n. B^idrrseit,** der Ilohen latr.i uarfen eig ne Kampfgruj pen den Feind aus mehreren Einbrucfastellen.
N^ch star ker Feuervorbcreitung traten die Sr>A\jits z\vi-chen Bieiitz und Schv/arz-\viisser zum Angriff an. In v.ondiger Kampffnhrut » \vurdc der Feind vor unee-rer HauniiaunpfsteUiing biulig abge\»ie-sen. A urli nbrdlich Ratibor Bobeiterten zahlrciche Gegfinangriffe der Sovvjets, die hierbei 20 Panzer verloren.
In Striegau Ist eine Kraftogruppe der I>-M*ic' • r.       ringesehlotjisen-       Fpsere
Grerautiere zerschiugen die zu ihrer Ent-lastung gefuhrten Angriff« des Feinues und scbossen biertiei 19 Panzer ab.
An der unteren Oder wnrđe die mit ho-hem Mat: -rialmiiivand erstrebte Ausvvei-tung der feindlicli « Bruokenkdpfe suv.Iieh Kns&rin dureb rasam mengeiasstee Ab-vrebrfeuer und entachlooocne Gegenstdsee
bi& auf g rinire Einbritebe vereltelt. An der  Siid-   und   Sfidostfronl   des  Brucken-
kopfes Stetttn errsoigen unsere Truppen aocn gestern einen Ab\vehrerfo]g. Eisjene Panzor Eerscnlngen feindiicho fnffmiterie-und PanzericrSfte dinrch wuchti«rr Gepen-r^r.sriffe viij.i Teli noeh tn der Bereltetel-lung.
In    \\ ("stprcussen
vrrMinaerton unsere
šc!rv\ errmTer.den \ erba-nde eine Aufspal-Uin^ der Frcnt und hrat-hten in verkiirzt-"n Stu Dungnpji die Durebbruehs\ ersouae star-ker so\vj< tiseher Panzerkrafte geg^n Go-t4'nharcn und Danzig unter hohen feindli-chen Verlnsten zum Sebeitein-
Anhattende starke Angnffe des Gegners |ru Kampfraaan su<ii>>tlieb Frauenburg zer-bracheo mm *.i       ic-rn an der unersi hutter-a   Ste   L£est ^ktit   unserer Kurland-kiinipfcr.
]Vacb \voc! eulaagen heldenhafton wJder-staatl west\viirts des l^bein U/Ui'den UllBOnS Trappen befchlssemass aus dem Brflckea-... sol das Ostufer des Stromes zuiii k genommen. Seit Beginn der Abwelir-schiacbt ara 8. Februar baben sie der in Ki. -.•■mi   AiJ-ichnlrt •^■i/.ki   l. kanadi-
schen und 2. englischen Armoe schwere blu-ti-;e Veifosfee zugelii^t imt« 7C0 Panzer ver-ni^htet.
F usere   Artillerie   bekiimpfte wirksam Dićhe Bewegongeii und BereltateHun-;   vor allem slidlich Emmerieh und bel Roln.
Im Baam Mbemmgen setztm die Amerikar □er, naebdem sie aus mehrereo Ortschaftea >f r  des Rhelmi geuorfen \vareix, aiu Naebmitfas Dure Angriffe zur Gewln-<!v-r UferhoheB und ziur Verbreiterung ihi-es Briickenkopfes fort.
Zwischen Sinzig und Andernacb \v*rden h ere Prftckenk8pfe auf dem West-
i: r les illirins gegen heftige anicrikani-sctie Angrtffr gebalten
Im Rhein-Mosel-Dreleck BOWl€ EWtM*en und Mosel ^lilt der starke Druck des n gegen uns> re ztih \Vid« rstand lei-stenden Verl.iinde an.
Im Geg^enstoss Avurden feindliehe Kriifte wi• .'er geworfen, die voriibergebend In die Sta It Hagenau im Elsass eingedrungen waren-
1» AmeHksner fiihrten g-estern Terror-iffo gegea Dortmund und ueitere Orte in Westialen. Britisrhe Bomber grifien ani ; :e das Ruhrgebiet an umi \varfen in den Ab('nrlsf.in'I"n Bombon im mittoldoutscben Kaum sowie auf die Reicbshauptstadt.
PrebMalni poi::?cusi sovjetskih oklopnišk Danz'^om — Umaknitev nemških čet s Ri.*;ia —  Trajen  sovražnikov priti
Ffibrerjev ^la^i stan> 11, marca. D-^B Vrliovn^-  poveljstvo oooroži-mh  si javlja:
Ob sp* dr ji Dravi so obciriale nase 6i te dobi jena predmostja IvJjub inoi.nim napadom 1) lj   v kov in Bolgarov.
Na Madžarsicem so prebile naše napada hi- skupi :e ob ol>eh stranih Bialnega jezera n:u ai.;;'.je >- .:ivn branjene sovjetske postojanke Ur iztrgale sovražniku cb **ar-
vi^kem preJcopo kij:;b močnim protinapa^ dum obvladujoče ozemlje. Ob ttj priliki smo  odstranili   15.000  sovr:iinikc\ih min.
Vzhodno cd cornjega liroiia so nadaljevali boljševik] svoje sunke prvti via nam okrejj Z\oi» na z oj:i<l-er:o t^pixiško aietiv-noiitj.;. Isa^iii jiaiaiico st* braneč ih čet niso mo^Li bi^t rano potisniti nazaj. Ob ob h straneh Visoke iatre so vrgh lastne skupine savrainika iz več vdondb ine:st.
Po niočiij topniški pripravi so rajKi'.iH Sa\j. ti med Bi-iiizeai in Scliv»arz\vuter>er-jem z več strelskimi divizijami s podporo ofeJopnitcov. s spretnim bojevanjem smo sov razni I pred našiini giavnuni posiojan-Karai Krvavo Bavrniii. xuui severno od Katiix:ra so se i^jaio* ili šlevilni lirotina-padi feo\jetov. ki so izgubili pri U;m 20 oklupnikov.
V Striegau je obkoljena skupina bo|pe-viških sil. Naši groiuullrji so razbili V svrho razbremenitve napravljena sovražnikove napade ter unkiii pri tem 19 okiopnikov.
Ob spodil ji Odri smo s strjenim obrambnim ognj< m in fJJis'r.bii preii-sunki onicjili veliko uporabo materiala po-izkušeno razširitev sovražnikovi]] pred-mostij južno od Kustrina na majim« vdore. Na južierp In jugovzhodnem bojišču stet-tinske-a prediucstja so dosegle naše čete tmJi \t r.i.i obramben uspeh. Lastni oklop-niiu so razbili sovra2n.Ko\e peiitne Ui oklopni^i^ sile s silovitimi proUiuip^di delomaa še v zhirolišoih.
v pek*si T*
xDemokrats!;e« zasužnjevalne metoue $e v ničemer ne razlikujejo od boljševiškili
Frankfurt ob Malm, 10. marca. Nekemu nemškemu ludarju. ki so ga prisilili An-gloameric«.ni na pnsiino delo, se je posrečilo prebiti se do nemških črt. Podal je pretresljivo poročilo o svojih doživetjih angloameriško oblastjo. Iz teli poiočil je razvidno, da se zasužnjevalne metode nemških zapadnih sovražnikov v ničemer ue razlikujejo od brutalnosti in nečloveškega ravnanja boljšev-kov. — 45 letni rudar Jo-sef Palenberg je bil skupno z dm^imi trpini poslan v rudokop Anna« v Alodorfu severno od Aachna. Ped vojaškim nadzorstvom so motali delati kot karnjen:!. Vse socialne niprav^e in vse mere za varnost rudarjev zanje niso veljale Hrano, ki je obstojala iz vodene juhe in suhega kruha, so jim dajali samo odg^ovđErjajOČe njihovemu delu. Zaradi nečloveškega postopanja židovskih nsdzornikov so jim še zmanjšali obroke živil Falenn^r^. ki je prispel povsem izčipan do nemških črt, izpovedal,
ih sil izjalovljeni med Gotenhafnom in predmostja pri VVeselu na \*zhodni breg sk v triko tu med Kenom in Mozelo
\* zapailni Prusiji so preprečili naši te;.l:o boreči se oddelki razbitje vojne črte. V   skrajšanih  postojankah  so prvprvčiii
prebijal ne poizJiXis»e močnih sovjetskih oklopnlškOi sil proti Gotenhafnu in Dan-zkgu z visolumi izgubami napadalce. Ljni močni naspi'Otnikovi napadi na ju jugovzhodno cd Frauenburga so se tudi včeraj razbili cb neomajni \zLrajno&ti iiii^.h liuriandsiilh borcev.
Po večtedenskem janaSbam odporu pred Renom smo rni\alvnili naše čete v skladu z danaiii povelji iz prcxlmostja pri VVeselu na vzhodni bregr reke. Od pričetka obrambne bitke dne 8. februarja so zadale na tem odseku boreči se prvi kanadski m drugi angleški armadi tvžke krvne izgrube. Uni-i le so 706 okiopnikov.
Naše topmstvo je uspešno obstreljevalo sovražnikove pokrete in pripravljalne po-tke z:as:i južno od Enamericha in pri Kolnu.
Na področju Remagna so Američani, ki smo j h vrajli iz več krajev aa vzhodnem bregu Rena, popoldne nadaljevafii svojt^ na-za pridobitev višin ob rečnem bregu ler za razširjenje svojega predmostja.
Sled S5Uizig(Jin in Andcmaehom sino dr-Sali iul zapadnem bregu Rena pred silovi-sli^mi napadi še več predraostlj.
\ 11 i!. t t vi ir. \i u- nom in Mozelo ter med :-.tI:aom in Mozelo se nadaljuje močan na-sprotnikov pritisk proti našim oddelkom, kj se žilavo ui>irajo.
S protisunivom smo vrgfi nazaj so\tsž-nikove sile, ki so prehodno vdrle v mesto IIag> :iau v Alzaeiji
Američani so včeraj teroristično napadli Dortmund in nad:Ujnje kraje v Vestfaliji. Britanski bombniki so napatili podnevi Po-rurje, zvečer pa so vrgli bombe na sri-dnje n* mško področje in na glavno mesto Relcba.
da je s svojo rod'oino zelo stradal. Njegova žena je prosila vsa obupana nekega ameriškega vojaka za Košček kruha. V odgovor je prejela brco. Oba Palenbergova otroka sta bila ubita že preje pri nekem anglo-ameriškem terorističnem napadu. Ker je postalo življenje pod temi okolnostmi zanj neznosno, je sklenil pobegniti. K'jub naj-ostiejši straži se mu je beg" posrečil, vživeli smo ket v peklu. Raje živim vse življenje pod terorističnimi napadi v Nemčiji, ■ kot pa en dan pod knuto angloameriških krvnikov«, je izjavil Palenberg zaključno.
S~vfetl se hc£e|o vg^exjfIti tudi v Ji-I.at Ameriki
Lizbora,    10- marca.    O naraščajočem b^'ljševiskeni pix>iiranju v južni Ameriki je piiobol »Cmistiaai tScieaice Meni tor« za nimiv sestavek, Argentina in BrazHija se zelo trudita, cka bi ustvarili pot za čiplo-nxi5ku izmenjavo. Ekvaa -:-ska zakonocaja skuša pespeš-ti priznanje mic^kovske vla-< če. V Chile je izj\a\ol general Rioe, da so bfie izvedene priprave za izmenjavo d±pčo-p^atskih r.vopr.L-i.r;, ker >želi cirlaki nr.-rod to politik: ^. V Urugvaju, ki je že navezal odnašale s Sovjetsko zveze  s? pri-• prav li sovjetskemu planiku  vcG !: javen i sprejem.
njunakov
'©ziv Fiihrcrja nemški vojski
Berlin, 11. marca. Ob priliki dneva junakov je izdal Fiihrer naslednji poziv nemški
vojski:
»Vr>jaki: V versailleski mirovni pogodbi so isti nasprotniki, kakor jih imamo danes, naložili Nemčiji, da se mora popolnoma razorožiti in da sme imeti namesto narodne vt>i-ke le smešno poklicno vojsko. Pri tem so svečano zagotovili, da bo ta razorožitev BUDO pričetek splošne svetovne razorožitve.
V-»e pa je bilo le      julija in prevara!
Romaj je Nemčija dokončno odložila orožji-, se je že pričt i čas izkoriščanja in izro-pai inj.;. .Mirovna pogodba je \sW>ovala raz-h isanje Reiena. S<»vražne sile pa so se ol>o-vale kakor nikdar prej, na čelu jim So-vjetska Rusija. Prikrito, tako da ostali svet ni videl, je zgradila ta država ogromno armado, da bi z njo nenadoma napadla Evropo, katero je boljševizem ont^posobil za obrambo. Kako obširna je bila ta oborožitev, \esti- vi, moji vojaki z vzhoda, sami najbolj. Ako bi o^iala Nemčija v svoji vo-* i \i nemoči, bi padla vsa Evropa že danes pod oblast boljševizma, to se pravi^ da bi bila uničevalna vojna proti evropskim narodom že več let v polnem teku.
V spoznanju te mnarnosti, ki je pretila naši c* lini, sem takoj po prevzemu oblasti odredil, naj postane II« ieh čim bolj sposo-l»en za obrambo, da se vsaj ne bi bilo bati vsakega napada. To pa se je zgodilo šele potem, ko so naši nasprotniki odklonili moje številne predloge za sp; .šno razorožitev, Omejitev letaistva. odpravo bomb niš ke vojne, težkega topništva in okiopnikov, omejitev čet na najmanjšo mero itd. Te odklonitve nam kažejo ktočasno brutalne namene naših sovražnikov.
Sedaj je preteklo 10 let, kar je bila v marčnih dneh 1935. objavljena splošna vojna obveznost ter je dobila Jrfmč'ja s tem sredstva, ki so ji za njei*" lastno ohranitev nujno potrebna. Brez tega bi danes ne bilo nikako Nemčije več.
židovska zveza med kapitalizmom in boljševizmom, ki ogroža danes Evropo, je medtem odstranila kopreno z jrigant.skega oboroževanja, ki naj bi uničilo našo celino. Vkljub temu se nemški Reieh, kJ ga je večina zaveznikov sramotno izdala, sedaj sko-
raj že šest let vojaško upira ter je dosegel edinstvene uspehe, čeprav se je trenutno usoda navidezno zaratila proti nam, \enaar ui uvoma, ua oomo z vztrajanstje in junaštvom, vzdržm>sijo in fanatizmom preooieii te udarce, kakor smo že čcato druge težave.
Zgodovina ne pozna nikake velike države v preteklosti, ki bi se ne nahnj.ua kdaj » siičnem položaju: Rim v drugi kartazan-ki vojni, Prusija v sedemletni vojm proti Evropi. To sta le dva prunera izmed številnih sla aih.
Zalo je moj neizpremenlji\i sklep odlo-čiifv, ki mora postati uusa splošna neomajna volja, da ne oomo pocaii zanamcem siaoši'g;* vzgleda, kakor ->o ua.u ga iiaU naši predniki. Zato se leto li)18. ne bo ponovilo. Ml vsi vemo, kakšna bi bila sicer nem-ška usoiia. N:iši nasprotniki so nam jo, opiti od zmagovalne omame, sami j^->ao objavili. Obstojala bi v uničenju nemškega naroda.
Danes, ko se bliža deseta obktaiea uvedbe splošne vojaške dolžnosti, velja za nas vse le eno povelje. Z za*;riz_ao odločnostjo moramo »loriti vse, da se bomo uprli nevarnosti, da bomo uosegii pieokrrt dogodkov ter da bomo fcvarno in duhovno oj.;c.h odporno silo našega naroda. Prav tako pa mora bit; velik naš fanatizem pri uničei onih, ki bi se hoteli temu upirati. Ako si velik narod, kot je nemški s skoraj 8000-letno preteklostjo, nikdar ne pusti vzeti upanja v uspeh, temveč fanatično izpolnjuje svojo dolžnost ne glede na dobre ali slabe čase, potem mu ob komu vs? .i u čni Bog ue bo odrekel svojega blagoslova.
V zgodovini odpade samo to, kar je prelahko. Bog svetov pa pomaga zgolj onim, ki so sami odločeni, da si pomagajo.
2e sedaj doživljamo v vi likih d« lik v zho-da in mi številnih ozemljih zapada to, kar bi čakalo ves naš narod. Zato je vsakomur jasno, kaj mora storiti. Upirati se mora in biti sovražnike tako dolgo, dokler ne bodo na koncu trudni ter se bodo razbili; Zato naj vsakdo izpolnjuje svojo dolžnost!
Glavni stan, 11. marca 1945.
ADOLF UTTLEB.
„Dozivali smo primere Junaštva,
k! so iLtcnmili vse prsišnje vzglede"
B^rln, 11. marca- Spomirtskr dan junakov, ki ga Nemčija danes praznuje komentirajo berlinski  listi v svoj;ai uvutkrihin.
>E>eu-tscrie Allg-emeine Ze.tung/. piše: >V tej vojai smii C a voli prirnere jiintištev, ki so kar zatoumđi naše prejšnje vzglede. I>oživeli srno dog"odX-ie, ki jih nšta p^zriaili niti legenda in niti ziročo-.lnska aneg'ota.« PokaaU se je tiip iremškega človeka, ki je ne glede na pr» m njemu b:«reče se fak.torje moči. brez i oametnjaškega računanja« in
brez matematičnega pretehta \,anja koristi in škode tamkaj zastavil svoje življenje, krjer je bila nevarnost največja. Po letu 1918. se je v Nom6 ji večno znova čula grenka beseda »zaman*. >Tokrat pa gre za več, tokrat gre zb. nas vse.«
»Berliner Morgenpost* piše: Brez oretira-vanja lahko ugotovimo, da smo se v teh let h preizkušnje obnesli kot narod in kot posamezniki. Moramo pa se zavedati, da nas največja preizkušnja še čaka: Sedaj ni
Emrmnija drsela v bslpevllkih vsdr^i
Nova vlada popolnoma pod \*p!hTom Moskve — Bivši predseJiiik vlade pobegnil
v angleško poslaništvo
ženeva, 10. marca. Značilno za angloameriško stališče napram razširjanju sovjetskega vpliva na Balkanu je, da je Reu-ter izjavil, da je novi rumunski ministrski predsednik Groza Sovjetom persona grata in da zaznamuje nov razvoj znake stabilizacije. Reuterjev dopisnik piše, da kažejo zadnji razvoji, da je koalicija, ki je sedaj prišla na oblast v Rumuniji. Moskvi simpatična in da je Moskva pripravljena, podpreti novo vlado pri sporu z rumunskimi patrioti. Tako torej Anglija že v naprej vse odobrav kar Moskva v Rumuniji namerava in izvaja. »Manchester Guardianc je moral priznati, da se zdi, da je narodno-demokratska fronta, ki je pod boljševiSkim vodstvom, pripravljena na izgrede in da zelo sliči grškim ELASovim oddelkom. List pa navaja kot temeljno razliko, da sedaj v Rumuniji Sovjeti kot zasedbena sila javno podpirajo to stranko. Groza sam se je medtem priklonil pred Stalinom. V neki brzojavki Moskvi se je obvezal, da bo uve-
del Rumunijo v sovjetske cilje v Evropi, da bo prevzel vse obveznosti in gojil najožje in najprisrčnejše odnošaje. Istočasno pa je poslal Groza brzojavke Churchillu in Rooseveltu, v katerih jim spričo dejstev naravnost zasmehljivo zagotavlja in sporoča, da >se je pričela sprememba Rumunj je v demokracijo«.
B<*rn, 10. marec. Kakor javlja sovjetska agencija Tass iz Bukarešte, je od S. marca izginil bivši ministrski predsednik Radescu. Moskva dodaja, da se je pač hotel odtegniti veliki odgovornosti. Sovjetsko trditev, da je Radescu pobegnil v britansko poslaništvo, je medtem potrdila Reuterjeva vest. Reuter dodaja, da je prišel Radescu k britanskim oblastem v Bukarešti ter jim izjavil, da ogrožajo njegovo življenje ukrepi njegovih političnih nasprotnikov. Zato so mu dovolili zatočišče. Dvomljivo je, ali bo Radescu spričo britanske slabosti in nagnjenosti, izpolniti vse sovjetske žplje. ušel s svojim begom boljševiškim krvnikom.
Pslfaki so vedno bolj razočarani
Na Poljskem ni nobenega navdušenja
angleško politiko — Bern, 10. marca. Londonski poljski časopis -Dziennik Polski-r poroča iz Poljske, da ni nikakega navdušenja za armado Role Zymierskega in da je zadržanje napram lublinskim oblastem očividno neprijazno. Poveljniki v armadi Zvmierskega so izključno sovjetsko orientiran*. Armado uporabljajo le za politične agi taci jske svrhe ter jo nadzorujejo Sovjeti; v vsaki četi je po en NKVVD agent. — Iz Bvalistoka poroča list, da Sovjeti neprestano zapirajo čiane domovinske armade. V februarju so odvedli iz okrožja Grodna aretirance na 1251 tovornih avtomobilih, iz Bvalistoka pa na 242 tovornih avtomobilih. Aretirance zapirajo v podzemeljske votline in kleti. Spričo teh težkih življenjskih pogojev je umrljivost zelo viaoka. Sovjeti so ustvarili posebna NKVVD mesta za borbo proti poljski domovinski armadi.
ženeva, 10 marca. General An de rs, novi vrhovni poveljnik poljskih sil v službi za-radnih sil, je izjavil v govoru pred poljskimi vojaki ponovno svoje razočaranje nad Churrhillovo izdajalsko politiko in Dr*d žalečimi britanskimi novinarskimi izjavami, v katerih očitajo begunskim Poljakom podpore britanske vlade. Po poročilu londonskega poročevalskega urada je izjavil
za hiblinski režim — Razočaranje nad Churchillov cinizem
Anders, da je grenko slišati o znesku finančne pomoči, ki je bila odobrena Poljski v tej vojni. Izjavil je, da je kri poljskih vojakov, ki so jo prelili za zaveznike, nenadomestljiva in da vsekakor daleč presega vrednost vsake finančne pomoči. — Z ozirom na Churchilovo izjavo, da lahko dobe Poljaki, ki se nočejo vrniti v domovino, britansko državljanstvo, je izjavil Anders. da cenijo Poljaki to ponudbo zelo visoko, vendar pa mora ugotoviti, da ne more Poljske nič nadomestitL
»Uničenje evropske duše
Bern, 10. marca. Švicarski časopis >Thurgauer Nachrichten« piše v opisovanju »humane letalske vejne« zaveznikov: »Ali ie uničujete same sebe s tem. ca rušite Evropi njene zgodovinske spomen ke in kulturne zgradbe. Uničenje naših častitljivih decnov starih gradov, muzeiev, po-srečovalcev kulturnega razvoja zgodovinskih javnh zgradb, v katerih se je kovala evropska zgodovina, ponosnih patricijskih ms — to ni uničen le kamenja, temveč uni-80008 evropske duše«,
Varčujte z elektriko!
čas lepo zvenečih besed, temveč trdih dejanj. Nedvomno gre za življenje ali za konec našega naroda. Vmesne m inootJ spričo neusmiljenih uničevalnih gesel naših sovražnikov sploh ni. Jasno pa je. da bo Nem-č ja kljub vsem udarcem usode še nadalje obdržala svojo bodočnost v rokah. Ctm bolj podčrtujejo nasprotniki svoje domnevno sigurnost glede snage, tem bolj nesigurni bo na znotraj. Premagan je le oni. ki se odpove ter reslgnlrario odloži svoje orožje. V borbi, kakršna je sedanja, nista važna število in materini, ket bi rala Nemčija sicer že ležati na tleh « tako piše list. Vse je odvisno od ljudi, ki Imajo orožje v ro-kR.h. od duha, ki te liudi preveva, ter od volje po oTvc-vut/i življenja v borbi z raz-krajajoč!mi silami.
i
Strahavalai napad na Ljubljano
Po več uvodnih manjših * terorističnih bombardiranjih je došivi la v petek popoldne Ljubljana napad velikega obsega, ki je po širini in globmi prizadel veliko stanovanjsko področje mesta in terjal številne človeške žrtve ter povzročil ogromno gmotno škodo.
S tem strašnim letalskim zločinom nad našim narodom fo bili v lupu prebujeni iz krivega sna vsi tisti lahkoverneži, ki so mislili, da bodo angloameriški zračni teroristi prizanašali Ljubljani kot središču enega najmanjših in najt, i je preizkušenih evropskih narodičev, ki je skozi stoletja vztrajno in marljivo rnaš il v to svojo prestolnico vse svoje kulturne dragocenosti. Danes smo spoznali vsi. da m somu m^stu ni bilo in tudi v bodoče ne bo prizaneSeno.
Tega najnovejšega anglrmanškega zločina ne more naše lj; ustvo razumeti in opravičiti s prav nikakega vojaškega vidika, saj ni v bliž'ni strašno pr ••.'■>- BM -nih okrajev prav nobenega za vojno važnega objekta. Vsa slovenska javnost vidi v tem krutem dejanju izra^ nečloveške podivjanosti, s katero vodijo sedanjo vojno na le boljševiki, temveč tudi njihovi zapadni zavizmki. Na ]fl:>tid kuži je naš m> rod občutil, da obvladuje odgovorno politično in vojaško vodstvo herostro t.^ke b l.i-fieviško-plutokrat-ke koalicije ter podrejene izvajalce njegovih navodil le še slepa uničevalna sia, ki se je zarotila zoper vsa hu-manitetna načela in vse vrednote evropske kulture.
Težko prizadeti deli mosta so veljali doslej za najbolj varne prav spričo dejstva, da ni v bližini nobenega vojaško važnega
cilja. Iz teh razlogov so se tja preselile iz drugih predelov Ljubljane številne družine, ki so v begu za življenjem šle strašni ironiji smrtne usode naproti. Značilno je, da je velik del žrtev dočakal svojo strašno usodo sredi brezskrbnega življenja, na verandah in drugih sončnih stanovanjskih prostorih. Kjer je v prvih žarkih bližajoče se pomladi teklo srečno družinsko življenje v prijaznih domovih, je v hipu nastal kup ruševin, izpod katerih so požrtvovalni T Sevald izkopavali strašno zmaličena trupla mož, žena in otrok. Nepozabno pretresljiv je bil pogled na te žrtve, ki so ležale razvrščene ob robu ceste, in na preživele obupajoče svojce, ki se v krčih bolečin niso in niso mogli sprijazniti z nepričakovanim in nerazumljivim težkim udarcem.
Povzročena nesreča je za naše razmere tako težka in boleča, da je ob njej naš narod do dobra spoznal, kakšen »blagoslov« in kakšno i svobodo« mu prinašajo zavezniki. Tega angloamerl.škega zločina ne bo mogel naš narod nikoli pozabiti in nikdar opravičiti kot kakšno vojaško nujno dejanje, ker vidi v njem nečloveški napad v vojni posurovelih sil na svoje življenje ter svoje politično in kulturno središče. Kdor je imel te dni priliko poslušati sodbo ljudi, se je lahko prepričal, da je bombniški napad povzročil sicer veliko bol. a še večie ogorčenje in še večji odpor proti Anglo-američanom. ki so to pot znova dokazali, da v uničevalnem besu niso nič boljši od svojih boljševiških zaveznikov.
ovi nemiri v Rimts
Milan, 11. marca. Bonomijeva vlada se je sestala, da bi razpravljala o položaju ki je nastal z begom bivšega šefa generalnega štaba Roatte. Seja je trajala 11 ur. Ob koncu so 'zdali komunike, da vlada ne bo odstopila ter da bo osnovala medmi"istrski odbor, ki bo izvedel dokončni radikalni boj proti fašizmu.
V zvezi z oegom generala Roatte je prišlo po vesti AFI-ja v Rimu znova do nemirov. Demonstrant je so hotel: osvoboditi v iotem kazenskem postopku obtoženega bivšega albanskega guvernerja Giaconomija. Atentatorji so pričeli streljati na karabi-njersko stražo pred zasebno kliniko, v kateri se nahaja Giaconomi. Nadalje je prišlo do nemirov v glavnem rimskem zaporu Re-gina Coeri^Zavezniške policijske čet? so 70-pet vzpostavile red. Oklepniki zavezniških čet so patruljirali po ulicah, kamor so pripeljali tudi topove. Ponoči je bil napravi .i atentat na glavni stan karabinjerskep-a licijskega zbora. Mncž ca je skušala m<: >-čiti glavno ječo Regina Coeli. Policija je morala streljati ter poklicati ojačenja.
General Roatta zopet aretiran?
Amsterdam, 11 marca. Švicarski radi j objavil na podlagi Reuterjeve vesti, da ie bil general Roatta zopet aretiran.
Bern, 11. marca. Vest švicarskega ra^ 'a ki jo je citiral Reuter in po kateri naj b!" bil generala Roatto znova aretirali, so po sinočnem poročilu beromunsterskega radija v »pristojnih rimskih krogih dementirali«.
2 »S L O V t N > K ♦    N A K < ) D«   ponedeljek. 12. marca 1945 Stev T!
^f'i lMw
mre
urana preoivalstva jt skrb. ki pnza-c     :lanes skoro vsem deželam in državam
v fSvropi hude pregiavice Obupne so razmere v •osvobojenih'? državah, kjer ljudje omahujejo od lakote. Prt nas do danes še nismo doživeli najhujšega. Se vedno je tud: najrevnejšemu za^otovl-jon pošten kos kruha., čeprav je bila naša pokrajina že pred vojno agrarne pasivna dežela. Vztrajna skrb pristojnih ein;teljev ki se niso strašili nobenega truda in žrtev, je pripomogla, da je dobival doslej reden obrok potrebnih živil tudi tisti, ki nima svoje zemlje.
Ob koncu - za nas četrtega leta sedanjega velikega svetovnega spopada se tudi pri nas prehranjevalne razmere obeutu^ zaostrujejo Tega se vsi jasno zavedamo. Poziv gospoda prezidenta Ljubljanske pokrajine generala L Rupnika. ki ga objavljamo na drigem mestu, izpričuje, da spremljajo tudi vsi odločilni činitelji razvoj prehranjevalnih razmer z vso pazljivostjo in da se na vse načine poštene trudijo, da premagajo težave.
Lakota je najhujša šiba, kJ lahko zadene Človeštvo. Pod njeno Koso padajo nedolžni
otroc . oneniogn starčki, vrže pa tudi naj-nnčneiše in najoJpornejše. Lakota, je vir na:hc?jji:h bolezni,  ki jim na široko odrjira
vrata Lakota je seme. iz katerega vzkiije-jo np.jnesm seinejsi pokolji in uničevanja. Lakota je š:ba, ki lahko do temeljev omaje vse narodne, socialne u kulturne osnove Človeškega sožitja.
Tega se moramo vsi zavedati. Posebno pa se morajo zavedati nevainosti, ki bi jih prinesla s seboj lakota, nasi kmetje, ki so že doslej ob vsaki priložnosti, ko je bila slovenska narodna skupnost v življenjski nevarnost . izpričali visoko stopnjo svoje narodne in človečanske zavesti. Danes je usoda domovine m  naroda v njihovih rokah.
Od njih od odvisno ab bo jeseni zagotov-ij. :i tudi v bodeče skromen Košček kruha tistim, k; si gfa sami neposredno ne morejo pridelali Od nj h je odvisno, ali bo ostal slovenski narod odporen, da bo mogel izpolniti jvoje zgodovinsko poslanstvo na tem jmalem kosu zemlje ki se imenuje naša domovina.
Prepričam smo, da bo naletel preziden-
tov poziv na polno razumevanje pri vseh, ki jim je namenjen. Saj je slovenski kmečki stan ob zgodovinsko prelomnih časih vedno našel pravo pot. ker je vedno sledi J svojemu zdravemu, nepokvarjenemu instinktu, zasidranem globoko v družini, narodu in slovenski skupnosti Tako bo nedvomno tudi sedaj doumel svojo dolžnost, čeprav bo moral premagati vsakovrstne težave čaaa in razmer.
Posredno se gornji poziv obrača na vsakogar ki lahko kakor keli pr.ekoci s svojimi silami kmetu požrtvovalno na pomoč. Nih-č. k- lahko pomaga oe sme odreči pomoči brez tehtnega vzroka. Z združenimi močmi bo mogoče V3e težave premagati veliko lažje, uspehi bodo oh sodelovanju vseh nepr -moru o lepši kakor sicer Le z združenimi močmi bo mogoče, da bo obdelan, posejan in posajen prav vsak kržček zemlje, ki ga Je mogoče obdelati Le tako bo mogoče, da slovenskemu narodu v teh težkih časih ne bo primanjkovalo najpotrebnejše hrane.
Poz A) generdLi Rupnha slovenskim kmetom
Službeno glasilo Pokrajinskega kmečke ga pu\erji.-uist.a *K:net jske novice objavljajo v svoji števiirtj z dne l. marca t. i.
naslednji poziv šefa pokrajinske uprave generalu Rupnika slovenskim kmetom:
SLOVENSKI KMETJE!
NaU' davne prednike je Bog pripelja] v naše kiaje . alo, ker so bih u- deviško lepe zemljice najooij vredni. 2^ v ujmo v značaj je bdo zap^anu, da bode prebivahu ten livad, in ibov .in ravnin — kmetje. Zato »o si to zemljo z Ijttbeaonjo osvojili, z, znojem gnojili, s krvjo braJttH in s trpljenjem biagisla\lju.ii du današnjih dni. Zalo smo si-jvenci kot narod ueitie-Ijivo zakoreninjeni v svoji zemlji. V tem je največji zaklad našega narodnega občestva. ^ ter.i je pojasnjena skrivnost zdravja, Odpornosti in živ jen Jake sile našega naroua, ki jih največ-je uime nase ti-žke zgodovine niso mogle ;n jih ne bodo mogle uničiti. Večni duh naše semlje
se je preselil v našega kmeta, Id je živec. naS-ga naroda; zato naš mali n*..nl ne
tx> iruitiri.
Vterod je zopet zbudila duiia našf BOmlje; toplo sonet* je z«m*'t poljubilo •*r-eo na£e grude; od Večnega Stvarnika blagoslovljena rodovitnost   ;aše zemlje
zop^-t c3.Ii.ii slovenskega U.-n-.-i.i, ;]a jo ob-delu.   N.i.-a  dobra  n-.nti  zemlja   je ysȣ>et
pripravljena« da ponudi svoje prsi svoje ,ini malemu slu venskemu naroda In
mu .-cm življenje v času, ko mii.jonj po blčsuiem s\etu omahujejo od lakote. Slovenski kmet!
Zasadi plug. tvoja zemlja te kjiče!
Zagrebi se vanj*. In odpri njene puhteče bra/.de božjemu soncu!   Zasej vanje
semen je, ki bo prebranim narod!
v > iiia griuhcu rodovitne zemlje je pripravljena, da nahrani siovensHega rojaka^ Ne pusti je neobdeiane, ker hoče dajati, Ce ie ti hoOesi i>aj, da pokaže soncu lepoto dišečega dozorevanja, ki bo nosilo v sebi drobec slovenski ga življenja, koi bo zaradi njega tvoj rojak sit!
V vsak koti6ek <~lš<xjj seme, ki bo dajalo s svojim cvetenjem naši domovini podolx) raja, s svojim sadom pa nasitilo itoin mnlif^s otroka m ga refido slovenski bodočnosti. Naša zemlja sama je pi i-pravljena resiti vsakega slovenskega rojaka iu ga z \iuio zvestobo prikleniti nu>e. da ix> po njem shranila kllt-o ua-9ega roda ua tem rajskem prostoru.
Slovenski kmeti
Pomagaj uresničiti radodarno ljubezen nade grade do tistega rojaka, kJ nima SVOJ1! ~«-'».:je! Tudi njega fcoec aa£a domoviaa ii k *t.L»i na tople prsi iu
ga ohraniti svostoga slovenskemu ob-- tvu.
fmprlCan sem, da ru*6 kmet ne t>o dal prill'v<-, da bi oblasti izvajalo naredbo z dne 6. aprila 194J., po kateri je mogoče
Easeči la Uiiku neobdelano /.e.uijo in %a
l7j-oč>t   \-ugim v obdelavo« NaS« bme-
ta   bo   op;>j   pr\~e   por.iln<lnt-   brazoe prl-n i gredo, lil b<»      j;>s«-ni o bega-
stvu sv j ^jl sada prieabu
Slovenski kmet, ti si rešitelj sloven-
sk»lga narod:'.!
Prepričan sem. da slovenski kmet ne bo zavrgel radodamo<-ti svoje zemlje, ki
je pripravljena dati vse in zadosti, da se bo nas narod pruZivel.
Toda dobro >o mi ponm tudi vse velikanske ttžave, lu v tem času stopajo pred našega kmeta. — Manjka nam delovnih moči, mai»jka vprelue živine, orodja, semenja, oviran je promet itd. Toda nobena težava ni tako velika, da j«.- slovenski nar ud z zdi uženlmi močmi ne bi mogei prtm-i-gati. In premagali jih bomo.
Krajevna obla>tva so že dobila potrebna navodila za organiziranje vsaJorina pomoči pri obdelovanja zemlje; prav tako je domohrancem izdano povelje, da vsak razpoložljivi čas dajo vprežno živino in delovne moči naš«-otu kmetu v pomoč. Vsakdo, kdor hiia zdrave ude, naj priskoči kmetu na pomoč. Nnj ne bo ni-•n..-. '-, ki ne bi pomagal vsemi svojbni nsoeml! V«^s akaJJS, vsa {»okiajina mora postati panj marljivih delavcev, ki z llil aimilljii močmi priprax*ljajo pogeje Zi> prebrano naro<ia. .>e<laj je ::r Uiižn^t, da v pvavi ij»:ix»z.id do svoje dobre grude dokažemo s\oj zdj-a^ smisel za slovensko narodno skupnost, — Uolo s*x giasi;
Vsi na delo, da bomo vsi živeli!
Tedaj vem, da bo »l'venski kmet z»-
sejal \-?%aIi keSfek svoje r.emljt* In bo v j. se u   ob  sailovih,   namenj«mih sloven-
sikLn rojakom, v obvezuost vseh ostalih stanov slovenske narodne skupnost* lahko Izpričal:
Slovenski kmet Izpolnjuje svoje dolžnosti, ki mu jih nalagajo
BOG — NAROD — DOMOATVA.
Vaš general K UPNIK.
3
H
rj
□
n
n
□
□ n
□
n
□ i: □ n
n
n n
I
□ n □ H n
■: J' ----- :        --^n-trr-r-i-^ a » ■ a ir^r-,^-irir-i"r-?f i :r^nnr i~. -.T^:TT-^^^^:m□^^pm^^□^Jl n ■ rt ■       s snrri
m
m
ejanja
Ko komunisti zasgo ali poruMjo kmečke d tove, S' Iv, cerkve, pros\ etno domove, - od .jo vedno najti izgovor. NjdiOvo obi-eajuo onravidtlo je, da so tc storiti uio, ker bi se vanje bržkone %'seJla »bela garda-. Tisoči beguncev, ki so *im komunist j onUhli domove, pa vedo k-t ves narod, da nniOajej« komaiu^Ci auovon^e aomu-aj.*, cerkvt-. gole Itd. ^<^'^Hl '^«to, da bi bdo č/tn već proir-larcev in njihovih sužaijtjv, k* bi se po popolnem »osvobojeiguvt končno l? inuiaii prioru/ili toipam. Dokaa: komunisti so pr«"*l BOdm rum zažgaii 11 in je saaao zate. ker so se vsi možje Lu iantje amakn -ii pred iioiiia;ustičao inobiiizaeijo. Tu ni bilo nevai-nosli, da bj se vscrliia »t-ela gar-daxc. Za vse požgane grano ve, v kat..rdi je nas nnrod branil tolUvo kulturnih svetuij. pa »i komunisti ujiajo povedati kar itrrav-nos^t, da so jih m.itiii /ato. !^>'r spenunjajo na stari fevd Jurti red Tako komunisti rušijo »stari red« in. obljubljajo ljudstvu zlato dobo po končani vojnL Samo tega n»k Ii ne povido, da bo moral nas narod sam s svojimi zuiji in s svoj m znojem postav it; sleherni kamen na prejšnje rieslo. Kulturnik zgodovinskih spomenikoi seveda uc b»> mtgel nikoli več nadoknaditi.
(Sios v nsko domobrr.nsivo)
Tretja Stalinova žena — Židinja
£ua i2Juca pikaniu-li uiUkSivrecli o i;ruu-sk. Inamerenci, ki je prc4»kcc-ia gosto mre. tuj uh*....u.ii uKi^pov, je ±*>rono ne\vyon*-ftkega dopianlka ..si-a *D^. iy Mali« o aaj-novejai biaiinovl zem. Dopuaiik poioča, da se j«. čuLd cšLaun kot gosuueij uoiiaicga, piccisuivit svojUii gostom tudi svOju »Jo* :•.   .....o.   nekako mano damo.  Iz  * k v>
razloga je ob tej pii-šici razglasil svoj <k> sedaj tako skrbno prikrivali zakon z Rozo Kaganovlć. Koza je hčerka podpredsednika sveta hudakih komlasAJev Lii:->ar--»a K . v.^. Suma je bii ix>prej že tva-
krat poročen, obakrat z NerujSnjaniL Njegova prva. ie pred bo.ji. v.šicc- rovoUicijo na susici umiia žena Zvanj ca je hi;a Ge-or^ijka. Druga ženi Nadežda iriergevvna Alaiuja. ki je umrla leta 1832 m je mati Stalinove ga, sedaj \r Nemč ii ujetega sina, je b la ArnTer.ka Roza Kaganovič je 2i-d_nja. Njen oče La^ar Kaganovič spada med vocli]ne osebnosti v vrhovnem vodstvu Sovjetske u raje 2 G:-&vom namestnika prelaednjka +eta. Ijudsliih komisar, jev toCTnestn k ministrskega predsednika) je čl.m poVt.olroja komun sv čne stranke. Od leta Ll9;10 do decembra 1014 je vodil ljudska kon ribata za težko baduatrijo in za železnice. riofJm *e njegov brat MJUzej n?č--lova' koml^T 1 z« gp-alnjr 'eta1.. Z of:c r'.n'rp vr ^m P ^e K^rranovič v Kt*e^eli le zir' vo sai?edIo vas vodilne položaje na Stalinovem drmu. Tako postaja tUdI vse boli r«zuirol$va uniće-^lna noliUka Krerrlja prot: Evropi.
Dve jeklen; pesti Imenuje nek nem.&l-:i voja^ peročev^cc obe trdnjavi ^ankfurt _:i KuSLr.n, k: s^-a oddaljeni SO km oc milijonskega mesta Heiiina n tvorita tedaj važnega b jd&čnega c»^seka 40 kiiomeMov širine. O svojh vtUsih p :
.-Lak  že  pada,   ko se   pripravlja nekaj
prevozu h kolon iz kam url ranih zbra&dc k vctfnT pix>U daJLko api-cj poticn-.cne:-..t: predmoetju onotzan reke Oocr. Nenadoma nadrv^ta iz nl^kvc. ležećih cbLaltov č>va o--vrnlmjkova letalca in Se hitreje udarno ognjesn' sunki ra cesto. V -stem treniitku Oupre bc.terlja lahldh proti'eta.l^klh Iotjov svoj ogenj op sled.; svetilnega streliva «'x1m-;o za stt:r:e aefcunr.e acnrjetaka letaja.
N-^.to fzgtoe sovražnik tako hitro, kabocr ie prS.l.
KaM r va ilto noč. tako streHa/o tudi va-es Sovi-^t p ikolei. Proti severu in jugu so njVhove strojnios {n topovi ctidalje-ni le 1.500 do 1800 metrov Zara/ii : gi moramo obrniti ^d p-: t j ter se poiamo s hitrimi avtccnoblli preko močv rn" Le ; a sred' p<i O eibi-uchu. To je f nitast :čna stčfea, ko drve sVoz?. noč rjtvefie in br oče p- i-s^i^ti. k iz.elod.qjo za tnmu-tefe, k:- iar p>.*r*'-e mesec skor oblake ket dolcr'1. kača. MksCen ogn""em s'i nn osSi devici pas sdaja. tako :.'a vidi scvrain k nas* n*ČT* prevoz. V stern trenutku za-drir^-tn srt*o-,;,-,e in vr^čm ''ctvi tor*^ pošljejo bofi krogel preko ne. S 'h glav. Svetilno stnVjvo vzbiKll r.ez^Vš^.r*, moralno dejstvr fr«;lrn obfiute9i je. če So vek v *T kako mu prihaja naspfctj svete Cm enirt.
V rt^kjt  dnKrf  ROfiJ  drveno nrr"-o Oter-
bmena ter đoepen^u   toCnj-       polrieč] v
fCuVstrfn, S n>-in ;e vežice utrdbene n^nrave izg^edarfe v oO se msalvne^Se ko<t po* taevi. r.jnina svetloba p-.^a fantast Ono na pru-akesa oria nmu mo^.^nimi k:«ion'itemi v...-tL Tj J? pora či je ncot.no vfdeti ras ej v-nja, ki so povzrofil sovjetsld bomb-nak itn. sovražri';ovo topništvo. G:-r«j.*>ka cerkev je [^rubiH svoi stip. Plsaeia .-Jena s svetnidkknl motvi visijo s svojimi svn-čen :ci okvii ji i?sa rasuta iz temn Ii ^.-t-skih okenskih votlin. Križanoga Krslusa fo že enkrat umorili. 'Po je strašen sir. teci, za sc lar.j st ;a svarilo za bxxWCnoat~
Trideset korakov oč ra?xlejanc cer2cve je vliod v grad sViczi železen vrat d i'-<k. Tukaj je živel največj pruski kra$j kot <7!'4ni preetoUMia<.jedn,k T7 :'ni v pre-gnansfvu. Tulcai je bilo kier je moral FVidei'ik S. noveririi^ra 17r.O. k»ta vi <:i kaka je bi n*e:;*v prijatelj in zaupaik rKiiOčrj k von Kiutte obsojen na smrt. Da* nea zopet ie Kustrin v sili in narod se bori za življenje In svobode s sjkrnrjnlni r.rt-prezanjem. D;uacvs de,la o v p I kcA:--msl-::h, aleč r\zpr sU\ih hoiirilih mesta D trdnjave Kustrin podnevi i ponpdi, da urede to predruostje nez.ivze.no za ricčo p>-plav>>. Obiskati smo p »voljntka trdnjave, znanega ge^era'neira pločnika or ž'a SS, ki je b.l v francoskem vetpam p iho&a leta 19-10. še narednik jn o* sedaj o ii :<.-van s hrbtov:mi listi k vftfAVftrrvu le &CAJ . vmega križa. V Jlv>ltam k:eL ima skromen »tor za svojo de'ovno sabo. JTjezovo lice nam ne izdaja vojaka, pr: e uoenjaiks In er'e n ivjs ćvoi;ca mi'aTi'h odi. Nj-:-.:* rvi. Bzabovoi mla>V, toda v vojni rn^elskujk d oaatn kJ, Id ga ljubijo ;n spo-Stujejp Itakor očeta. >KiJ3lr,«n in Frankfurt ata moći pesti, jo zio„vil,<- in ob --;rrv vem čr.su jih bora veael upor&ib t •- Ktistr n sestavljajo: staro mesto na oakem uzx*n-Iju med reiko VVarthe na. aaveen in r» ko Oder la ""ugu, do\m piestr na c1^ c j oholi i"eke Warte m "'olgo predmestje na lc-vi oba': roke Oder.
K3 so SAJetd v prvem navalu dcse-^li K ctrn, je dospelo 6 oklopnSkprv tipa T 34 v Kustrin. ČOsai I-I 11 e r-.T'. i rr°>nd s-> bi«i, ki fjo prinesl,- vojak očrt ftkl<w>r>ižke pe-
. Vseh 6 oklopni':, v leŠ s •••-.aj uničenih na cest  ter 3"ur.: za tartki^vake zapore.
V obramibnism pasu ob reki O^er nap^e-dujenso !e poc^ol aprej. Končno smo'do-?*egli Fra.n.Vf Lirt. ^le^to je Imelo nek^-č SO ti^oč prrbivak^eiV. Danes pa ie večinoma evakuirana lr> po m&stu vkl mo vo~ ^ake. pehoto, pal^'s'ce Kvce, oklonrilške grešna*!»'je. tor.nčir-e. v i?.ke IjaT.^ce vojske m prjslovcijske o^anizacije II.t-ler-Jugm:. Citad^ia tvnri moseg obrambe, ki fe hLvodena po p"'^"1 • .ni nrr»v% bi modemih temeljnih ns^elib n s vpofiten "T-:zkiiseni zadnie.ga pol leta- Povr-ljn4ik tr»i-nj^ve.' rek poficovnik razi kuje zaradi tega svoje .'^ncionlrane obramb « nanrave in na rs^ičnih točkah osredotočene obrambne kJe. Ttd; Čvrste obrambne postaje so trJto oorend^ene c:la se la^ko braniV> na r<ir>e. To vel^'a bakr« tu »t lOUdJku emeTjdr. V^.rror tiKiii za ivitežje ;n težko tofmiitvrv, za nre^n^e in lahko, za pro*» ^or^-s^o t^r»-iVSc^'-n i« 7,tt vera jen- topništvo To atestoja Iz ol^crvrv^flkecra stoln^^ k« gM l°h'o po-(rrernej^ v 2>eJr^-?o. NflTW*ave rrJ m-'*no Iz ▼t^i^s orvATrt; *n arvt^^i^k reor^ f*tat' tejUuljio Tv-^i t,ywm   fin        o^v-h Kr^-hrnf,-
e^l mož trd"^v« 1» \r!A>' *r*rm'ftV' v*»*%. ^knyy»o a DOve8"tn*knrn in v"Avrn tor^^ftklrn &>*0ji%rn\ srv.o ^«b'^k**.!' fibsvftoe noloft^ie. VrV^i smo. ća ni trrlnjasne ob re"1^. rv^ mojstrsko izvođene. To je dialo enega ba-
tafljona t ju nke vo.ske. Možje iz Thiirin-genOi k; prej sial ob atrojte, skobelniku aii iiitrr-vttu;  iu:z.c;. s.  to z^acLli
Iz srednjavoakib leteti sme pi"^i m podali s^io se picVvo mosta v p/eun.estje. Ko smo uotipsii uo š.aJiie nAos.u, je bil) s-"-:V-ti   bl;±e  in  bliže   bm^nje   z  zraka -23
• d . o oa na^ je preleta'.o ieialo V Istem trenutku a; a?igrmeli iz 4krat 4 proutop-n £ -L.h, cevi kesbeeOc za so.-i-n-^r.ikaTim leta, m, k-; pa je hiiro pobegnflt
Vsaka si 'a trna cklopniško peflt To oiv.ž^e je d^.ai. ime >Stuka '<a nogah« in
drzni streJci z oklrTrtiižko pestjo uporab-tjajo to bojao sredstvo zeko us pes no piou
sovjetskim  okiopmik^m.   V   zadnji   lrc^i je
o;.a odposlana nai>kak»:-valna četa. da unči nek b'-* raijiijtov bunker. NemSka pat:-;, je ni'ie;ia  celotno poea*.Jco buoJcerja z ii> streikom oklepa ške pesti.
r. baterije ae molče, toda če se bodo b ; :v ki ćrsnili, da napadejo Uxlnjavo z bočne strani, petem bo.t. zadrvel^ v smrt. če pa bc<io napai s strani, jih pričakujejo gibke trdnjavtke reaer\Te. Isihče ne n:oo- opovenia/ti koliko čet je pripr^.vl.ienili aa borbo v g'.^cdovih m por'.zemeljskih ka-zejnsitah.
Kustgin fcn Fi-ankliurt čakata, da pr'd.e B(j un čas.
...... LiiL .i.i
Z Balkana pfb*'9 tre utn'o /elo ma'o po-rcv:- Sovjeti .^rbiio zato, da svetovna, javnost no zve pnoveč podrobnodti O njihovem <ie*o-vanjit {Car zvemo od tam doli, prliaja k nam po ovrtk'h. \7 prpovedovsnjfl beguncev, iz i/t»ovecft ui'trvkTv. tu nn tam tudi iz pri-znsnj sov tt.-ke<!a rr.d jn n komunčncca časop*s|fl Voss h so^jeČ wm: želi o. da svet z\e xi nj nove akcije; ki navdajo človeštvo ? rj^rom i::j -čo rfrozo. \rel;ki teatralni p"o-ccts v S-fi'i s svojimi 105 usmrti rvam* e bil tak prir>or O sodbah soret ke<ji kr\*avcija sodbtvs \ drugm bo rtar k h mesrHi n vaseh svi 2q rrn- Najvećj Ojstotejc 'ztreblje-Valnih ukrepov pa so izvršili za jOprtimi vrr* . Zuncnj- 9vvt zvt: za t:»ka po.->i;inczna zločinstva e sfueajno kakor se je zgodi io to v pr rscru beoffffl j*l:c3a kofa. o katerem smo nedavno zvedeli da e bi pred tedn; obsojan na *rArt in mmfčcn nod orel v oso, da jc pri-ps 'a' okato?i k r>et- kt>k n;«.
P lof tefc krvavih pmoesov pa ie v deželah pod fovjet k'm gcefKjotvom v  teku se druga akc Je,   ki  n:   za   b!kancke   narede mnr>«jo
. manj  b<;lcća    Sovjeti  načrtno  irpra/niuj. ;o sasedaae no^r^j^nc  V Stolnem belem gradu
j na A i ••rSćar ikejn n^so zagreši -amo ni t groznih bestijalnosti, temveč so odnesli setv> rud t\f tisoče radijskft aparatov in ur. predme-trvv. ki se v S:;vjef?jki zvesi d ^»topni le posebno oxil;čn:m knssunMttčnini funkcionarjem. Enako so BOStonkS v nnnunsidh mos^-h. Od bun Je ensno; da niso odnosi samo cebvtne I Kn;Me cnr:*mc obratov ki črpajo rafto v P!- --'i': temveč vo v svojtIi tovornft v!ak;h o4pol|ali v aotfanjost Sovjetske zveze rud* pi nlne i(tro/ e v. vh rn,~J?ai-sk:h n nmmnsk h Irzviianrv Ta fVFfOjM na :n -va-ane'^h in : a;!v.'rubr\£)Uh Bastarnib c^i-'ov p«!-<;'t\a k* yh \ S H'jebvk zve/; ni dobiti, opravljajo z naj večje tci ncl: tu ^ jo.
Kazen m bo izostala
LLsti eo pred krali-um cbi mo poicčaJi o divjanju koenanjsto? nad vasmi v Suhi kraj iu, zlaali nad Hinjarii, iz k.*-.rh \«eč.ino ljudi iz£>eilli. vas pa oropali ta pc-žg.-J:.. R<wi7T1ijivO. da je med civanim p^e-bivaii,.-,oni pflfftaJfl 3.;-o ogorčenje, vfo so ce-'o tistih kl m, »rvia še simpatiziraj, z OF, enogiaano obsolLl ta stra.^en ziou.n nad nedolž-abra piobivnistveen in se s strahom spredojajo: ->K^j, če boč. tuui z :eji"»i ena-kp najjravfii?« Koju u iKteUćađ obvc^če-zalec z-iieniberka nam o tem rr^b'arjenju tai^o poroda: »Civ.ai v Suhi krajni se zeio zgia-*a jo nad nadim p*.čo*_\ m v Kir.> h t^r pravi jI :■, m STiio posLali c-c-U toparj;*, ker p»o&i- j ganu: hi prggajajamo c vi o. Ln Se dalje: s »Prebiva! ::viić se oe«rtej zelo bojijo, da ! ne i-  - i .    Se njSa obm Lii.<
Koraari!iiti so tor«j sposnaU, da so le pre-tei cknii' pul>r.r. svoje pravo barvo, da se bc-.o s tavli-im početjem piri civilnem pre-b VSJU&VU oue-mo^ouUi &e P**t'j, preden bodo d tčegil svoje c.lje. Z:'tj; so izdaii letak, v katerem stCUderjo svoje po-četje opi^avičiti ter zsnj najt: vzrok in povol, ki bi jih pred imročora opra v.čil. Kot na va. «n >, se jim je tud: v tem pircneru z *eio, da bo r.ajbolj pakrj ,o in epi av čilo cjilov zi'ćin,, će bodo prebivalca — svoje žitve — oklevetali z izdajalci.
Toda sneno je. ia so b;1e vse žrtve komunist.: v »izćajllci*., veir.o pa torJB, da so bili prav ti *i^<J».\,al-U n-.jbsij prsteni ■avednj ljudje. Isto moremo tr,:ti tuoi za prebivalce H;nj, ki so prav iz tega vzroka bile izseljene, oropane in poznane. N^Se ljudstvo zatit> enogl stjo obsoja početje ko-mun'3tič:iih toln, ki j-a upra\ičeno Unenu-je prave roparje in počig-alce, nad katere um p^T-U čjni pu^oj nfMPSfioa kacen.
&^ia> w& J -<s&ćl\
Vlade prizadetih držav so le duge Sovjetov. Čeprav  *edijo baje   v  Srvfiji  ž-tiri   stranke v elndni koa' c j', v Bukarešti tr* in v Bet.gradu i mesnica T:tcvih in  Subafilcevdi ljudi, imaio 1 komun:5t: povsod popo!no oblast v rokah To . L']*? tako da!cč. da jc morala ho'garska vla<la j ep, k   pa ie sluča no sprejela v odsotnosti k^ minni5itične2a   rrunitra.   zopet  preklicati §'o je za amnosjo. k   naj b^ bila izdana za vse P k  bi bili pripravljeni tK^riti se proti
Nernč'ji Ta rklcp so m-ra' preldicati ker so *?a komvni-ti silovito napadli Polit čn h jetnikov nikakor n:sn hoteli izpust t tiidi tedaj ne. če bi iziav'Ii. da so pr pravi eni izpopolniti že riaeč pod obča no mero raz-rsdčerie sovjetske  div i z. je
Zdi fe, da se komunifti ne bojijo stfsssr bolj kakor kal: obrambne voje od n ih t'ta-nzT:n':h nart-dov Zato imajo dejansko dovolj vzroka« V Rumunlji. Srbiji. Bolgariji in na Madžarskcni jRvj sjcct prebivalstvo pod največ m nrivkom in istoćavno v hudi stiski Drobna ti'rlmi pa je samo navidezna Po vseli poročen judi. ki se jim posreči pretiho-tapitj se nenvkb črt ni izropana n ter or z; rana sovjetska etapa mirno zaledje Boli ie podobna kinecemu kotlu, ki krije za v?! r.ce z vzhod* znatne te/koće
C^nrsfftče pa je «ovfet5k( poveljstvo tnvfi na Tv.ikanu pf~- tavfjeno še pred n^lo^o, da preprečuje svojina vojakom č:m boli stik<? s r>rcb:/a!s.tvom Soviet: so naletd! v balkan-4::h .'.e? -lah na kmečki *fan. M Jja n» mogoče povsod označiti kot bc^ate^a, ki pa žvi povsod -vrr. 'a v ten in ponosen na svno tra-i'r |o, zadnvojon s svojo pOSSSSJO in trdno za-iJrn v svoji dru»?'nj V pr meri s tem se ovlreie sovjetski -raja zjo slabe m to bi mogia nr'pravir ' miselno najbolj uboge<?a bo -evvka do pj ijevsnja
K£ii@tGvalci!
Narodna doli post je do skrajnosti tnsmls&tl Rtmiljo.
Sedanji hudi čas zahtevajo od va« da zastavite vse sile in da do skrnmosti udso-rtstite ^'oj- semlje To je tudi vali narod.
US (:ol*rKv*t   t-nif1* p tem ne koristite o;1
5?ehi ami^ali r*r>*--nn'n + f% ohenem svojim SS" naro-hvi-.Vem k- san m no rr' b>i.-jo n:'jpo-UreunejSe hrane zn preživljanje.
C\m  hoTV-   ob*!e:ajte   vsak ko^če! remi je.
Zatr* mora b1t: Čim botte ^b^el^.n vsak koAj^ek ^einbe P'nHe tra\*rlke in n >Vi ke v blifin! doma preo' >»e hn jih posadite s krompimem al! pa vse^e nanle D n^ Po-stebr.o dobro utrneva na noviSČn BOndnlca.
Pe-sefte   r>re<lvsem   B»Jv:*>.iH\|^e njiv slce rastline.
Da boste mar!-' ies?ni t. smbtSvam
^PrfvrKla*. poselte najvaSneVe ni^'-^ke r«?ir»>e \^sai v o's'ntvib njivske
poA^lne: kromnlriii ?ont jata w ffto-la 5»V olmib rastl*ii 9*/« To -t^ pv^pn-* Sele rtCn: vse važe niiv^ke površine T.1^") iror^f iW4e"jatl Se nekal krmMrtn ra.ct,:n.
ove?;, dofpl^o   oe^o Itd.   ;n        ;^   r"■'.^r«. t©-r>a če?:^ o^n^č^no niero Se  nekaj več
lir»ti-»a oimvh restUn in | .nh &i i
r-u~o itd.l
Sadtte veliko krori^plrja. N^iv^ hrnnllrVh rrrxyv\ 7* Oioveka ^ na
tolik«-. J.hroHp l/akor r>4.-n<f»n flb kako «bi-
^o   t 1 'n sniilc^ »»•»n^^fno bcliflko'in "^i
to sax3it« velT-To krompirja in mu povvettto
Btm vo2 skrbi
Izmonjn tte krorrrtlr rn s^ttio.
Da bo^t« r>r-d >ldi venv;,-> --r: d'te BemenSki krompir,   ki •fe   prl.^-rvel tz
Nemčije. Vse te sorte bq na novo aelekclou nčrane, r.ato rcdovvnrt ^r odporne ^r*1*^ ho-lesnfm. Ke; je dom^č krotrvpir pre^e-« da. crenerlran   K*v«rte  a  tem   d >hrim Jv*menr^m
prlti^I?k na;boi1 snjMSljiVO đvIs^SL
Setty% vsai toliko žita. da pokrijete lastno potrebo,
V.«nk hinstovajae,  tn!! mali   mora tvw
so^it' toliko ž; t a. -i a Ho m^trtt kriti IftatOP n-lrehno. To hod" Vtos snovno načelo :ti zahteva za tekoče gospodarsko leto. Ce jo-seni nlrrte mo^-Il <»e'ati dorti žiti sette sp^miad: toVko vf^ kortns«! in morda nekaj presa. rfsstl tam. kier dobro usneva
Fo*sve'fite v« o idOfb rt* in on r:»-tlfnrtrru
Pr;i v posebno skrb moramo v teh 8aS*Hl
po«r\'r«čr»ti olmim rastlinam d^ b.^mo morrll vse i deloma prnakrbot' nase p-er>:,vaL,:-t\-o t- mastgobgrtt*. S-s-'te orsISnlce vsa 1 v nis'in! ko'l?irl !n uorStrvn<tn v«n tosađOV*. na na vod 1 a. k" bodo oblavljmn v »Kmet. novfean«. Namento sončnic l^hko 5» buče, repico ali lan.
Rejte tiid   jari ,an-
Kdor ima seme *«ir«"m hum n nulns) or*ByToetajTvo. drt ^ra <^»i*» Pr*đela] bo do*bm ot*ek> In nekai semenn k? bo prav tako lahko oldaJ ra predelavo olja.
Na/"omer,tek za rn^so *e fižol.
9 *
joijsevlškl „raj m Poljskem
Včas;h se pnrj^vt studil v Sovjetom posiius-neir. ;.Ji>r ežkem oaaopisju ^l-\s. Ki inenuje poljsko usoJ:- s pravim imenom. TaJvO piše lat tChureh Time*< pod naalo\X)am s-Zasui-njenje naroda i:
Poljaki so imeli v tej vojn: že «2ru£rič svoje g-roane izicužnje e SPvjeUL Od septembra 19"9 do januarja 10il jc bilo odvkč.n.h v Sibirijo eiien tn pol mi!ij:iia Poljakov. Do <^ so zopet na dnevnem reuu v vsaj P> iijal" izstrelitve, aix ^<-c je in množične deoc*i*tacije. Bo.tai vzhodno, bocliai zapadno cd Curz^nove cite — afc^nižnjenje polj-^ a naroda M auJiaiju^e z izac-dno bi"Zin-> V povsem bol j^viaiq vznoci^ Poij^U ni nobene privatne ia^stnlne več in ucj> sistem ao 'irgrani^raia po b \*.^v^akean zgledu. Tisoče Pfc.diai:o\' pa so kjot politično ne-
.;. šljive ali kc-t pr^sU^ie dnlavos odpoljaii pr.'t- vzhodu. Voč kot 10.000 žen^k so poslali samo iz ok/.ožja Tamopta na prisilno delo v č:t!omorike Inke.
Nič manj ni trda usoda poljeklh L^i-afan-cev, ki »1 jih pnptreilU že več tisoč Zapao o od Curaonove črte prav tako vlada teror. Praktično zasle-ujejo vse prebivalstvo. Domodjubno obnaiianje že zadostuje, da lahko koga kot f as sta aapro, deporti-rajo aii usti-ele. V bližini Varšave sc uredili več novih koncentracijskih tabnriSč, v kiUerih morajo aretirani Poljaki živeti noč in dan v sest čevljev g-V bokih jarki b povsem v temi ter do koien v voci K vsej tej beli pa pride ie lakota.
T^Tre^Tin vn£r»" Vrr^Hi-akr? raatHns Ta darle ^n«4 ie f"Rol, ker rnm da'*o zelo tečno. x bel iako vJnamJ b ~<ereto brano k; nmn Služi prNnrb-«<-» ('nTl'»l k^+ nn<*nr,T*r4'f%''<; tj\ inoso. POSaVttmo taneH fižola rmitno \rec k "t do sedlaj 'n Grabimo zato \-ffi-ko mci-nost  ki nam -fe dana.
Za ptemenskn ž'vtno «oj*e moganfico ovsa in JedmeiHk
Da boste labko nekoffko smanHaK povr. §ino ovsa Ir. da kl^nb t^mu n<» boste pri!s-Ip.P manj zrnate krme za plemenska živino, »eite ne§iT>'<vi <"vsn in -inr^Tn feGmena. \r.-,*- c«oVm0 ipT* 1'ČTn°n ^elr* fr^omlp^l "ki'D-no z ovsom r.n ker srn otvrnčujb ove«;, ^ort o^moie kakor <"?Hn' leftnen, 'n ?*c^r '.s^o.
7 /-s,-<5^Tri Pridelek ^e za ro ^'"n vejiv knkor od Clstess •^,.'sa J^eiemo dve tretjini ovsa in eno tretjino ječmena,
F.nvr»ajmo pmvilno s hlevski nojem.
TTmetn^b rrn^'^1 s^d?-: ni. "Z^to m^-r :.-o te*r»boli skrbeti! <Ja bomo hlevski moj :n trnoinico dr^bro r.-.vVTi' \v. »*n\Tio tako f,r>-vro unrraNli D^ skT -:n^sti -> trebo ^ro-prečti -7-mbe !ulWts v 1—toki To doneSe. mo le Be Efnoj na ->"^'S?"m dob"o j»*'pč1_ mo. Tšt* njivo rf^^^i^n enoj na majhne Irupce '<n g~a tako^ podorjfmo.
Vat ne bo nv'ibeno eosTiodarstvo broz kOfnposts>
Iz raznih pesoodarakSi odoadk<yr nri. nravite k^mn^t.  v 1*»  IsvTStno domsee
m^otno i^>oda'"a1tr tira e-noinieo in strarisč-nkn: ko ca nre-r^tu* -t? r« na rvo^'r*-. i'e z apnom. V.«ak kmetovpiec mo**a imeti kompo«dm: kup: krlT g-a se nVna, naj g*a začne takoi navajati.
Tu^f lesni pt^"' I8 ^^bro jmo.no.
7b? a'*e skfbae loSni n<*nel. ki Ima velike anna foafori?» in kalijeve goli. in era »•porabljate za ft&ol "Tnb ?n detel--n Na l ha n rv-tr^a'^o fw   BO0 kg,
Z dobrim hlevSkliii imojem pmoinco, k^mp^^^m 'n 'v>r«el/"m bomo mn-o'li s'iajati tu m cb uinilJH mnoCtai tsssstn
Cnvafmo taJno vlas-o.
OuvatU talno vlapra s skrbntni ra prsvfl nim obdeTovanjem. NJHr, k   ao bil >  -; erd n^po^apA m noenni^ne soomlod        Rman o orr.ti   Ko sknon- snejr in ?e MmUfl liko osuži. me vlečemo nHvo najpmi z njiv.
sko vlefiO čez nckai ^ni pa jo obdelamo s kultivatorjem in brano.
Pomacrajmo clrng1 dmir^mn-
Kmstje pomasrate dru«r '—^^mu. p°-vsod in ob vsaki pri! ki. prtakofite n9 pomoč siasli t;stim sosedom ki nlmaig rtoma moSkib: r'Oso'r+te uvozim sosedom st^oie in orodie in podolrajte m<-d seboj v vBeh težavah in neprilika h. Imelte vedno prcvt oč^»i resn čnost izreka: Danes meni, jaitrl tebi!
♦^»»»♦♦♦♦♦♦»»»»»••♦♦♦♦••♦»»»^♦♦»♦♦^♦♦'»♦♦♦* D "fc#t'^'sr45,*C
n Mtmti >i.»«w»*t« »■» milini in««*«*«
haračite se na romane „Dobre knjig
Ce imate zdravo kri • •.
Splošna bolr.išnica opozarja: Mnogokrat amo se obrnili na Ijubljančitr.e, naj si puste preiskati kri ratii morda potrebne Uansfuzije — žai, /. zelo majbnini OSpe-hcm. Zaloga nabiti stalnih krvodajalcev je izčrpana in ne zadostuje- Vse zdrave osebe ponovno vabimo na pregled na I. kirurg, oddelku vsak pened»ljek in sredo od 9. do 11. Opozarjajo «e \>; Ljubljančani in oko-Hčani, naj zanje, kadar bi bili krvi potreb, ni, odslej žrtvujejo pvojo kri ssajaj — mo*, žena, otroci, z:iro:Vnect-ka).
Nas doBOfrevafofi operni rod
G*i> uprizoritvi VY. A. Mcrza^tcve „čss^Lsae ^IicailSi
G-asbena mtsel »čudežnega otroka« rte pre-vzame ob vsaki njegov opem- umetnini. Po manj posrečeni ljubijsnsk uprizoritvi »Bega iz Seraia« in po bolj posrečenemu »Don Jua-nth* nam :e v leroinj. ?ezoni Mozartova glas* ba rr ;etno božala ub<> ob »Čarobni pečali«, j nastali v razdobju njegovih !<!asičn;h mo str-
izkazali, niso neman i nagemu opernemu občinstvu, Po večin: *c jih spominjamo kot interprete v ep;z<>dnejš h, pa tudi viunejših viog v nckiitcnh opernih apfuoritfali. N ihov ne-dvumni uspeh nas potr ji: je v spoznanju, da se uinctn<^'Ti"i hotenje-, srtori'm -it ter uspe"-no-t ne rnorojo presojati p) naključju službe-
odliknjejo rud;   glasbeno   misel   v »Čarobni
p?šca .«   k: ie n-.-ia po YV<i«ncrjevem »Tann-
hii i^rju« kkoi   snrvJna   sprememba na
'jv       k opero oder
skh skladb (1786 -1791) Kakor ostale Mo- J nh let ta skatejprizimae umetnosti Tiko smo zarreve opere, tako je md »Carohaa ptiča!« j sc že ob Franclovcm Tamnu lehkr. prepravi bjser oevske kulture Kakor pri snova- j pričaii. da imamo pred seboj nadarjenega manju več ne svoj h '»ner kk« h Mozart rudi j dega pevca ter ipna'ca. ki se sne rx«ašat4 s pr   osnutku   >v.        fian Sne  pfsesB« urote- j Ažurnimi uglijcno  •gr.-lho kntn.o.
vaj  pred vse ni kvalitete  od'iaih solistov, ki j Očiten je njegev razvojn   naprcdtsk od na* je  P trezne  solistične deleže j stopa v »Mkjnon« Vzporedno d-živija enako-
(Josipina Hofei Nansia Gottlteb, Schka-e- j vredne uspehe L Korošec (Saima^u), Njc-der)    Vedt:na.   tope*!   zanos,    griva   ubranost | gov bascvsfci mater«7 pobio ustreza partnim
j zahtevam Svojo ifiralsKO r-rve-žbanost pa je ! doka/a! že ob nekaterih stvari rva** v Drami, i 1/datcn. lepo šolan bardui ima M K o s (go-I vom'k) E. K r ž c t o v a je rCn i eo noći Tokrat   |e bil i  neka  r>osehrir*t v na«t».pu 1 usno no podaiola u2a:a!a je zlasti k? »t kolora-
lurka Prijetno je presenetila Pa t tko v« kot Pamina. v igralskem in pevskem pogledu kaze prepričljiv n-'.pred.k od njenat»a prvega rahlega potdcuss v vlogi Zerline v *Don Jm> nu«< Odt'ej so njene vilae rrecej pridobile na ZA'OČnos»t| in odmevnosti. Živahen kom cen Mozartove glasbe ravnate1 j j pc£at je vtisni] F. Langus svojemu Papa-H   M   P •     č . k: mu je ob-     genu. Prepr:j'jiv  je bil rrvenstveno kot Irra-
j 'ec. vendar na je lahko rudi woj bariton pr-• nff,io uveljavil   Pr kur ni. dasi q!asovno šibkejša k Papagens J   Bauk a rte ve Gro-r komične poteze označujejo Monoetara
S. ."štruklja, k* j« n«'kazal mm^r, vneme i in delovne nrpn^v"jeno-Jti. Omenit1 »e se ubrano tet stno sozvočje damskegi tri- Za-krajsfcovc, Sadn kove in L o b e -ti ve ter ljubki trio dečkov (M  5 k a bar,
m d h pc\rf»v r) pevk tej se izpopolnjujejo v okviru Onnnena studa, k- kržejo mnogo ambnrije ter ljubezni za operno sodelovanje -o ki so sc uspešno preizkusili v piva-ncznih k? jc: ph Uč nkovito dostojno, zrvabno pote'' ajoČo predstavo je pripravi z pk^bokim p< a i van Or*emcga
č:- itvo ob pojavu pri dirigent kem puibi iskreno vzkl kalo Le moister in vztrajni glasbeni pobom* niefjove vrste more z mu l.mi solist, ki zono k umetnosti, tak- temelHfo v7 >rno naštudirati operno uznomino, kekor ie »Car -i ■ piščal« 'Zc .«b prvilj zvokih, uveriu-T: je biln čutil drobno iz»^o*sni-.st vse1! eirss-benib r-vn s'ožno sodelovanje posameznh OTke>rrsk"h  skupin   Po!:č  je "nterprcr^ral Mo-
zartovo glasbo pa iTenem   pn .....i   bistvu s    I. in n  M a j a r c n). nadalje & dvo»;cj sve-
P;V' larkom njenega vokaVicga prvenstva. V pogledu režiserskega ustvarjanja pa se fe iz-ka. i! kot pr zkušen ooemj praktk. ki ie odlično razpredd niti realnega in bajeslovnega komičnega fantastičnega m simbolnega ter jih v-erve stapljil v slikovito zaporedje« Cc rnr. uprizoritev je zajem Ifl iv'opovno ■»cena    vsth    dvanajster h    6 ik v
pc brc c.
zasnutid M Tu/t
loto kar  ie 7»^;,t;:»   nž.  F ran /a m/njo  so pritegovali izvirni kro ni I Vilfanova isti k  k; se n:-. sn'ošruj rnenitno
r-n kov   (S m e t k c. 1 j   m   J e 1 n ? k a r) ter rožencev  (B ra j n i k in G r e « o r i n). Občinstvo nj £texli'o s pr znanjem mladim ? listom r •:•   '-.ilcem  Tudi ravnatelj M Polič je bi", skupno z vodilnim' sodelujočimi deležen  prisrčnega aplavza   Za doraščaj»>č l ni rod je bila premiem »•Čarobne pi^eai^« pravi praaaik  V zasedbi posameznm vlog so napovedane iltemacije nadarjenih članov-Opernega studia   Ot ena n j bov9i sposobnoaifei pa   j? otežkočena  ?an»di drugačne dodelitve rečenzent?tih sedežev v ncv. sezoni.    •—c—
MuseJi Ludvik:
itltuberkttlczaega dispanzerja cen lis v pnhodBeati
Predvsem v začetku najvažnejše — nosilec vsega prot tuberkulo.-iaega dela, skrb-stva m borbe mora in more biti le proti-rkulozni diapanzer. Poi>ta.ti mora sre-d e vsega proti tuberkuloznega dela na do-ločanem delovnem pc<lročju. Zato je seveda treba število proiituberkuloznili dispanzer-; .   L" .:) da delovna področja ne bo-
do preobsetna n dn 2;ato ne bo trpelo o>io. c- u r b i .;.;jno prot:tuberkulozni di-£j anserjj dovoljno število izvežbane^a aoravstvenega oseoja. kako;, tudi sredstva, lu r>rotit\iV)»; knlozno delo omogočajo, šef protituberkuloaaaega dispanzerja v Ljublia-ri je oh p:!:M; po udar 1, da v bodočnosti pač ne bo mesta za izgovore s »pom&njka-i.    i 33 in da ni '.proračunskih mož-
n isti« Kadar §jre za življenje in zdravje naroda niso važna sredstva in proračuni — važno je delo! Niftojra in dolžnost protitu-a dspanzerja je torej približno v kratkih stavkih sledeča:
Najskrbnejae socialno - zdravstveno nad-Zicrstvo n;'<] delovnim področjem. Redna kontrola vseh zdravili, najstrožje nadzorstvo nad vsemi onimi, ki so tako nesrečni, da so oboleli. Takšna kontrola nudi najlepše m mosti, da takoj zajezimo vsak izvor oku-ženia že takoj ob začetku, bolnega na takoj isoVramo in mu damo na razp^i^pro sredstva, priliko in možnosti, da dimpreju ozdravi in se viiie v svoje občestvo. Idealno pro-
Srnska »Lcklica Na^aitja VukajLliLrjOAri«:t ki so jo pri 1k:.jju iz Srbige reatle iie:i.ske 6ete na Ala^i^iis^cam, p:ax»čix, da so Savjeta tankoj po zasećibi Be« jiaaa izi\>paii vse liiAe. Foijš j v i* d so lidiio upi'^ori'ia iov na mjaaia ćiOk^cta v otar <sui cxi 14 d«> IS let, kalota s^> odviekli nc-azi^^o lcaari. Is a v^eh «>**J
ceatnih kr.^ii,;Lh so poatavSi nabiralri.ko ter pozvali prebivalstvo, lt,.j jih upo: blja za denunenuije boJjsevlsluh aoVTe4tna^ov in Ttov.ii oaiSpric<tnitkov. Na tecnefon teb ano-nlin iij cva^ib je prišlo do rrmo±iča-tla aa*e-tacij Ln streljanj. živijen>aki po^^.i bdi v srbskem guvnem mestu nerztosni. Vode in lue  : ■ '.-v. ■ [• •;•   noma. De"k"t;ea po^-
roča, cia so ci.o.a hrano aaano <xii Bee^ruj-6ani, ki so se lalrko izkazali s potr^d tn* da so deiali za koaiumsLično stvar. Takoj po nc-:.':s : : . .n:t.-i nu.sta se je pajKoal bear osiv-mnih nmoči<c v ijfooo^ve.
tit .borkulozno delo bomo dosegrli tedaj, ko bomo lahko vodili račune o vsakem posa-mesnem človetai V zaupanem delovnem področju. Dokler nimamo resničnega in efektnega profilakt'enega zdravila proti tuberkulozi, dotlej se meramo posluževati vsega te-£A kar Bfl je v teh dolgih letih izkazalo za najbolJSe In uspešno. In v prvi vrsti je bila to so^f.nlno-zdravptvena kontrola delovnega področja.
Protituberkulozni dispanzer je pa tudi ti-
Sta merodajn i centrala, ki vodi zdravljenje bolnih. Nikakor se ne more v bc-aoCnosti več dogajati, da bi z mesti v zdravstvenih zavodih razpolagale najrazličnejše boliu3ke blagajne, zavarovalnice in morebiti celo privatniki. Prav tako pa je tudi nujno potreb-n" centra-ii:-1 :j:- vseh sredstev v rokah proti tuberkuloznega dispanzerja. Drobljenja na peateto strani se je izkazalo za škodljivo in pribiti moramo, da so prepogosto od vsega takšnega dela imeli preje koristi drug:, za protituberkulosno skrbstvo u bobiike je pa pog )9t0 crtalo zcio malo ali pa mč.
Tako postaja torej nujno, da postanejo proti tuberkulozni duspanzerji di"2avne ustanove, kakor so to že v mnogih drža vali. Se-' veda si niti najia-inje ne želimo, da b* zato poataii pro4ituberkuiozni dispanzeiji nov vozel v Kakšni biroiaaciji ali pa bili od nje odvisni. To b; bilo ie nam vsem, predvsem pa protituberkuloznemu deiu v veliko škodo.
Ker je osnovna Ul prva dolžnost protitu-berkuloacnega addpai:zerja skrb za zdrave, moramo nujno spregovoriti tudi nekaj besedi o tako imenovani zdravstveai policiji. I Ta termin je sicer zelo slao, toda vendar te prepotrebne institucije v celotnem aocial-ne;u sidravatvu ne morem drugače označiti. V preteklosti smo nekajkrat srečali ljudi, id niso imeli nobenega čuta odgovornosti I do đi užbe. Ko smo zahtevali zdravljenje, , ae tem našim zahtevam niso hoteli pokora-
vati, temveč so delali po svoji glavi. V vsem zdravstvenem delu, predvsem pa v protittibcrrkulozaem skrbstvu v bodočnosti, I mo morali imeti priliko in moinost taksne ljudi do zdra.vjen.fe prisiliti. V fes namene rabijo proti tuberkulozni dispanzerji nujno zdravstveno policijo. Poudariti pa moram in moćno podčrtati važ;y> ugotovitev — z zdravstveno policijo more in sme razpolagati in jo uporanljat. le zdravnik!
Končno Se beseda o zdravstvenem osebju. Ko birtam po revijah o tuberkulozi, pogosto srečam razpravljanja o zdravstvenem oseb-
ju, ki stoj! v proti tuberkulozni borbi. Vsekakor drži da so zdravnild, kakor tudi zaščitne sestre izpostavljene štaba: nevarnosti. On i god so imeli posebno zavarovanje, odnosno zaščitne ukrepe za ves zdravstveni p-irsonal v prot:tuberkulozni službi. Pri nas po zaslugi nerazumevanja nekaterih posameznikov tega nismo poznali. Cisto ra-r.nndiivo je, da mora biti za vse, ki pri p roti tuberkulozne m delu izpostavljajo sebe in svoje zdravje, v službi vse družbe, odgo-tudi p - 'Oskrbljeno.
To je samo nekaj osnovnth bi najvažnejših misli o protituberkuioznem dispanzerju. Vse drugo so že podrobnosti in nihče ne more zahtevati, da bi se vsakdo cd bralcev še z njimi bavil. O vsem tem. kar sem zapisal, pa je dolžan misliti vsak posameznik in izvajati iz vsega tudi logične zaključke. Pro-tlttiberkulozno delo in skrbstvo ni stvar zdravnikov in morebiti Se bolnikov. N>! Prav obratno je res — to je Živa in prevažna stvar vsakega posameznika in družbe!
tae Jsnez ¥ priimkih
PDleg naštetih slovenskih in podemačenih r   I hi štirih   im°n   nahajamo   na slovenski zemlji še kopico tujih prUmkov. ki so jih semkaj zanesli razni" priseljenci. Mnogo pri-cov  so  zasedali   Nemci:   Hans, Hansa,
■ . Hanl, Hanel, Handl, Handl-r. Johant (nastalo iz Johann s pristavljenun kor.čnim. t kakor v Papst ali Ahst iz Pap*:s, Abes) i. dr. Od Koceverjev so se raz^irli: Janke j.-, po zamolkli ::v-ckt Jon!:--*, Janker In Jan-kar, Flanako, H«-4nske in Hensko. Nesnsemi dolgujemo tudi priimke: Ankele, Ankelc, Jankelj, Jankole, Jenkoie, Jentel. Od italijanskih sta Živela med nami: Zanmi, Za-netti i. dr.
ilovansl-cih ;>r:"akov pa je tr-^-ba pomniti, da j h je nekaj takih, ki se enako ?;la3 jo v našem in v hrvatskem, jeziku in zato moremo samo z rodoslovnim raziskovanjem dV.?oč:ti, da je ta ali oni priimek slovensk :ra a" hr\-a.tskega porekla. T ko so lahko Kovanel oli pa Hrvatje razni: Iva-noviJi. Jankov^či. Ivankoviči i. dr. Samo Hrvatje pa so: Jovič. Jovičić, Joviš ć, Jov-čič, Jancelović Jančovič. Ivaniševič, Ivič, Ivcević, Iv:e:č. Ivičevič. Ivic^, Jovada i. dr.
Mnogo bolj samosvoji po če£ki priimki: Han* k, Hanuš. Hon^ak, Honka: Janda, Jandi, Jandej^ek. J.aneček, Janhuba in Jankuba, Janeba, Januš. Janku (nam. Janku), Jicha; Jonskv. Janovskv in Jo~ |ianovsky. Ribnišk Ančik je iz češ. Janč k: ne sodi pa semkaj Hanuak oziroma Hana k, Id pomeni m >ža iz Hane, pokrajine na Mo-ravskem. — Poljski je Jankijevič, ruski pa Ivanov.
BCed madžarske priimke štejemo poleg Ivany in Iv^nji tudi ime znanega slovenskega prekmurskega narodnega buditelia Franca Ivan6ezy,fa, Ro.Iil se je 1S57 v Iva-novcih v Prekmurju in njegov rod se je imenoval Kodela, a že očetu Adamu so slovensko ime pomadžarili m krstitelj je zapisa! Praoca v župno knjigo kot Ivančezv-ja. Po drugem sporočilu pa so prekrstili mladega Kodelo šele v sirotišnici v Kdsze-gu, kamor je bil 1S»33 sprejet kot d'iak Štipendist. (Prim. A. Trstenjalc. Ljub. zvon 1914, 128 in Slov. biografski leksikon.) Ime Ivanoczv pomeni v madžo.rščini moža iz vasi Ivančcz. ki se imenuje slovensko Iva-novci.
Med p^sobnost.mi je omeniti, da bi mogli priimke Jančar izr.'^.jati tudi iz krajevnega imena Janče pri Litiji in  bi potemtakem
por.c.Lil moća z Jaučega. podobno >uUtor poneni priiraek .Vuliovar nioia iz za-s* ka AnZlovo pri Stič-id. Ne ki v i I I pri-
imek Jane stavljali v zvezo z i-> niskim Imenom janjec ali jagnjec, kakor oeremo v Glooarjevem slovenskem slovarju, a tudi J.:ne*za ne homo družili z rastimsldm i •..»-d janež. Med starejšimi oblikami navaja Gori car v Etnologu. XU. 92 še oblike: Gi-vanc. Sandel in zande.1.
Nekaj priimkov se je razvilo končno tudi iz prdevkov naših svetnikov. Medtem ko iz pridevkov Evangelist in Nepomuk priimkov pn nas menda ne nahajamo, a pri imenih Krcsnik, Krs-oik in Kersnik (ime pisatelja Jarika Kersmka Izgovarjaj z nagiasom na zadnjem zlogu kot Kisnik) mis'Jmo prej na kres in kresnika kakor pa na Janeza Krstiuka, imamo na skrajnem jugozapadu nekaj priimkov, ki izhajajo iz romanske podstave Krstnikovega pridevka BultL»ta, kar ie iz gr. EaptLstes, lu poni ni ^krstiti'!j. krstnik*. Taka imena so: Bat sta, BatJstsA in poitaL Bati.stlsr (.Simon Barti^tloh 1574 v Biijah pri Gor ei), Be.tistik. Batistel L dr.
Pričujoči seznam ivanjskih priimkov, sestavljen na gradiva, ki se mi je nabralo v zadnjem letu i vse prejčaje mi je zaradi vojnih razmer deloma nedostopno deloma pa uničeno), izkazuje nad 200 slovenskih priimkov (tuji v lem številu ilso všteti), med katerim so najpogostejši: Jenko. Janežič in Jančič. Dobrose zavedam, da bi so da!a zgornji zbirka še nekoliko pomnožiti, če bi imel pri rokah t stih 180 priimkov, ki sem jih bil nalovil po članskih imenikih v koledarjih Mohorjeve družbe med lS9u m 1910. Toda kljub vsemu temu je dobljeno štev do nenavadno veliko in imponira celo takrat, ko ga primerjamo s številom tovrstnih priimkov pri sosedih. Z naš m številom se sicer ne moremo meriti z Nemci, za katera navaja Max Gettschald (o. m. 292 > okoli 300, prekašamo pa Benečane, za katere pri-našakakih 100 priimkov Dante Ol vien »I cognomi deila Venezia ESuganea, Genova 1923, 139^—110). Na zaključku pa moremo A. Kotiku (Naše pfijmeul. Praha, 1S07, 10k. ki ob 225 tovrstnih češka prinikih samozavestno iu nekam bahavo vprašuje, kateri jezik se more primerjati po bogast.u ln po mnogovrstnosti oblik s češkim jezikom, odgovoriti s samodopadenjem, da mu je za« i-govdta tekmovalka poleg nemščine tudi naša slovenščina. Stanko Bune.
Univ. prof. dr. Henrik Steska:
a
r ts d** f
Druga \~a?Jia Izprememba pri vThovmi upravni oblasti je jako daiclio^žna ured-b^daja ogrske vlade. 2^aradi posei>iiih, po prvi svertovni vojni px>vzroćep_Ji, a narodno gcjspodarstvo in družabno življenje še vedno ogrožajoč.h razmer so L 1931. vlado z zakonom pooblastili, da brez ozira na obstoječe zakone ureja zlasti zasebnopravne odnose in poenostavi postopek javnih obla-£i,ev. Ta ieto za leto obnovijena pooblastitev pa soGoiovanja državnega zbora povsem v-ertckir ne izkijućuje. ker mora vlada trke \irodbe. ki urejajo v pjlsrtojnost zakonodajne obia.->ti spadajoča pravna vprašanja, vol/če predhodno ali ob nujnosti istočasno prijaviti posebnemu ožjemu odboru, sestavljenemu iz -12 članov obeh zbornic; odoor o-jenjuje pravilnost, primernost in nujnost takih ureab in o tem poroča državnemu zboru.
Zarr.-di razsežnosti in raznoličnosti ogrske dežele vrhovna vlada ne ruore kar sama iz Budimpešto upra vi jati vso državo; treba je torej decentralizacije bodisi v državni upravi i*arni aH. pa s samoupravo zlasti manjših teritorialnih enot, a tudi s po-močjo mnogedtetiLnih rx>k'icnih in njim sorodnih ja\mopravnih organizacij, ki jim je 7-nc-tran zas -panja javnih, čeprav na določen ožji krog oseb ali na določeno posamezno nalogo omejenih interesov' priznana samouprava. Značuno je pa za ogr -sko upravno organizacijo, da je samoop'-a— va kr-aj:nskih in krajevnih enot izredn;* krepko raz^.ita ter da je mnogo državnih poslov speotoje in nižje stepnje prevzela, dalje d.a so v večji meri na teh stopnj-nh. drža\"-d m samoupravni fvunkcdonarji tudi dokaj povezani. Vsa država je razdeljeni na komitete (županije) m na mesrn, ki so izločena iz komitatm* fU imajo poiožaj komita tov; te krajevne enoto se imenujejo manieipiji. Kornitati so zopet razdeljeni na dknaie in na komltntska iz okra i ne organizacije izločena mesta; okraji re nadalje delijo na ontfase, ki jih je dvoie vrs^t: velike in male oočine z raziiirujočini se ustrojem.
Jedro ogrslre uprave kornitati: oni ne opravljajo zgolj pos!e tako zvanega samostojnega delokroga o zadevah, ki se pre-
težno nanašajo na Lastne interese županije, vršijo luui po^ie za državno upravo ier smejo razpravljati o .'Silvovrstnib vprašanjih javnega interesa.
Po ponesrečeni ogrski revoluciji leta 1843-49, je dunaji4ca vlada Ogrsko avstrijskemu cesarstvu povsem vtelesi'a in tudi Ogrsko avtoliratsko upravljala, toda leta 1G67. se je stara županijska uprava obno-v Ua ier je V laku zuvuij^a p«;vu<s>et i.et pi'ed razpadom podonavske monarhije bilo izdanih več zakonov, ki urejajo ustroj, delokrog in poštovanje municipij in občin. Civilno in Kazensko pravosodje je si er prešlo od županijsk-Jh organov na evsfca sodišča, ostala pa je županijam obča uprava na njihovem, ozemlju. Po DtaeDJenCb organizacijskih zakonih posJuje komitat po municipalnem odboru in županjjtkih uradnikih; odbor je sestavljen iz najvišjih davkoplačevalcev, iz izvoljenih članov in iz članov po uradnem položaju, kakršni so zlasti višji županijski uradniki. Prvi županij.ski uradnik je podžupan (ali-span, Vizc^e^pan), ki vodi vso konulat^ko upravo; njemu so podrejeni višji notar, ki tudi nadomešča zadržanega pod/upa na, pa podnotar. dalje višji tiskal in po-ifisical (za zasebnop ravne zadeve komita ta), višji fizik (kot zdravstveni referent) in arhive r; poleg tega obstoja pri komitaru Se srotinski stol s piedscdr ikom in prised-nilci kot varušiveno oblast vo. V pomoč vsem tem uradnikom je več pomožnega osebja nameščeno  Niso pa vsi kocnftaft«-
ski uradniki izvoijem od kom:rata samega, marveč j:h nekaj imenuje drža-.m- za nadzorstvo nad kom:?atom postavljeni veliki župan, nekaj jih pa vobče po trojnem predlogu predlaga glavni skupšini I - bon na polovico iz izvoljenih, na polovico iz imej-jovanm članov sestavljen kand dacijskr. odbor pod predsedstvom velikega župana. Uradniki so postavljeni za dobo 6 let.
Nadzira poslovanje komita ta minister za notranje zadeve po s\oi:h funkcionarjih, a zir~sti po velikem županu, ki je za-upn'k ctrn'.ralrv? vlade prc-dv.sem gjlc-de potovanja županijskih runkcionariev. toda obenem tudi glede drugih na ozemlju
koanitata posluj ocih kraljevskih uradnd-korv. Pod predsedstvom veLkega župana luTiduje tudi posebno upravno oblastvo,
ki ga sestavljajo deloma kraljevski uradniki, deloma pa županijiki umdnfki m od župani jske^ra odbora izvoljeni člani. Ta koleg^alno organiziran žoponijald upra\Tu odbor skrbi za skladnost med državnimi in sarnoupravmnvi orR^vni in pos-baje tudi k o:   pr, • a  r ► on n n   m  po  ko* prvo-
stopno d.scrplinsko sod *Če.
Komitat mora vladse odLedbe vobče iz-\-nja:i. toda sme tuct ugv>varjati in se pritožiti na upravno sxl'šče v Budanpe-šd a glede izterjav; - . M d. N v '.jenih davkov in vpoklica vor.šk.h novincev, k: jih državni zbor nj dovx>l.:. je smel izvršitev-kar od bet i (tako zvani iu* inert-iae CT pravica pasivnega radržanjal.v
Etornitat se del: na okraje: toda tj okraji nimajo s-'^miouprave. p: f pa jo ozemlja za komitatsko (ne kzaljevsfco) upravo v po-\u Načelnik okrajna uprave je vikji oltrajni upra\nli»Jj (fOJlaajgsb ro. Ober-stuhlrichter), ki se v madžarskem jeziku še imenuje plera ški aoćnShi, dusi ni v*e<: srx3nik v dEUMfc&njem sssssiu, marveč upravnik; pomrlajc mu okrajni upravitelji :n ekrajni zdi*avn.ik, dalje pa tudi dva kraljevslca uradnka (;ikrajni žvinozdrav-nik in knji^ovodjal.
J!::-ta   z   niii"-        ?:^dn   prrvom, lorej
t.!a*-h vekk del bivših fcaioo zvanih kra-Ljevskih svoaodnih mest, pn tudi driiga županijam pri en.''ceno mosta, .*e upravljajo po treh obla^tvfh) a> po mestnem županu (polg^rme^li r. liurro:meV4er). b) po me.-rLnem n.ajz stzatu, ki Ca leslavljajo mesiru župa.:i, od vaiScflgs fupana imenovani mestni kapitan policije, mstfSstratai sretniku v.šj: notar in viljd fislsat, m končno c) po glavni simpscini. V" dejchmg teb mes-t ppndajo r»r,fog občnskih zadev tudi §o potsli. lii j'h sicer oprivljaio na prvi stopnji kornitati :n na v*U okrajni uuuav'ie'j1', rii^r* pa mi dre ena drugiin obč'rian'1 in okrajem. Tudi tala mesta \-e-
I kri   iupaa   nenonedno   r   ' 'm; r-pvadno
je to isti ve'k'. Supen, k; je postavljen onemu komitaiu. iz katerega je mesto izločeno. Za Budimpešto kot prt^olno merto veljajo dvorna drugi predpisi fDaJje.1
Kdo c?a več?
Nedavn-- onjavHeaa angleška Bela knjiga o vojnih storitvaii in dajatvah britanskega tmp< Hja JS zelo poživila rez.pravo o vojnih stioških An:-] lov n AmcrniCanov. Angleški časopis »Dilv EbcpresM sj je pii-do4j»il ol sv ;*n;a nev.n/o-širega poročev;1 r ; primerjalne Stovilks o dosedanjih vojnih stroških obeh zavezniških držav n meni. da je z njimi o\-rge! trditev nekaterih ame-ri.šk:h piscev, (ifl so rr AriTkž; donle' v glavnem zadovoljili s isnOflCjanjsm vo n« -
ga materiala, d. nmja, .n ljudi "pri avajn
anieriških zavezniklli.
6tov-i)o prebivalstva drž?-v »e Jem-
lje takole: Anglija 47 mil d,-nov ui Sedinje-ne države 136 mtHJonov. Za obor žene yi!e sfa obe dr^.av*. PriSjpSVaM 4.JS crirrmi 11 7H e.ul.or.a mož. Število       vo no zn civil*st v ee c?ni s 17 0 oz;:oma 52.2 mdl-jona. Tz te.e*a Izhaja, <?a »t« ot>e di-žavi pn. ■taviH v stnSbo vojneaa vodstva ne7><v",<, no al poaredno približno nntjin^no 4or; SVUjSga prebivalstva   Pri An'lcž.h  ie >-lež pripadnikov vojsko nekoliko v.^čj" kakor pri Američanih*, pri riednlDi pa js *',r. delež za vojsko zapoalenll] ovllvlov v» f j;
Ali so v omenjani ;nfcrmacH! oh avij^n l9igube pravilne, in ka; je  o'-. • n ■- -»„ v štavllkah, od zunaj ni  mog-ce pjc'svut!. Vsekakor se trd , <lr». »o izbruhe Aneloiev nn bojišču z okoli 568.060 mož še ae£o4 k večje kakor izgub? Amr.č^nov   z ok^-b 5?0.000 mož.  Verjetno j«,  da r>-> gtevuo ame.iških izgub. Če se pritegnejo ob : vtSje, ker so v Jnznoza^nadnem Pacifiku b?juk>če »e amrroke Čete strpate rolllcc izfubile r^radi t! >n kih bol-nmi.
G!e7e na proizvodaio \ojn h sredstev ro. trjujejo sedal objavljene štev-lke <lo^ard"-n'a p. ičakovanja. da se je nnrru^eč tislilo pri proizvodnji le*a! rarn-irrle 2 : 5 i okoli lišeno angleških n sas.O^O amer#k;h>. in da je p-i proizvodnj tanfcev rasnierja za Američan* še nek 1 ko ugodne (2S.OO0 : 70.000K Težko te ocerlti številke o crradnji vojnih la'ii. VVekflkor wo an^e. riske gradnje mnogokratak anglr.Jc i grad en ji
no ponrlavjo oh x>^n grsdnja trg' v. skih la?d1. Angleži nVr-mnevno ni*r> Bg^adJL li več kakor komaj 5 o miHjOna brutoregi. gtraklh ton tro- vakm ladij Američani pa nasprotno 29.43 m hjonn brat ore gi>nrsk1ii ton. To bi bda potrmesv za to. da so Se v angleško-ameriškl delovni debtvi Amcrriča-nI glede na sv. j povojrd g05?pc«nvrnl polo.
ža~r produk'.^—a. In t-^idl po knriar trti nv.-_ U na t— \      * - in da so za. Anglež« za
vse časp nedoaagljivt
Kontno pnnn.^a objava lađi VPSte volnlh str čkov. Anglija >e  loal^j pot oš 11 a okoU
16.5 milijard ^':l.•ov Bterungov, Ara«-: i i pa 34 75 i-nilijvirdr. Upoštevajoč rasmerje
•  blvalstva pO • torrj anjr^e^ke sto.
idve na tem pcdiočju vsekakor več.
Uprava policije oddelek zs protPetnlsko zaščito v Ljub'ia.ni. opozarja vse hlftne starešine v h.šah, kjer so plinovodi, da ob pričetku l&talpkega a ki'ms takoj zapro glavno cev plinovoda tn jo po končanem alarmu spet olpro. Policijski organi ima jO strog nalog, da vse prekrške takoj javijo. XršUcj bodo strogo kaznovani.
• a m
^      ' il <-"• ;*3 • » •
5S«Jr^^» r:*^, SŽf&B • • •
L»jubljana je bda včasih idilično mestece in tudi naše življenje je bilo v marsičem idi-iiOao, čeprav se tega n smo zavedali. Godr-rnal d in stokali, barantali
smo za korenček in peteršiljček. bili smo preprlCai. da je na5e živijenje hudo in težko in če bi nam kdo rekel, da pravega živ-ljenjskega oja spi b še ne poznamo, bi bili ogorčeni in v cmo duše užaljeni.
Jjgoj      . veti drugo vojno, da smo
sele prav spoznali, kaj se pravi rean.čno živeti "in boriti se za obstanek. Da. zdaj to znamo! In znamo še marsikaj, o čemer se nam včasih ne bi niti sanjalo. Zdaj znamo varće vat', znamo iz nič ust variti nekaj, znano b ti zadovoljni z mrdim, ker velikega nimamo. Koliko koristnih reči smo včasih zava-ii ker smo se jih kratko ic malo nave-11* d'c~      >i ': drugačzon. novih. _K^j
vse je odroma15 v oerenj. na smetišča in v podstrešni med staro šaro! Ce se zdaj spom-h:mo ^a v.-e tisto, kar smo včasm malomarno zavrgli, žalostno vadilmemo in si po pravici očitamo kako smo bili lahkomiselni.
te bi zdaj imeli vse tiste reči, kako lahko M lih s pr'dom porabili ali pa prodali, odnosno zamenjali za kaj drugega, kar nujno potrebujemo. Zdaj gre vse v denar, kar je količkaj koristno in še uporabno. O tem ste se naibrž Ze sami prepričali, saj menfja ni mfed nami več nikogar, ki ne bi V teh časih česa proda! zli kupil ali zamenjal.
Kako vneto .■mir se va lotili trgovskega posla, najbolje priča gneča v oglasnih oddelkih naših dnevnikov. Marljivi aradniki v »Jutrovem« og'asneni oddellcu bnajo od ra-reg.» ;\.ta pa do konca uradnih ur in še čez dela čez glavo. Ob pultu dolga reka . nikoli ne presahne. Vedno nove roke prinašajo vedno nova naročila za oglase. Uradniki morajo neprestano pisati: kupim, prodam, zamenjam .. . kupim, prodam," zamenjam ... .
Oglaševalci imajo nešteto želja, ki jtm je pa kljub dobri volji in potrpežlj vosti težko vsem ustreči.
• -    sim, da bi bil moj oglas objav--  v jutrU        * i ji listar, je najbolj po-gdsta želja oglaševalcev.
>če bo ie dovolj piostoia.« pojc'isnjuje HBJhift"* uradnik, s od včeraj nam je še ostalo nekaj oglasov. Ti morajo priti najprej na vrsto. Saj vsakemu donovedujem, da je najbolje, da prinese oglas nekaj dni prej, zlasti za sobotno švevilko.«
>Prosim. dajte moj oglas na vidno mesto, tako da bo v ,oči padeld:, prosi poštama gospa, *če bo kupčija dobra, boste pa procente dob li.«
Uradnik se smehlja.
?Bomo že p.oskrbeli, da boste zadovoljni, gospa. Procente pa kar sami obdržite.<
»Jaz bi pa rada samo majhno pojasnilo.* mlada gospodična se je zaupno sklonila k uradniku. >Proeim mi lahko poveste, ali je bila ženitna ponudba v nedeljski številki od gospoda I. Z. iz Trnovega?c
»Tega vam pa pri najboljAi volji ne morem povedati, gospodična.«
»Oh, lepo prosim,« se dekle spogledljivo J nasmiha, - saj me veadar poznate. Tinca i sem. nekoč ste že z menoi plesali.«
»Prav žal mt je. gospodična T nca. ♦.«
>Pa ntč,   bom  pa kar naravnost njega.
vprašala,« se dekle namrdne, jezno strese s
kodrasto glavico in odhiti k vratom.
Reka ljudi ob pultu polagoma valovi dalje. Vedno nove roke prinašajo ponudbe in naročila za oglase: prodam, kupim, zamenjam . . .
> Prodam dobro ohranjeno obleko, grah a.-sto putko in nagrobno svetilko.«
^Prodam malo nošene ženske čevdje in nekaj perila najboljšemu ponudniku . . .«
>Kupimo šest ži'.ah miši . . .«
»Psa čuvaja, ki laja ln grize, zamenjam za preti vrednost. Ponudbe pod dUastno'.«
>Umetniške slike zamenjam za kurjo pičo . . .«
7 Mlin. majhen; električni, zamenjam za bre^o kravo . ..«
sPapigo, dve grlici in angorsko mačko dam dobrim ljudem .. •«
Uradnilu sprejemp.jo vedno nove oglase, preštevajo besede, beležijo naslove, pišejo pctrdila. Reka ljudi počasi valovi dalje. Vrata se neprestano oapirajo in zapirajo. Neprestano ljudje prihajajo ln CKihajajo ...
Pa ne samo potom oglasov. Ljubljančani prodajajo in kupujejo tudi drugače. Poglejte v izložbe trgovin V niirnjh časih se je v njih kopičilo samo novo blago, zdaj pa pogosto vidite v njih tudi rabljene predmete. »V kemisijie, je na: 'sano na njin.
Tako Je v izložbi neke mestne trgovine stara precej velika lesena soha svetega Jurija. Na priloženem listku je napisano, da je soha 3tara že tristo let in da je naprodaj za osemnajst tisoč Ur. Kdo ve iz katere zbrke je priromal ta junaški svetnik sem v izložbo. In kdo ve, kako težko se je morda zbiralec odločil, da etaro umetnino proda ? Teea na ustku ni napisnega. To si naj misli vsak sam. če ai ped h če. Ljudje se ustavljajo prod izložbo, rfekatrari se pomilovalno apaehl jajoL
>Toliko denarja za star črvi v kos lesa « se čudijo '.n majejo z glavami, »človek bi ne rekel, če bi bilo svinjsko pleče . ,.«
Morda pa se bo kljub temu nadel nekdo, ki'v sohi ne bo videl le star črviv kos lesa in bo poleg tega imel tudi dovolj založeno listnico, da bo lahko umetnino odkupil?!
V drugi trgovini je razstavljanih nekaj rabljenih porcelanastih krožirkov, poleg lepega čajnega servisa. Gospodinje ae zamišljeno ustavljajo pred izložbo. Krc^niki so se doma že skoraj vsi razbili. Rade bi jih ktipile. Noge kar same s lijo k vratom trgovine. Toda cena. Oh ...
Poleg visi rabljena torbica iz pravega usnja. Ce bi ee prebarvala, bi izgledala kakor nova. Lahko bi se iz nje napravili tudi čevlji. Najbrž jo bo kmalu odnesel kupec...
In žalni pajčolan, ki ga je morda pr nesla na prodaj vdova ali pa ža.ajoča mati, ko ji je čas potešil najhujšo bolečino in je spze-videla, da mora pač živeti, kdjub temu, da je morda izgubila najdražje in najljubše, ki ji je sladilo živijenje . . . Poleg so črne perle. Tudi to dvoje bo nedvomno kaj kmalu našlo kupoval ko.
Vezeno posteljno perilo, lepo zlikano in rahlo porumenelo od časa se sramežljivo skriva poleg izrezljane skrinjice za šivanje. Katere roke so ga neki izvešle in iz katere omare se le preselilo sem v izložbo in kdo bo tisti, ki ga bo odnesel od tu ? Vsekakor nekdo, ki ga bo potreboval.
In beneška ruta. ročno izvezena. Krasna Japonska vaza. Visoka pozlačena umetniško izdelana ura, ki je morda še včeraj krasila kamin kdo ve katerega meščanskega doma. Poleg ženski čevlji, ki sicer niso 'zdelani po najnovejši modi, so pa dobro ohranjeni in usnjeni. Poleg kerarnika: psiček, ki ee mu je povesilo desno uho, kakor, da je močno
. užaljen, ker so ga postavili v taliSno druSči-■ no. Srebrn Jedini pribor, umetniške slike, : ločno slikana pahljača, srebrna cigaretni-ea, vse je tu, v*e Oka kupca. Nekoč ao bili to morda drag: spomini, zdaj so pa samo mrtvi predmrti, ki j:h je treba čimprej spremeniti v denar. lr* ga bomo porabili za druge koristnejšo reči.
Na secUnTrntalnesti tn spomine zdaj v vojnem času ne utegnemo misliti. Zdaj se je treba boriti. Za biti 'n ne biti. Nekoč, ko bo vse to za nami. pa bomo relilt: »Hudo ie bilo. toda pretolkli smo se vendarle.«
In zadovoljno se bomo nasmehnili.
Iskra
Duh žene je ž*vo srebro, njeno sroe je pa
iz vceka.
Tudi naji adovednejša žena rada zatisne oči, samo da jo vidijo.
Jezik žene doseže vse. kar zgre« njena
noga.
C* ae aestane^o moški, poaiušajo drug/ I drugega; če pridejo skupaj lene. se med-
; sebojno ogledujejo.
Ičenost je sod deievniee,  genij gorski vir.
Bankovci so vozni listki na zeletnlel Irv-
ljenja.
Smehljaj j> orožje lnoJCačnosU.
Kdor najde v razuzdanosti užitek ia v kreposti muko, je ▼ oboh novinec.
Stran d
►SLOVENSKI   N ARO lh, pttedeljek, i*, m
štev. i i
LpaMJasiska nedelja
ped Viissm strahote letals&esa si3;dl"a
Ljubljana, 11. marca
Ljubljana je še venomer pod por-^um vUdi>m b:^^..i.^^a. leia-sKvga napa-eta. Ta-<— današnjo nexieyo so hodxd na prizor-j*ce nesreč nmogi Ljubljančana, cia se na iasuie t Ca prepričajo, kaik. je b:agv alov c^ji^a-našnjc kulture in cuv^-uci-je z zapcuia. Vsi
:ik„. pojra trpke sodbe, so posvečen* u strašneanu čogouicu. t>itrai na.jiv:ptoe^a popo.uncva so v pete»K Stra—c.adni aJi^-s^io^Cj letalci iz. veiike vi-
^Lreoii na nato beio prestolnico svoj to.<vT ognja in zvtp.^ V treeteanju bomo so obstala srca vseh Ljai>ij.tui^\.Ii.--%t ki niao mogla doorueti sm^sia atrahotne^a. nastalega dejanja, naperjenega proti, našemu narodu, tako trčo preizkusevar emu v sedanj, vvjrd. V n~s vi»eh i>e ie civ.griil krik og" trčenja in obtožne zoper tiste, ki
ue obleke, peiiia. obutve, da oirrne vsaj n.:j-
nujnejjee.
\ uwi;i neda.ee prve je pooda otmu* ae-lOiiia na hašuco, kjer je p\x»sa^t slajej^ega iaAiUuka, deioaaa na cavarxuce večjego of. . a je k -ga pooi^pja, kjer je ^t-tua. ii^.jo iwuio. v^oa s«<:i u ^x tvi*..^ . v^iUi ta l^jl j u*j.pt:lja.na v ooiii.oo oc otein Je s&onea fantek, majhen, komaj viden. >Aii si se bučo pre-ici-a^id :« - »Seveda sem ee,*. bojeCe odgovarja. >Kjt pu si bB, lio je pauia bemba.?« In deoek nam pokaže mesto, komaj šest metrov ou^anjeno od oombuega li^-ka. »Kui stenuuio se je, njč niseam vedet nato pa sem se znašel v veiu K-^r na hrbet me je vrg"Io.« po_a5nruje SVdjD nesrečo nevozni otrok in 8 štraboir. ogietk^Je razdejal .je kao^ sebe-
Na irl'-co, posuto z omet sna, steklenind
„Vse doseže, kar nm drago..."
Okrog 4u.tX>U straa.»č po pn^atnih stanovanjih. urad:h_ lovarnah >td. razsvetljujejo z elektriko Pr i«o nam je že ka: v navado, da puščamo v njih ijomi luč bre/ vsake potrebe. Na škodo k: jo pn tem utrprno. se niti ne spomnimo.
so si nap saii na svoj prapor načela člo-.e- ! drobci, kamenjem n pršijo gledajo votle
čanstva in svebode, ki pa jih o r- rafaovat-nJsml napadi, katerih neereenj ci.j je bila v petek tudi Ljubljana, tako at pd ji v o teptajo.
Letala so iztrerda svoj pogabonosiil tovor na nsjmlrnejše predele mee a. Letela so v tren skupinaii v ob iti lilna To obliko je moč* zaslediti tudi na op::r ofiei i in razr ti pl «kvi ljubljanskega mesta, ki so jo obmetavala z bombami. Nap2č je bil izrazib} terorističnega znacaja.
Poijlrd na porušene mestne ded^ je stia<-hoten. Pi ruSene bL'e. razrfte ulice in vsepovsod razmetani koal opreine so ena rr.a obtožba  zJ čiria. Razbitih je na tisoče Sip,   ztrgpana so okna. iz liado'dh se ruse-
vin pa preživeli prebivalci rešujejo s pomočjo poOctjskfli, easilekoli m drugih orgar-nov preostalo Imetje. Z:*ak je b** nasičen s prahom, v kntereoa s«-, se sribnli okrvavljeni prestraaeni ljudje, srečno prežveu Ižocc sv ;ce.
Pri nekem uTOtavotllonj fforr.u So nd^wrfle štiri bombe. Ubitih jt- bilo na me^tu gest |ju«ii, prePr°stffa delavcev. Dva -izmed nf?ju je silni ~rr-5rd rviti-sik vrttfel preko v*sofeeJ?pa
betonskega zTdu na sosećnj^e aemlflsce, lc*t>r sta \*sa 'č^m oiv*>^--Ja v bledu
♦n "krvi. ^T^lo drdie Je £ftcup&n-a mestr^ih delavcev finlconavala ZGsmJlo. ki io jo nr^ siita bxrTiba.    IsHcal! so dckVco, ki se ie
tile  r^"ed  bombrin    np.p:dom    mu ±iila. na orr e n v""*: om r>rostr»*rTt
Ob r>n ' •• jn «.0 [ežale s pregrinjalom r>o-
■   tri   žrtve   t<,r°ris,;f"rt.i   nnra'^.   I?- ^~
la-*oi. ki so SelaSi v btižferi Stilih zsrlotkov. r"   "*nna. krva^n. truyBa, e^cviar'" od
Iti JcrikoT v p-roezd -^rtgernr! prsti &o r>Hi nema obsodba nečloveške brezvestnosti zračnih teroristov. ,
Med klinom riršc-vin v bližin^., osterkorn ! de^a podrte hišice, se Je Žali "tro gi-bala crospa sre«iniih let. Rasrjena ie trla na desnem sencu- Lepeča kri in bled! obraz sta kazala muke. k jih je. pretrpela. Scviaj je meri rn^bitinami Iskala posamezne krrr»a-
<Ci velike stanovanjske hiže Tu in tam se pi'ika&e obraz, ki ogledu je nrsta.:o Sta>-. -.:7xxi ij r.a ulici se gibljejo ijud^c in Ogledujejo rnndeoanje. Bomba j* ndarila na t.-'-o ui-<--. č.vitgnii£ trasnvajsSce tračnice, ki k"i.ir raajGri alrclji .n^c-lida mefte kd-
s.-cu- Kotanjo bombnega zadetka je napol* rda voda.  vsetT>re& leže žice eie"itx.čne napeljave.   Udestna elektrarna je takoj ob ; napcbčn preVriilla tok,   da se eventuesao 1 Število žrtev ;*e bi se povečajo.
Za Gvfnkosn .je kraj največjega razdejanja. Nešteti Fjaki, nekateri podrti vode. Izl ; jo izčrpava motorna Črpalka, na demi po-potnosna sesuta vifca, kup r.*vm, ki jih ' V njej -'o. :>'].. oet do Sest Ljući, rešijo vse. M:3o d d je. na d-^sni strail ufce z.' "l j "•<■..o narušena vila   Na vo-
! graJu ulice zopt/. popol-iOma porneena \riln*. Vmes Mjoik . smmj IijaM r^"'^ te vs-strta prst in pvžkod-.Vma sesrčnja rxxslOT»-
i     Ena iTimr-d ve-'i k h cest ie zaprta. V irjej
s*a dve pol]«crii^e7ii stavbi. Pogrešajo naj-; maorg sest ljudi.   Cesta je tako i aVuta z latže. in -> rrd   n  z da  vzbuja vtis. ka-
• kor \r. jo dele gradBi.
Tako se vrst   ulica za a'ico, Povsod p"^ ružene in naroč ne   v:1 o.  ljudje brc— stre-
l hc. krvavi, oisvezand, zaprašeni. V3i obrazi eo resni in b-euj. G "ozeoe re-sai. Ljubljana
*
I    Dan^Snj? nedela je močno zrcali V- bc*.
I iečine L^uoi^aaic, iiaui.-r tuuj njei:o ogouče-
1   nju 1 n povečaiio rjrev i^no^>t i;^.a.u^ toteisice-
I ga nai>^da. Oćlkaj to se LjnbljanCanj men-: tta do zadnjega prepričali,   ka^ko strašne j si> posledice brezvescsiega ponl-etja. e«>vraž-j i iih beax)8rist)cv, ss bolest in ogoiv^jc od dnova do daeva st»'piijujeta. se in Si ro-majo mn iiice k pr aoridčem ii^oclnje nesreče, zia^ii v s<d? io proti večera so sc vrstile na ofofood« po pi-zcidc-Uh cikrajiii cole pro?esije in veai-ii-rr s; dvd izi"aize ^oboli   a obža  v -.a kaikor tuđ nezadrževane cfosoc.be. Zl^.?ti pret: asr. T »jubljančaDe dejstvo, da pn v^ii prizjbdev-^-nju reševalcev d slej sc nc   - o mogoče odkopoti vseh pc-greš n n 1 : ,-.
TJUčni promet je bil ćfema&rjo r?eder»n dosti ski'mnejrd knkor drugjače, povsod se -e vtede stctpri ivana prrzornoel. in priprav-rjenc L, da v primeru potrebe pohite Ijaćje v zak^:(riš63. Ver cia r pa so p:*p Idne mnogi Ljub'Ljančosd por."mali na 2ala. da pokro-pijo nesrečne žrtve, ki jiii je ob tak usoč-nesn udarcu pobraJtSa smrt, Prav tak.?, kakor iih je enp sa.^na strašna setev bmb ugrab:ia :e življenja, jim ie zdaj odmerjeno trii skupno počivališče, clokler ne nastopov, poslednje poti v blagoslovljeno zemljo pri Sv. Križu. TJskj£benci Poorebne^n zsrvc-^a so se \-ro Ta oskrbovalna slnžba skrbi za začasna i nedeljo trufili  da  «*> dostojno ur^'-ili in
umjansKer, ' pfghivalstvii ?
Zadnja velika nesreča je usoden opomin prebivalstvu, naj s čim večjo resnobo in vestnostjo upošteva vse predpise letalske zaščite. Hitite takoj na varno v zaklonišča, čim čutite nevarnost, ter se ne zanašajte na alarme.
Mestno županstvo je že o pravem Času organizirano oskrbovalno službo takoj po nesreči postavilo oškodovancem na razpolago.
prenočišča, za skupno prehrano oškodovancev ter za nadomestilo izgubljenih živilskih, oblačilnih, tobačnih in drugih nakaznic, razen tega pa tudi za prevoz in shrambo pohištva in gospodinjskih predmetov na druge kraje ali v skupna skladišča. Vsak oškodovanec ima pravico za prenočišče in prehrano pet dni po napadu.
Oškodovanci nnj se takoj po nesreči javijo na zbirališčih oskrbovalne sbzf.be.
Zbirališča oskrbovalne službe, ki že poslujejo, so naslednja:
1. Gostilna Tomič, Kolezijska ulica 15;
2. gostilna *Pri lovcu«. Rimska cesta, na oglu Bleiweisove ceste:
3. Mladinsko zavetišče na Viču, Cesta XVII. št. 5.
Kakor rečeno, vsa ta zbirališča že poslujejo in so popo'noma na razpolago vsem oškodovaneem. Služba je trajna.
Za pomoč in podporo naj se zbirališčem javljajo seveda samo resnično oškodovani in pomoči ter podpore potrebni. Sleherna zloraba bo kaznovana po zasluženju.
Prijavljene! bodo dobili na zbirališčih oskrbovalne izkaznice s pravico za hrano in vse druge podpore. Brez te oskrbovalne irkar.nice oškodovanci ne bodo mogli nikjer dobiti podpor.
Ponavljamo, da bodo oškodovanci, ki so kakor kr-i Izgubili živilske, tobačne, oblačilne In druge izkazniee. prav tako pa tudi taki. ki so izgubili živilsko zalogo, obleko, obutev td.. dobili na zbirališčih nadomestne Izkaznice za nabavo vseh teh predmetov. Z vso resnobo svarimo pred zlorabo in Izkoriščanjem javne dobrodelnosti! Posebno pa opominjamo pred skušnjavo, da bi ta ali oni morda skušal izkoristiti nesrečo dr ega z odvzemom aH tatvino njegovega bi Vsaka taka tatvina bo kaznovana s
«t rjo!
Ta.kcj naj vsi prebivale! Ljubljane pogledajo v hišah, kjer stanujejo, na katerem zbirališču se morajo naznaniti.
Vse važne dokumente in listine ter izkaznice nosite vedno s seboj!
poslopij
Gospodarji, ki so njih hiše ali katera koli druga poslopja poškodovana ob sovražnem letalskem napadu, naj se takoj javijo na policijski stražnici svojega poli-eijskega okraja. Navedejo naj poškodbe na poslopjih in najnujnejše potrebe, da bo mogoče čimprej 3pet stanovati v hišah in rabiti posiopja. Policijska stražnica sprejme to prijavo ter jo posreduje tehnični zaščitni službi, ki takoj ugotovi obseg poškodbe in množino potrebnega gradiva, nato pa uprava policije izda potrebna potrdila in nakazila za gradivo. £ele s temi nakazili in potrdili si lahko stranka pridobi potrebno gradivo pri pristojnih* kotpora-cijah.
Foiiavljamo, da brez prijave policiji ni mogoče dobiti nobenega nakazila za gradivo.
Za Številne oškodovanee zaradi letalskega napada na Ljubljano, potrebujemo nujno razna ob'včila, kuhinjsko posodo in polii-Stvo.
Dnmjte aH nam vsej prodajte take predme t e-
SOCIALN" \ POMOC, GospesveUka c. 2« teL 39-01.
okrasili mollbuco na 2a«a.h. v katero so oo večera prenesli vse dof^j t»3 pripeljane žrivp letalskega napada. Podrlo na to mučeničko sfour^ncVt je res t?krt pretresijiv, da mora g*mitr s'e-hor »o srce. že zdaj krasijt pokojnike lepi spleti, prav go*o»vr> pe bodV» Ljubljančani še nara~tihji nesrečnim žrtvam pomladnega cvetja v po^ledjvji pozdrav. Pogrobl se začno v ^ ~* r gume s Pogrebnim zavodom v sredo 14. t. m. zjutraj in Ljubijančaa: bodo nedvomno v dostojnem številu i23caz<alt po*.;, "nikom pos-cd'n.fr čast, o ph svojcem pa svoje resnično gftaboioa sožalje.
Križ
štev. 7
Vodoravno; 1. težaven, utrudi iv. 8. plemič, 10. okrajšan podre dni veznik. 12. ribiška pot.ebščina, 13. premog. 14. naslov abe^nskih plemenskih poglavarjev 16. tu-ia beseda za rtič. 17. nauk o cn-at' i razčlenitvi. 20. domače živali. 21. poslovalnica gosposke, 22. izjema od pravda, 24. me. steče v Dalmaciji, 25. oseba iz opere >Sae-gnročkec, 26. dva enaka soglasnika. 27. velika riba. 29. nikaln ca, 30. razbojnik, hajduk. 32. mestece v Crni gori.
avp^čno: 2. dve zaporedni črki v abecedi, 3. toaletna potrebščina, 4. pl skovne me; e, 5. termin, določen čas, 6. število. 7. mejno gorovje v bivši Jugoelavij . 9. noTi v vomi glavno odgovornost, 11. cerkveni dostojanstvenik, 13. zadimljen, 15. gc^po-ska seba. 16. moško Ime. 18. reka v S b:ji. 19 potrebščina za lokostreica, 23. pristen okus in duh, 27. raoonirana začimba. 28 glodalec. 30. rx>dredni veznik, 31. osebni zaimek.
Rešitev križanke štev. 6
^Vodoravno: 1. Solon, 5. rum. 8. uho, 9. Imola, 11. ko, 12. una. 13. mr„ 14. livade, 17 Dido, 18. adut, 20. Adamič. 22. as. 24. ere, 25. Ir, 27. vrane, 29. ilo, 30. Abo, 31.
Sinaj.
Navpično: 1. Suk, 2. oholi. 3. lo, 4. Nina. 5. ro, 6. Ulm, 7. Marat. 10. madame, 12. uvoden. 15. Ida, 16. Edi, 17. Drava, 19. učila, 21. Ares. 23. Srb, 26. roj. 28. ao, 29. in.
Rešitev zlogovnice Štev. 8
1. Čakovec, 2. Sarplan oa, 3. opolc. 4. Ojstrica. 5  Novo mesto. 6. Stična. 7. Pireneji. 8 Savinja. 9. Nizza 10. Cek.nov grad, 11 Sa-lamanka. 12. MoTiere. 13. Gospa sveta, 14 Vo ianov, 15. Rimsk, tcpl;ce.
Ca^a opojnost, — Pisanice — Samogovori.
PO? RAJA nam odpre oči: •Statistika mestne elektrarne ljubtjan&e nam j pove. du inramo v siran.sčih najbolj pogosto !5\ aln* žarnce. L" gotovih je. da gori po na-w.di dnevno v vsafcem stranišču — v enem dalj v dru-^m mani časa — vsaka žarnica najmanj če*rt ure brez vsakcgB haska Ob *e canhh cenah za električni tok nastane » tem leto n: \f 730.000 i.r škode — Vsi za enega, — zame POTRATO/ Le tako naprej!«
Boj POiRATU
France Ločnari
lCo46e jo *e velel v his.^ in se vsedel
g nje! Mriifikp bleda 3ta obsedela in z
o pričakovala trenutka . .. P*ovciinJ.ic   je z    županom   in nekaj
n „>ž-id na lice mesta. Po pi-eiskavi je ugo-L'vil. da Jb bil KoSir ustreljen o\', buz«
v h; h>3t.  Iti  t'        to,  da  mu  tucli taJcojžnja.
pomoč ne bi megla resiti življenja. Naložiti so ga na voz, pogrnili čezenj
plctneno rjuho ter ga peljali v dolino
Nekrnj i ari ovc :lnežev je slo že z ajimi, a ko so se bližali Srednji vasi, je bil že kar popoln mrtvaški spre vol.
T^l-a 1: "i 5x> closoeli pred Koširjevo hišo, je K.a:a obupna krlknila in hotela k vozu, a se jo spotoma zgrudila in onesvesti-Mati in soseda sta jo zanesli v sobo. I Krčmar je sel k '.mu ir\ dejal: ^Ne. to je neniotoče da bi bil nas prijatelj mrtev — pogl e frr.o!«
Odgrnil je platneno rjuho in kilknul: »Resnica je!«
Nagnil se je preko negibnega trup1 a in ga močil s solzami p.ija^eijstva. Iz s>i*ca \ je .jubil Koširja, kakor dL„ bi mu bil brat. Ni biio človeka, da bi ga ne ganila krčmar jeva bol. Niiiće ni imel suhih oči. Pristopil je župnik in dvignil oči proti nebu. Razprostrl je rci^e in dejal v latinskem jeziku: >Oć^ nebeski, zakaj si to dopustil?« — S-ari Jernej je netmo stal za župnikom in krčmarjem ter zrl v svojega ljubljenca. Ko sta župnik in krčmar odstopila, je pristopal k sinu. Nagniti se je k njemu in ga poljubil. Nato mu je piav na uho zašepetal, kaker da bi ga bil slišal:
>Sinko, prisegam U pri moji ljubezni do tebe, da te oom maščeval, preden toA.i za-tisnil svoje siaie oCi — ae Oom n;\: cuo.»-siil, da bi ubil še tvojega sina! Ne bo dočakal Li se veootB tvojega pokopa — moči mi pešajo, kmalu bo: a piišel za teboj . . .c
Ko je peve-jnik oudal mrtveca, je iel t.^kcj k P^utarju in mu napovedal aretacijo. Ker se je brand, ga je ukienil ob splošnem odobravanju vaščan v Pri zaslišanju je dokazal da je bil ves dan doma. Točno je povedal, da je prišel h krč-marju ob sodmi url p:~vič po \"ino, ob cle-fiet.ili drugič in tako dalje Poveljnik je za-absal še ki-čmarja. Krčmar je potrdil Ru. tarjevo izpoved. Pripomni pa ie. naj se povelinik bolj zanima za njegovega r1-!-d">Aa.. ki "e bil pred tremi dnevi v Rutar-jevi družbi.
>Na to me je že Koširjev oče opozoril,« je od\-r^:l pove! vrv" k in 9el To^n-^t k Rutar-ju. Pesnil gr. je da U mu povedal, kako se piše njegov paidaš. toda ves tmd je bil zaman.
»P'-e-d treuid cTr^^vi ie že o^e1 m <ra n:-spm več vidsL Je n^ki p potn' človek, rle-lorarzrteš — na Bledo sem F?e sr»ozria.l z njfm v krčmi, a za ri^^'oje «ra ri<=em vr>ra-šal — ime nwi je ps £'m*m - t-ko je od-govaijal. — Poveljnik j*» b'l tako hudo raTrfarien nad tem zakrko'-n o zločincem,
rrHo b r\r«r* -"o v rtbrp.? d". c° na r">^h <>K-I^a kri. TorTa, ker mu ni rrKVrsl dokarati *^a bi Mi r>»-> i- zvezd z roparskim umorom, ga je moral izpitrt'ti.
23.
Zadnjo noč je ležai dobrotnik Borun^ske dolino med svojimi drasimi. Vsi rros^ori fo bili nabito o^'rr vaSČanov iz bližnje in daljne okolice, ki so r>:-!§!: v>ecle+ k tnrplu Pepca je s solznim očmi delila kruh in vf-
V.^"* at°ro po hn<-» oirroCo-rip ^ naj! " mi venci   "^'er^m.-' birmasaci sn mu kar sv->-mi naredili venec, le *ur»nikova kuharica
jim je malo poifc&zala. Napis se i> piasil:
■>T' ra^4: pozdrav našemu rjuM?eneanu trčlru. birmarci c Krcrenr Zupnllc in celo orožni Sta norr'-.i'' mi1 ^ narvavla ^*enr»c in vjt! >>o''^5h kmetje. Stari Temel ^° sedvfl med vasčani ob kr?*tl m ni pli^šl, kal f3^ mcn'V) rrfvl pebH Vstal j-1 hs Sp* ven W 9° ozrl po rob i T3,:io je temna noč.., i
Po^i^- to-T-ir- t irf*. r*.oč ie o**^6**5fa ble* deti,   oicosđ   T^.fsrtrtm  okna  r>o  vdiraV wvi
pramoTii rTTi'v'~*"»^ svetlobe.   Nenadoma ie
T-^^-rt povolj)u3c isx noTrv-al Jernerta, naj e^-e ?. njim.
Jernej je pokimal in mti sledil. Ko sta prišia na dvorišče, je poveljnik obstal m
povzel:    »Gospod   Jcmei    po   p:od,pisiH bi
vas moral vzoti s seboj! ->Zokaj pa?« je vpraaaL
»AJi se ne ve^te, da je Rutar mrtev? Njegova dekla mi je ro javila. Obe dekli Sta bedeli ob truplu vašega srna do tTch zjutraj. Ko sta se vrnili d"mov. sta rtn-sli gospodarja za veznimi durmi mrtvega. Ka&ak, ^um je takoj n*^dei na vas! Ali mi boste fediko dokazali, da mste zapuijtdi ' i-So od tri m dvajsete do tretje ure zjutraj ? «
>Seveda vam bom dokazal,« je odvrnil in poklical Pepeo.
Ko je prišla jo je poveljnik vprašal: >Ali je bil ga?rx>d ^crnej vso noč doma?«
Brez pomišljanja je odvrnila: >Da. V pol petih so šli prvč ven, ko so šli krmit konja.«
»Ste že opravili, hvala!t je odslovil dekle in se okrenil k Jerneju. »Tako je, gospod Jernej — zadeva je resna! Ugotovi] sera, da je medtem, ko sta bili obe Rutar-jevi dekli pii vas ob krsti, nekdo poklical njega. kJ se je nahajal sam doma. Odprl mu je vrata, a je najbrž spoznal v osebi svojega sovrržaika, in je hotel viata nazaj zapreti. Toda napadalec je bil močnejši in je vrata odrnil. Spoprijeti sta se morala v veži. kajti umorjenec ima na liru dve močni praski od nohtov. Napadalec je
S
• PQSTREZNKX> srednjih !ct. Cisto, iščem za vsak dan od 9. do 4. ure. Z..-utrek, kosilo. Z^Iasiti se od 9. do 11. ure. Le Jcova  16. 593-la
• POSTS'EŽNTCO za do-pcIJinske ure. trikrat n-reden, eventvelno dr.-trat <"reimem. Naslov r S'o--* M-rodu 592-1-
• POSTFE^NICO    za 1-do 2-k"»t tedensko dopo! dne.   iščem   Za   takoj. Na sior ▼ Sior. Narodu.
591-!.
• TEKAČA mbi?<^a fanta, spreimemo. Naslov v Slov. Narodu. 604-1.-'
AKA.RTE 2n rezan ie ploce-
vi-c in železa, do 5 mir. d<-bc'.:ne. en. 25 ks težke nove. prodam. Rožna dolina, e. V, it. 4. 597-6 f ANKO damsko. spomia-cb~sko, heToriavo. k3m, ?:m?niam ^i prodom. Naslov  v   SI. Narodu.
L:aO     ^tTr'nsko. sto-ečo.
•-t roi s!o? jn wol-
fovo    kop;:o Bre^rnifležne-. nrnd^Tj.    Naslov   v Slov Naroda.
PRFF^.OCJO. 5x2. bos«n-«ko. !er» vzorec, prodam Dopisi Slov. Naroda doc »25.000*. ' BT.AGO M zenskrt ali noško obleko, predvojno, ter* lx in hrastovo posteljo s posteljno omarico, r-'•»d iti. Naalov v Slov. Narodu. ^9(->~(-ODI EVO čmo. moško in 1 jranj. hljč-. zelo dobro ohranjeno. sta'o blago, prodam aH zameniam. — b?'ed od 8. do 12. ure. Na*'ov v SI. Narodu. M2-6
HLAČKE damske. triko, •z rrv.-><.-r«tne:ra bomb-iž^, prodam ali zamenjam. Na. slov v Slov. Narodu.
610 6
PSIČKA foV«tcri:er?a. m'a-deca. prod-im Imhite^u " v-tli. Kelec. Dun-'ska 71-L 609-6 T AEE krosrliičn*. 1 par 35 mm. nove, prodam. Bi-zjak, Sattnerieva ul. 7.
608-6
OMARO trodelno. dve kuhinjski stelazi ter železni štedilnik. prod?m. Prcdo-vičev*   12 11, balkon.
607 -f
TvOT.O rr.oško. »T>u'kopp«. prodam. Naslov v Slov. Narodu. 606-
Kupim
BLAGO temno. 2» moiko obleko, kupim. Ponudbe s cefio rta SI. Narod pod »Obleka«. 601-7 t EVE1JČKE otroSke, k 27. kupim. Ponudbe SI. Narod«   pod »Ohranjeni«.
_ «95--
STEKLENICO termovko. kupim. Naslov \  SI. Nar.
IT\0   budfiko.   kupim aL dam   protivrednost. Naslov v Slov. Narodu pod nUr.^« 589-"
MKALNIK električni, 450 W. kupim zli dam prot-vrednost. Ponudbe S!ov Narodia pod »V d^brer-stani u«. 58-1-7 KNJIGO t>r. Sprrager &2ena zdravnica«. kupim sli dam protivrednost. — Ponudbe Slov. Narod.: p ■>Novo«. 582-"
zamenjam
GNOJ zamen-am za krmo ali protivrednost. Rebolj, Cesti v Mestni iog 25.
602-8
DRVA suha, amenim za "t.»t vrednost. Naslov v Slov. Narodu. 59S-S JARČKI dve. Rhode Is bnd, nesnici, zameniam za.   kurjo   pičo.   Naslov v
S!ov. Narodu. 591 8
VOZ'CEK   športni. pred vojni,   zameniam   za protivrednost.  Jesenkovji 2-II. desno.
GEORGETTE srv. volnen. predvO'n:, 5 m, zamen:czr. ali   prodam.   Naslov   v S'
N-rodu. 586-P
GOJZERICE st  44, šivane.
z    usn;eno    podlogo, zelr
močne, zameniam za protivrednost. Ponudbe Slov. Narodu pod »Kadilec«.
58^ B
RADIOAPARAT zamenjam za žensko kolo. Naslov v Slov   Narodu. 611-8
VILO blizu  Tržaške ceste .Ivost -novan;sko. komfort no,   s  krasnim  vrtom, z? me j.-.m    in    dopl.ičim z-? večstanovanisko donosno hišo.   Ponudbe   Slov. N rodu   pod   »Renta«. 575-20 H1SO   tudi   stareišo. več stanovanjsko, donosno kupim.  V  zamero  dim lepo vilo  z  vrtom   ob tramvaj': ali več parcel blizu mest1 Ponudbe Slov. Narodu pod »Za st.-rost«. 574-2:
VIIO ali hišo v mestu ali ne d:;leč izven mesta, ku pim. v zameno dam par lepih parcel in po potreb doplačam. Jav:te se Slov Narodn pod »Več,i posestnik«. 573-20
PARCELO na peščenem terenu  alt  drugje  na suhem terenu,   kupim   do 9'00.00< Lir   ev.   več.    P: site Slov Narodu pod »Vložek«.
572-2''
NADSTROPJE v mestu ali ožji ofcol-ci. eno do dvorane-. an;sko, rudi brer kopalnice, kupim. Ponudbo Slov. Narodu pr,d "M^la   druf na«. c79-21a
KOMPLEKS blizu ceste in vode. za zidavo več e zgradbe, nuino kupim. Nai-
raie na Fuii'?.h. V zameno
dam   več i o    h: so   v    L ub liani.   Posredovalcem dam lepo nagrado. Ponudbe SI.
Narodu   pod »Kemični«.
569-20
PARCELE   na gramoznem
terenu, zameni-;m proti doplačilu  ali  drugi vrednosti
za primerno vilo ali hišo, ne prrd.^cč iz mes^a. Po-Dttdbe Slov. Narodu pod •^2clim   si   dom«.     56S 20
j SKLADIŠČE v mestu, ob-icineie in suho. tudi več prostorov, vzamem v na-em, pt"> dogovoru tudi za več let. Ponndbe Slov. N-irodu  pod »Polust.
577-17
So
SOBICO opremleno. n-da!eč od kolodvora, iščem. Ponudbe Slov. Nar. p»jd r»Soliden  in zanesljiv«.
590 23a
SOBO opremleno, s posebnim vhodom, išče mestna uradnica. Ponudbe SI. Narodu pod »Opremljena sob.?«. 581-23a SOBO čedno, sončno, s posebnim vbodom, v centru ali v bližini mesta, išče m'ad samski gospod. Ponudbe Slov. Narodu pod »Trgovec«. 605-2 3 a
PARCELO stavbno. 1200 kv. m., prodam za Lir 380.000. Ponudbe SI. Narodu   pod   »Gozdni zrak«.
600-20
PARCELO pri Sv. Jožefu prodam za Lir 8:0.000. Ponudbe Slov. Narodu pod »Nu;aost«. 599-20 KOMPLEKS več 1000 kv m., za košnjo, kupim najraje v okolici Dev. Mar v Polju. sicer pa. tudi drugje, samo. da ni močvirnat. Ponudbe S'ov. Narodu pod »Mrva«. 580-2; STANOVANJE najmanj 2 sob, s kornfortom, blizu centra, kupim. Ponudbe Slov. Narodu pod »Kontrolor«. 578-21a VILO z lepimi komfortnimi stanovan>i in velikim sadnim in zelenjadnim vrtom pod Rožnikom, zamenjam aa manjšo blizu tramvaja tn želim dopla čila. Ponudbe Slov. Narodu pod »Teiko hodim«.
576-21
NJIVE ali travnik kupim za pridelovanje zdravilnih zelišč. Ponudb« Slov. Na rodu pod »Drogerija«.
370-20
TRAVNIK rudS večjega obsega. lahko tuda izven blok«. kup;m. Ponudbe Slo»v.  Naroda   ped »Sadje-
GOSPODINJO dobro, varčno žensko, tudi vdovo, do  27  let,    ^čem. Zenirev
ni izkl;učens! P.^r.uJbe s sliko pod garancijo popolne   diskretnosti   na 51.
Narod   pod   »Iščem Te«.
603-25
tKot žrtev letalskega napada nas Je za vedno zapustil nafe ljubljena oče ln stari oče. gospod Martin P$zaršek
upokojenec tobačne tovarne
Pogreb bo v sredo ob pol 9. url z 2al na pokopališče le Sv. Križu.
LJubljana, 11. marca 1945.
đtalujoci:   Pozaršek   tn Barič ter ostalo sorodstvo
^ Za vedno me  Je zapr^stlla kot žrtev
letalskega  naoada moja nepozabna zlata -i      mamic:;. cro>^pa
' Dax Marija
uradnica
Blago poSoJnloo bomo pokopali v sredo, dne 14. t. m., ob pol 9. url 2 2al, molilnlce. aa po-l:r>pal'i£če k Sv. Križu.
LJubljana, ll. rnarcar 1945.
Globoko   žalujoča   hčerka Nives ter ostalo sorodstvo
jM» Kot žrtev letalskega napada nas Je pre-#04  rano   zapustila   nada   predobra   žena ln
fzlata mamica, gospa Oven Angela
trgovka
Drago in nepozabno pokoj nico bomo spremili na njeni zadnji poti v sredo, dne 14. t. m., ob pol 9. url z 2ai, molilnlca, na pokopališče k Sv. Križu,
LJubljana, 11. marca 1945.
Žalujoči mož Rudi in hčerkica Maraska ter ostalo sorodstvo
Urejuje: Rudolf Ožim — Za >Narodno tiskarno đ .d-« kot tlskarnarm: Fi m Jcran — Za inseratni  del odgovoren: Ljucovriir
Ako želite prodati poVi^ij-iino m . ne predmete ter sami ue Dtej2Xnete prit; \ uuS lokal, prosimo, uu iiam to usl;«ieno ali telei.mićiio sA>3-rt>vitc*. PeslaU i>...:io k \ain na dum svo-jega nakupovalen.
iscJ/.uzo        .   ^.i^ne pomoči i^jubijana, GradiSee      4, teL M. i>o-«;9
uiiel s a^ov-j malo soiUrioO in je
avai-Liiit u^ti'.i tvutarja z co-niio po i;ia-va. UU, uJa-ca sUi b^*a biariaa — kek;« Ui
»Gospod pove jiuk. Uutarj.i sovraii vya
vas — tetka so bo uubn maiilec. Kar se uce mene, lahko vpradate krCniarJe ui vsae
\^-ua«iiuie. Ki so bili tu. oe me je kaicri koU I>ogiesil le za pel nunul,« je ie-aio dejal Jernej.
>Scin že pvčzvedovai pri njih,« se je na> amehrri poveljnik. lA^^Kla l^ijzar, krćmar m stenovec so kar pred menoj ra'*mncnU. da ste bili vso noc v njihovi d užiu — dobre piiče imate! Ne bom vaa v-el s s<.-boj
— je že vs<? v 10 tu!   Saj   Ruta.ja tudi
nismo niorrli d kaseti--dolični, kj je
ubil vašega sina jo tud! Ru a; a,* je dejal poveljnik, in pričel nekaj beležiti. »Ta-ko, gospod Jernej opr&vfla sva.«
Zcpet je zava hla:'ni jermenski veter, žalni s:>r-evod se je vil proti pokopališču ob veliki uc-e^eibi cbe:n.-tva, iz bližnjo mi daljne okolice.
Ktartac! sanjave r,*: v Krro-zt zrle v krsto. M so jo izročal materi zemlji. Njene mlade, ljubezni potni oči ni««o vzdržale r er1,%-Tn ob misij Aa p bo ea vedno za[Tr-
ni'r». zemlja ljubljenega r-rža.
Blediea ji !e p r:&a obru ir» ngvrtjdHa bi se blja, đa je ^ Jemei prortregei.
Zagrnile je zemlja moža, ki ga *e vt?e
kr^mnr v eanllivern govnm naslavljal o4 svotefra n^p ■ ^' -  - ^ —
»Tako r»T!i |q Mio u - DO. Bos: b<xV3 Imeti SamO i^h-r IfoČA pc3eg rehe, r^tn ie
pokuca] ttidi m       đ^brotrllca. Naj mu
bo rah'«5 doenaea rep^Ha ir- jo fe r>re?rmoi-no IfnbtL« V đofconcjal       -; utiral nol e.
Vsi bo z žale f ^ v srcu ranuAčr.li gOu rnr^lo, r^l^^it^ z venci.
Ko jo pri£ia KSara đorotvv, v ete^dHi v svojo no?**. V Erlft Bfl fe na ooet đje te thi
la.  Ob-io'-'.'!   <c mo^a, svojo  prvo, erl_
Mat! in rV-^n |r\ telftžPi. VV.vh temu, crn. sta l-.ni f'Ki; --'-n t -'r "-'-^ potrobrnl, .T^t-ipi +o p«i vtmSca \- najtagje in rxva
povrnil! ^-^^ jo tvr> cr.<v^e. i-^ n-»
ve k-^" i> iz^rui 'l-» Da  m "cen st, Jernej«
fieJc   Zoni  rof  i->oš  t!  r. i 1 r te#Sa3  5r!nn. ti
bc5 r-»o^* Hubl5en^ek    • t'-,;  saradl  !•••' s
sem r-rH^-tn r*c*t to n^ bo p^bd r>;r-:l . . ,<
Naslednji đea so pok ropali B^xtar|a. Za njcf^nv^m bct'evodom fe .r'o io nekal rado. vednedev. Krčmar je } ;i tako zadovoilen, ker -fe sastalo Pj.i'i r-rr?u-> Brce da
?r i?^:ocn čnz petedeset litrov vina b—-p'r.cno. Sele te^ai je pi^ott*"1 ko ie padel Kfš'r. da |e bfl R!tft.-r* pol vraga.
»Hvala Jerneju, Rutarjev rod Je zamrl
— sM dub je zanM ^'i1 Srednjo 8 bomo v miru sp-ili! Oh. de bi b:l zdaj tu K tfr« je vzdfhnli! krčmar i" po naelonil na m bo,
Marta se jo m^roln priseliti k bderi. »Kar iikuam moža, bom vsaj vas Brnela po!e.2T seb^,* je vzdlhnlla Klera P£^i le mlarla, je sklenila, da b^> oateia sama. Z dvojno ljubeznijo je Ilubila Jernejčka
Pepca r? oetala, preko zime se i. i Ko. š:r->\ih. Ker je prišla - Marta k hifld ' > j uvVlela. da je o.'-.-^x in de nima kaj delati. Zato |e trkoi ko je skoofieđ jnofr rxl_ povedala BndSbo. B?cer sta Kkira jn Jernej pr1«rovof-VT-i. naj ^e o tr.ne pri r. h. a orta fe odklntala.
Jernej ie d 1 ro ve "r"1 no c>m v» bre. penelo niou^ _ ce. Solnih oči 5*ta so r-'s'o-v*la. Jernej 11 fo stistrBI v roko precejšen zavojček z denarjem: s-r^ ^r-» naj *; bo v svetu naklonjena sreča, ker ti ni bila tu * ir* vzdOmiL
Penca se 1a zazrla v njegove oči:
*Oče. hvala . . .«
Porjr;vnO PO tu  za^ilf ^r>l"r»
Od malesra .l^vc*' "ki moi—'" ert'-ro* pcefoviti D vrnila ea je v nc poljubila in vzcHrmnia:    "*r^»: srček, tebe b."m priala gledat, ko b^.5 dekore!...*
Žalostnega srca ;n apomine ie ^^'"^'Ta v?c in s: sla v svet takat srečo, . . (Konec)
DRŽAVNO nT-------iščE
OPERNO ^tEDAUSn Pon^^oi^k. 12. marca ob 17.39: IlaKsenet: Thif?. Red D
Torek. 13 m^^^ or» 17J30: P^'ma T.r>cre-'«f Hrupna RoTo-'č: Gii-ta Dcrliiii:. Prenilera Rtd Premicrski.
flrn
fina ''»^'»■"''•p prif»,,r>r|p
RADIO LJUBLJANA
FO\KDK¥^F,K. VI. MARCA 1945
7.0O---7.10: Po.v^ia v nemžjini. 710 do 9.00: Jutranji koncert. Vmes: 7.30—7.40: Poročita v alovenšč.ni. 9.00—9.10: Por» cia v nemdčSni. 12 00 -1400: Nap^već sporeda, nato — .Pi erios osred. nem. BPfSBeda: Glasba, za premor. Vmes: 12 30 12.-15: Por* čila v nemšč'ni, porečko o položi'.ju in pvi*>-6ila v slovend&ini. 14.00—14.10: Por* <ćJa, v lerriščini. 14-10—1500: Vsakemu nekaj. 15 C0—17.00:Proros osred. nem. eporeča. 17.00—17.15: Paročila v nemšč'aii in slovenščini. 17-15—IS 30: Prenos osred. nem. sporeda: P aano p Bje — čaj ži an^ volje. 1830—18.45: Glasbena medi°Ta, 18.45 do 19.00: še<rave besede — Zupane Lojze: Humoreske. 19 00 - 19 30: Ti^o Trnovo. 19 30—19.45: PmoOHa v slov. 19.45 2000: Aktualno predavanje (preni''«). 20 OO do 2015: Poročila v nemščini. 20 15—2200: Prenos osred. nem. sv^^'"1: Vsakemu s\to-je — ra/Mo zapoje. 22 00 22 15: Por cTa v nemščini in noooved sp'recja. 2215 do 23.00: Salonski o^kestter vol! Albert Der-melj. 23.00 —24.00: Prenos osred. nam. sporeda: Glasba pi^d po^r.cčjo.
^     Kot Srtvl bombnega napada sta na" ra M|     vedno   zap-i^f.la   naSa    srčno ljubljena h gjospad
ZAJC \TKTOR
ln ro^pa ZAJC ET Y7. UUCTA
Pogreb bo v sredo. 14. t. m., ob 9. uri z Zal. m silnice, na pofe-.p.vi^če k Sv. Križu. LJubljana, ll. marca in-*5.
ŽALUJOČI OST.M.T
Kot žrtev letal kr-sa nmada nas je prerano zapustil naž ljubljeni mož ln predobri očka. go pod
JAKOS ALOJZIJ
Na njegovi po. .ednji poti ga bomo Bpremlli v sredo, dne 14. t. m. ob 9. uri z Z.il — molilnlce na pokopamče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 11. marca 1945.
žalujoča    soprosa   Terezija in sin Bajko ter os:a!o sorodstvo. —— I 'U I HBaW*BBBaBBMB3Bn«BJBBB^
»Izgubili    smo    našo    srčno ljubljeno ženo, mamico, sestro itd., kot žrtev ledi       talskega napada, gospo
Potocar Marijo
Pokopali jo bemo v sredo, dne 14. t. m., ob 16. uri izpred pokopal:sča na Viču na v:5ko pokopališče.
LJubljana - Dobrova, 11. marca 1945.
Globoko žalujoči: mož   Lojze,  hčerkica Marica in ostalo sorodstvo