studijska us ljudska KNJIŽNICA Trg svobode 1 2250 ITUJ Časopis družbe Talum, d.o.o., Kidričevo december 1997 / številka 8 / leto XXXIV Zajček je na travniku sredi gozda našel ogledalo in vesel odskakljal povedat veverici, da je našel svojo izgubljeno sliko. “To je vendar moja slika !” je dejala veverica in mu vzela ogledalo. Prepir je prekinil medved, ki je radovedno prihlačal mimo. “Kako lepo ! Mojo sliko sta našla, “ je dejal medved, pograbil ogledalo in odšel domov. Doma je svojo sliko s ponosom pokazal sinu, ki je navdušen dejal: “ Očka, saj to si ti, ko si bil še majhen ! ” Basen o zajčku, veverici in medvedu. Srečno novo leto (/)< f razmišljanje KDO NAM JE NAKOPAL DEMONE, ali Pojdimo v elektrolizo - nemudoma Ponujamo vam v branje in premišljevanje odlomek iz romana “Kolos iz Maroussija” Henrya Millerja, enega velikih posebnežev svetovne literature in enega največjih ameriških prozaistov vseh časov. Pričujoči zapis je nastal 1940 leta po Millerjevem obisku antične Grčije, ki ga je očarala s svojo preprostostjo, zgodovinskimi koreninami in izročilom. “Uplahnil sem, zmanjšal sem se na pravo človeško velikost, pripravljen sem bil sprejeti svojo usodo in voljan sem bil dajati vse tisto, kar sem sprejel. Odločno zavračam, da bi postal kaj drugega kot prebivalec sveta. Niti en narod na zemlji ne more ustvariti nove ureditve življenja, dokler ne bo povsod uveljavljeno svetovno stališče. Pamet mi govori, da je do takega načina življenja še dolga pot, a pamet mi govori tudi, da človeka ne bo zadovoljilo nič manjšega.” S temi besedami je Miller skušal preusmeriti dogajanja in ublažiti strasti pred izbruhom druge svetovne vojne. Vojna je kljub temu bila in ne samo ena, in nobenega upanja ni, da bo svet postal popolnoma človeški, še naprej bomo ustvarjali bogove, ki nas bodo uničevali. Miller zahteva od vsakega posameznika, da se upre demonom, ki so vedno okrog nas, ki bi nas radi izločili, pošiljali na grmade, sprli med seboj, okužili z bacilom preteklosti, tudi vojno bi umislili samo zato, da bi se pojavili kot rešitelji. V Sloveniji smo ob zadnjih volitvah in na kulturno družbenem dogajanju sploh, uspeli vsaj zaenkrat ustaviti naše kržljave pošasti in ohraniti človeškost. Stari dobri Henry (umrl 1980) bi se veselil našemu približevanju ideje, ’biti prebivalec sveta’. Prisluhnimo njegovim besedam izpred 57 let: “Psihoanalitiki vsepovsod bijejo brezupen boj. Za vsakega posameznika, ki ga ’adaptiranega’, kot pravijo, vrnejo v tok življenja, jih deset popolnoma onesposobijo. Nikoli ne bo na voljo dovolj psihoanalitikov, ne glede na to, kako hitro jih proizvajamo. Ena sama kratka vojna zadostuje za uničenje več stoletnega dela. Seveda bo kirurgija še naprej napredovala, čeprav je težko reči, kakšna je korist tega napredka. Popolnoma bi se moral spremeniti naš način življenja. Ne potrebujemo boljših kirurških instrumentov, potrebujemo boljše življenje. Ce bi se vsi kirurgi, vsi psihoanalitiki, vsi medicinci odrekli svojemu delu in bi se za krajši čas zbrali v velikem amfiteatru v Epidaurosu, če bi se v miru in tišini pogovorili o takojšnji, drastični potrebi vsega človeštva, bi zelo hitro dobili odgovor, in ta bi bil enoglasen: REVOLUCIJA. Svetovna revolucija od vrha do tal, na vseh področjih zavesti. Ne gre za boj zoper bolezni: Bolezni so stranski proizvod. Človekovi sovražniki niso bacili, ampak človek sam, njegov ponos, njegovi predsodki, njegova neumnost, njegova domišljavost. Noben sloj ni imun, noben sistem ni zdravilo za vse. Vsak se mora sam upreti življenjskemu načinu, ki mu ne ustreza. Da bi bil ta odpor učinkovit, bi moral biti neprekinjen in neizprosen. Ne bi zadostovalo, če bi strmoglavili vlade, gospodarje, zatiralce: človek bi moral strmoglaviti svoje predsodke o pravem in napačnem, dobrem in slabem, pravičnem in nepravičnem. Zapustiti bi moral svoje težko priborjene strelske jarke, v katere smo se zakopali, in stopiti na piano, morali bi predati orožje, svojo lastnino, svoje pravice kot posamezniki, razredi, države, ljudstva. Milijarde ljudi, ki iščejo mir, ni mogoče zasužnjiti. Mi sami smo se zasužnjili s svojim ozkosrčnim, omejenim pogledom na življenje. Lepo je dati svoje življenje za določeno stvar, a mrtveci ne dosežejo ničesar. Življenje zahteva, da damo nekaj več -duha, dušo, pamet, dobro voljo. Narava je vedno pripravl- jena popolniti vrzeli, ki jih povzroča smrt, toda narava ne more nuditi pameti, volje, domišljije, da bi premagali sile smrti. Narava obnavlja in popravlja, to je vse. Človekova naloga pa je zatreti morilski nagon, ki mu v njegovi razvejanosti in pojavnosti ni konca ne kraja. Nesmiselno se je zanašati na Boga, tako kot se je brezplodno upirati sili s silo. Vsaka bitka je tesna zveza, spočeta v krvi in tesnobi, vsaka vojna je poraz človeškega duha. Vojna je zgolj obsežen odraz vseh lažnih, votlih, hlinjenih sporov v dramatičnem slogu, ki se dogaja vsepovsod vsak dan, celo v tako imenovanih obdobjih miru. Vsak človek prispeva svoj delež, da se klanja nadaljuje, tudi tisti, za katere se zdi, da stojijo ob strani. Vsi smo vpleteni, vsi hočeš nočeš sodelujemo. Zemlja je naša stvaritev in sprejeti moramo sadove naše stvaritve. Dokler bomo zavračali misel na korist sveta, na koristi sveta, na svetovni mir, bomo ubijali in izdajali drug drugega. To se lahko nadaljuje do sodnega dne, če bomo tako želeli. Nič drugega ne more prinesti novega in boljšega sveta, razen naše želje po njem. Človek ubija iz strahu - strah pa ima toliko glav kot hidra. Ko enkrat začnemo klati, to klanje nima konca. Niti cela večnost ne bi zadostovala, da bi premagali pošasti, ki nas mučijo. KDO NAM JE NAKOPAL DEMONE? To vprašanje si mora zastaviti vsak sam. Naj vsak človek pogleda svoje srce. Odgovorna nista ne Bog ne hudič, zagotovo pa ne take kržljave pošasti, kot so Hitler, Mussolini, Stalin et alia. Gotovo ne tudi taki bavbavi, kot so katolicizem, kapi- talizem in komunizem. Kdo nam je v srca pripeljal pošasti, da nas mučijo? Dobro vprašanje in če to lahko odkrijemo samo tako, da gremo v Epidauros, potem zahtevam od vsakega med vami, da pusti vse in gre tja - nemudoma.” Kolos iz Maroussija (stran 63-64) In kaj ima s tem opraviti Talum? Mnogo! Imamo pravico zvedeti, da je svet lahko lepši. Imamo pravico zavreči tiste, ki so na horuk pripravljeni vzeti pravico v svoje roke, ki nam ponujajo popolno slepoto za vse, kar vodi čez prag človeške skromnosti in ponižnosti. Naša nevednost bi bila njihovo edino upanje. Toda Talum ima poleg rezultatov dela bogastvo v ljudeh. Imamo tudi svoj Epidauros. Zato si lahko privoščimo, da ob koncu leta namesto božičnih in novoletnih fraz zapišemo “basen o zajčku, veverici in medvedu.” S to prijetno in ljubeznivo idejo stopamo med Millerjeve prebivalce sveta, kjer vsakdo v ogledalu vidi samo sebe, ne kaže s prstom na druge in v sebi tudi išče rešitev. Ko pa smo potrti, zgubljeni ali hudobni, pojdimo v naš Epidauros, v ELEKTROLIZO, ta nas bo pozdravila! Ivo Ercegovič S podelitve Zlatih metuljev Letošnje praznovanje tovarniškega praznika se je pričelo s svečanostjo, na kateri je direktor Taluma g. Danilo Toplek podelil jubilejne listine sodelavkam in sodelavcem, ki so v letu 1997 dopolnili 30 let dela v Talumu. Prireditev je dosegla vrhunec s podelitvijo najodličnejših Talumovih priznanj, Zlatih metuljev. Dobili so jih sodelavki in sodelavca s fotografije: Ivan Kosi, Ivana Banič - Kranjčevič, Olga Sagadin in Janez Šterbal. ;____ Kaj pravzaprav je sreča ? Pri pripravi zadnje številke Aluminija smo “povabili na čaj” pomočnico direktorja, vodje delovnih enot in služb ter jih poprosili, da na kratko opišejo najpomembnejše letošnje rezultate pri svojem delu. V začetku so omahovali, toda potem so navdušeno sporočali svoja stališča. Da pa smo si ljudje različni, se je z vso svojo pozitivnostjo pokazalo tudi tokrat. Najbolj značilen je optimizem, ki se čuti pri vsaki besedi, vsakdo je v primerjavi s preteklim letom naštel nekaj novega, boljšega. Celo Špoljar šušlja o dobičku__________________________________________________________________________________________________________________ Vsak zase ve, koliko kamenčkov je prispeval Najpomembnejši dogodek leta za TALUM je zame rezultat privatizacije. Kar 94 odstotkov vseh nakdanjih in sedanjih zaposlenih v Talumu se je odločilo za privatizacijski delež Taluma. To pomeni, da nam obstoj in razvoj Taluma nekaj pomenita. Vsem! Tako tistim, ki smo v Talumu ali hčerah še zaposleni, kot tudi tistim, ki več niso. Rezultat privatizacije pomeni prepričanje velike večine v nadaljnji obstoj Taluma. In dodatno obvezo ter hkrati spodbudo vodstvu. Poslovanje Taluma bi lahko primerjali z mozaikom, ki je sestavljen iz mnogih manjših raznobarvnih kamenčkov. Vsak zase ve, koliko in katere kamenčke je prispeval v ta skupni mozaik. Če manjka le eden, mozaik zgubi lepoto, ni popoln. Vsem, ki ste prispevali v ta skupni mozaik v letu 1997, se v imenu vodstva iskreno zahvaljujem za sodelovanje. Prepričana sem, da bomo podoben mozaik ustvarili tudi v letu 1998. Na osebnem področju pa želim vsem sodelavkam in sodelavcem, upokojenim članom našega TALUMA ter članom vaših družin prijetno praznovanje in srečno, zdravo ter uspešno novo leto. Praznujte v toplem vzdušju. Brigita Ačimovič Do konca leta dobiček iz poslovanja?! Analiza rezultatov poslovnega izida v desetmesečju leta 1997 je pokazala, da se naša pričakovanja v zvezi z izboljševanjem poslovnega rezultata uresničujejeo. Ugotovljeno izgubo iz poslovanja v prvem polletju letošnjega leta 361 mio SIT smo zmanjšali na vsega 50 mio SIT. Žal se to še nikjer ne pozna, saj še vedno poslujemo z izgubo. To je vgiavnem tudi razlog, da se plače ne morejo povišati, saj smo zaradi blokiranega žiro računa in poslovanja z izgubo omejeni z Zakonom o zajamečnih plačah. Mislim pa, da so rezultati naših prizadevanj vidni in je smiselno vztrajati tako, da do konca poslovnega leta dosežemo tudi dobiček iz poslovanja, saj v celotnem poslovanju ustvarjamo dobiček že od polletja 1997. Proces lastninjenja Taluma še ni končan, dogovori z vlado R. Slovenije še potekajo. V letu 1998 nam vsem skupaj želim dosti zdravja in denarja, da ga bomo lahko pametno porabili! Zlatko Špoljar Kaj pravzaprav je sreča? Iz leta 1997, ki se izteka, mi ostajajo v spominu samo dobre in lepe stvari. Službeno mi pomeni prelomnico, tako pri izbiri in zmanjševanju dobaviteljev, ki jih izbiramo sami v Nabavi, tako pri znižanju cen in podaljšanih plačilnih rokih kot pri pomlajeni, sveži in pridni kadrovski zasedbi. Zasebno me je poleg vsakega prijaznega dneva obogatilo potovanje po Skandinaviji in mi dalo dovolj pozitivne energije ali kakorkoli se že reče tistemu, kar se človeka tako lepo dotakne, a nihče ne ve, kaj to pravzaprav je. Za leto 1998 želim sebi in vsem, da gremo z vso vnemo novim (starim) ciljem naproti in dovolj vere, da nam bo uspelo vse, kar si bomo začrtali. Brigita Majal Bik je nasprotje medveda, začnimo odpirati šampanjce! Podoba bika je bila zaščitni znak za cene aluminija v letu 1997. V žargonu borze metalov pomeni bik namreč nasprotje medveda, ki simbolizira lenobo, neokretnost in počasnost ali drugače povedano: zastajajoče ali padajoče cenovne trende. Povprečna letošnja 11 mesečna borzna cena 1.606 USD/t morda za koga ni razlog za odpiranje šampanjcev, racionalnemu analitiku pa povzroča ugodje tako kot majhna mesečna nihanja okrog povprečja. Nagli skoki cen vnašajo zmedo na trgu, nivo visokih cen pa lahko vzpodbudi uporabo surogatov. Tudi napovedi za leto 1998 so vzpobudne: 5,5% - na rast potrošnje (na 4% v Ietu1997), rast proizvodnje za 4,6%, pretežno skozi reaktiviranje obstoječih kapacitet, padec komercialnih zalog na 5,5 tednov obsega potrošnje iz sedanjih 6,7 tednov in ocena, da bo povprečna 3-mesečna LME cena 1.800 USD/t. Nas bo podoba bika osrečevala tudi v letu 1998? Držimo pesti! mag. Vinko Fištravec Številka 8, stran 4, decemberl 997 Verjamem, da bomo obvladali stroške Glede na to, da je temeljni cilj vsake gospodarske družbe preživetje na dolgi rok, kar pomeni neprekinjeno zadovoljevanje interesov vseh udeležencev na zadovoljivi ravni menim, da je v letu, ki se izteka, kljub še vedno nagativno nastrojenim slovenskim javnostim proti nam, Talumu kazalo dobro. K temu so pripomogla relativno ugodna cenovna gibanja na svetovnem aluminijskem trgu, ki nam sicer vedno niso bila všeč, napori vseh zaposlenih pri rednem poslovanju ter pomembnejše aktivnosti, ki so se v letošnjem letu odvijale na področju dokončne izbire poslovnega partnerja in na področju sicer še nedokončanih aktivnosti lastninjenja in privatizacije, ki pa le dopuščajo upanje na nekoliko varnejšo prihodnost. Talum se odziva na vse vplive iz okolja uspešno, še posebno na negativne, kot sodoben, dober in zrel kolektiv, kar me veseli. Zato mi je bilo zadnje leto všeč, čeprav ne želim reči, da obvladujemo sebe in okolje brez težav. Pa naj raje izzveni povedano bolj v smislu novoletne voščilnice za vse dobro v letu 1998 vsem nam v Talumu in vsem ostalim. S problemi, ki se lahko imenujejo “neusklajeni stroški,” pa se delovno tako ali tako srečujemo vsakodnevno, predvsem zato, da bomo jutri še boljši. Jaz verjamem v to. SREČNO! mag Lidija Hazabent Elektrolizi s polno paro naprej! Ob izteku kaledarskega leta smo vedno nekako žalostno-dobre volje. Vsaj zame to velja. Iztekajoče se leto je za našo delovno enoto eno najuspešnejših v zadnjih letih. Ponovno smo vzpostavili stanje polne proizvodnje v obeh elektrolizah, ki jo tekoče spremljamo preko tehnološkega in poslovnega informacijskega sistema. Pogled skozi okno seže do velike praznine, kjer je nekoč stal dimnik in malo bliže, kjer bomo postavili eklektrolizo C2. S priokusom nostalgije smo se septembra poslovili od zadnje stare elektrolizne celice HC, vendar smo jo naslednjih treh dneh nadomestili z novo. Ko bi le bilo tako enostavno zapolniti čakajočo praznino za C2? Ob Novem letu bi zaželel vsem zaposlenim ter njihovim najbližim veliko delovnih in osebnih uspehov! mag. Zlatko Čuš ■ Razvoj laboratorijske opreme je del sistema zagotavljanja kakovosti Najpomembnejše naloge na področju zagotavlajnja kakovosti, ki so letos zaznamovale dogajanja v naši delovni enoti, so bile usmerjene v izboljšanje postopkov spremljanja metalografskih preiskav, čemur je bil namenjen tudi obisk pri norveških partnerjih. Z nakupom metalografske “postaje” in programskega paketa bo to področje preiskav proizvodov učinkovitejše. Drugo področje, ki ga velja izpostaviti, je področje informacijskih povezav v Talumu, kot tudi navzven (Internet). V oktobru smo pričeli z vpeljevanjem informacijskega sistema Baan IV za področje zagotavljanja kakovosti, ki povezuje nabavo, proizvodnjo, skladišče in prodajo. Tretje pomembno področje pa je dvig kakovosti storitvene dejavnosti laboratorija. V prihodnem letu namreč planiramo vpeljati laboratorijski informacijski sistem. Stalno izpopolnjevanje laboratorijske in programske opreme, prevzemne kontrole, laboratorija in končne kontrole, so permanentne naloge, ki so vključene v celoten sistem zagotavljanja kakovosti. Te naloge so že danes odločilne pri zahtevah naših kupcev in pri ostalih povezavah doma in s svetom - v naslednjem letu bodo pa morda še bolj. Vsem sodelavcem vesele praznike ter srečno in uspešno leto 1998! dr. Marko Homšak Realiziramo samo ekonomsko učinkovite investicije Z iztekajočim letom sem zadovoljen v več pogledih. Cena aluminija je bila celo leto na takem nivoju, da je poslovanje dopuščalo več denarja za nove naložbe. Število 30 v letošnjem letu začetih in približno polovica zaključenih razvojnih nalog je dovolj zgovoren podatek. Všeč mi je tudi, da smo začeli temeljito in preudarno obravnavati investicije. Pri odločitvah strogo upoštevamo ekonomske učinke. Pri tem je zanimivo, da je zelo veliko takih projektov, ki se izplačajo prej kot v enem letu. Všeč mi je tudi vse večja sistematika pri vodenju projektov. To smo se naučili pri sistemu zagotavljanja kakovosti. V naših glavah je še polno nalog za drugo in še za naslednje leto. Upam samo, da bodo razmere na trgu aluminija takšne, da nam jih bo mogoče uresničiti. Vsem sodelavcem želim srečno in uspešno novo leto. Brane Kožuh Lepe misli in želje delavcem Taluma Predstavljajte si življenje kot velik oder, na katerem ima vsakdo od nas svojo vlogo. Kdo lahko mojo vlogo odigra bolje kot jaz sam? Poskušajmo jo odigrati čim bolje, originalno, z vsem svojim znanjem in srcem. Naučimo se jo igrati, vendar ne pozabimo, da nas zastarelo znanje pelje v kletko, brez oken in vrat. Pustimo prosto pot naši domišljiji (ustvarjalni) in ne omejujmo je pri sebi, še manj pri drugih! Domišljija je važnejša od znanja (A. Einstein). Srečno 1998! Albert Korošec Številka 8, stran 5, december 1997 Začeti znova in se učiti V težkih časih se prekalimo in pokažejo se tako naše slabosti kot dobre stvari. Zmanjšanje stroškov dela z razporejanjem na druga dela in druga podjetja je bilo za marsikoga boleče. Izkazalo pa se je, da ima marsikdo pogum začeti znova nekje drugje in se učiti, čeprav mu to ne piše na obrazu. Posebno pohvalne so spremembe pri zaposlenih z omejeno zdravstveno zmožnostjo. Srečno 1998! Marija Hrovatič Biti ali ne biti bit - Hamlet po Štajersko Kaj zapisati o bližajočem se koncu leta 1997 in kako strniti vtise dogajanj v nekaj stavkih? Mogoče se bo delavcem Livarne leto 1997 vtisnilo v spomin zaradi boljše urejenosti delovnih mest, boljše organiziranosti, kot smo je bili vajeni v preteklih letih, mogoče po najboljših proizvodnih dosežkih livarne v zadnjih 10 letih. Mogoče bodo nekateri želeli iz kakršnega koli razloga leto enostavno pozabiti. Kdo ve? Konec koncev gre samo za še eno kar dobro leto v nizu, upam, še boljših, ki se bodo tako kot to, zvrstila z bliskovito naglico. Vsem zaposlenim Taluma želim v naslednjem letu veliko zadovoljstva in sreče tako v zasebnem življenju, kot na delovnem mestu! Zvone Banko Manjša poraba energije na vseh nivojih V letu 1997 najpomembnejši dosežki Energetike so bili: Uvedba računalniškega sistema zajemanja podatkov števcev porabe električne energije na nivoju 10 kV za celotno podjetje in meritev enosmernih napetosti in tokov za elektrolizi B in C. Realizacija projekta izkoriščanja toplote dimnih plinov iz peči Hertwich v Livarni: s tem smo pridobili približno 500 kW toplotne moči, kar bo pomenilo pri ogrevanju prostorov in sanitarne vode odslej prihranek cca 4.000 1 pare na leto. Montaža števcev porabe vode pri vseh večjih porabnikih: tako nam ja uspelo zmanjšati nedefinirane porabe vode na približno 3% načrpanih mesečnih količin, hkrati pa smo zmanjšali skupno porabo vode v Talumu za popvprečno 20% ali 100.000 kubikov mesečno. Srečno 1998! Herman Škrinjar Prednost dajem lastnemu razvoju vzdrževanja Vzdrževanje je obnavljanje elementov sklopov sistema, s ciljem zagotavljanja njegove funkcionalnosti. V Talumu to dosegamo predvsem s planiranjem preventivnega vzdrževanja. V tekočem letu smo največ prispevali pri prenosu tehnologije litja drogov v livarni 3, pri posodobitvi tehtnic v anodah, pohvalimo pa se lahko s programi spremljanja tehnologije in nadzora procesa v elekrtolizi B, energetiki in anodah. Pri svojem delu posebej želimo sodelovati s proizvodnimi enotami in razvojem. Pri vsem tem pa posebej skrbimo, da ne zanemarimo lasten razvoj vzdrževalniške tehnologije. Vsem skupaj želim srečno in uspešno leto 1998! Stanko Horvat Pričakujem še boljše anode Pri tako zahtevni in pomembni proizvodnji kot je naša je nemogoče nakratko našteti vse naloge,ki smo jih realizirali v tekočem letu, dosti pa je tudi tistih, ki jih nismo. Za največji uspeh štejem uvedbo računalniškega spremljanja tehnološkega procesa, posodobitev dozirnih tehtnic, izločanje prahu in odprodajo ogljikovih materijalov. S temi in mnogimi drugimi posegi že dosegamo boljše razultate. Upam, da se bomo na ta način izognili pogostim spremembam kvalitete anod. V svoji enoti in tudi na nivoju Taluma sem doslej, in bom tudi v bodoče podpiral razvoj in raziskave, ker sem prepričan, da bomo le tako uspevali. Predvsem uspešno leto 1998 želim vsem našim delavcem! Edvard Dobnik Številka 8, stran 6, decemberl 997 Kmalu certifikat za prevoze v cestnem prometu V preteklem letu smo dokončno racionalizirali delo v OE Železniški promet, kjer s primerno organiziranostjo in sodelovanjem zaposlenih rešujemo vse storitve za Talum in Silkem. V Cestnem prometu smo vključili 9 novih CLARK-ovih viličarjev. Tako bomo zmanjšali stroške vzdrževanja, “stare” viličarje bomo dali v odpis. Pomembno je omeniti, da bomo od januarja 1998 vse Talumove viličarje servisirali v DE Promet, kar pomeni, da bo njihovo izkoriščanje boljše kontrolirano iz vidika stroškov vzdrževanja, zamenjave v primeru okvare, pravilne uporabe v proizvodnji ter odgovornost v primeru poškodb in porabi goriva. Preko Pravne službe vodimo aktivnosti za pridobitev certifikata za vsa motorna vozila v Talumu za prevoze v cestnem prometu. Te pogoje je predpisalo Ministrstvo za promet in zveze R Slovenije od 1.2.1998. . Vsem zaposlenim v Talumu želim v letu 1998 mnogo zdravja in uspeha! Viktor Markovič Povečana proizvodnja in kvaliteta izdelkov Za preteklo leto je bila najbolj značilna porast proizvodnje v povezavi s kvaliteto izdelkov, zato menim , da bodo po natančni poslovni analizi na tem delu proizvodnje ugotovili tudi pozitivne finančne rezultate. Tu mislim predvsem na porast proizvodnje rondelic za 35% ali za okoli 1.700 ton. Pri izparilcih se je razširil krog kupcev. Ostajajo še veliki nerešeni problemi pri enostransko napihnjanih izparilcih. Tu potrebujemo investicijo skoraj v višini dveh milijonov mark, kar ni samo odvisno od našega vodstva, ampak tudi od širše skupnosti. Upam, da se bo to rešilo v naslednjem letu. Srečno in uspešno leto 1998! Milan Tement Janko Vuk Mala in uspešna skupina Tudi za leto, ki se poslavlja, lahko trdim, da je bilo v Službi za organizacijo delovno pestro in zahtevno. Mislim pa, da smo kljub dejstvu, da smo zelo mala skupina, uspešno realizirali večino zastavljenih nalog. V Novem letu želim vsem sodelavkam in sodelavcem mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva in, da se vsakemu uresniči vsaj ena skrita želja! Varstvo pri delu - stalna naloga vseh zaposlenih Stanje varstva pri delu ocenjujemo na osnovi dveh glavnih podatkov: pogostost poškodb (število poškodb) in resnost poškodb (število izgubljenih dni). Za preteklo leto imamo obdelane podatke za enajst mesecev in če jih primerjam z enakim obdobjem leta 1996 vidim bistvene izboljšave. Tako se je število izgubljenih dni od 2193 zmanjšalo na 1230. Število poškodb se ja zmanjšalo od 126 v letu 1996 na samo 55 v letošnjem letu. K temu je pripomoglo dosledno izvajanje Programa ukrepov in predvsem dejstvo, da je varstvo pri delu v Talumu postala skupna in stalna naloga večine zaposlenih. Letos smo pridobili od Ministrstva za delo, pooblastilo za opravljanje strokovnih nalog s področja varstva pri delu. To je veliko priznanje za Talum, saj smo redki v Sloveniji, ki ga imamo. Srečno 1998! Janez Šterbal Statusno preoblikovanje Taluma v delniško družbo Ko gledam nazaj ugotavljam, da se nam izteka v marsičem prelomno leto. Novo stran na delovnem področju smo odprli s tem, ko smo končno zagrizli v kislo jabolko invalidske problematike, s stališča delovnega področja pravne službe, z oblikovanjem pravno formalnih elementov postopka odločanja in postopka varstva pravic. Izvedene volitve Sveta delavcev pomenijo nadaljevanje delavskega soupravljanja v Talumu, za novoizvoljene člane in vsekakor tudi za našo službo pa novi začetek. Novi začetek z novo vsebino dela, ki je pravzaprav stopnica višje glede zahtevnosti in strokovnosti bodočega dela Pravne službe, je izvedena privatizacija in statusno preoblikovanje Taluma iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo. Sicer pa je težko govoriti ali pisati o nalogah ali pomembnejših zadolžitvah službe, ko pa se priprava, kakor tudi izvedba skoraj vedno tesno prepletata s sodelovanjem drugih strokovnih služb tako, da so delovni dosežki in izpolnjene naloge vsota medsebojnega sodelovanja in skupnega dela. Vsem srečno 1998! Darja Havlas Kozoderc intervju Pogovor s predsednikom Sveta delavcev Ivanom Ogrincem Če se ne družimo, ne moremo biti prijatelji Ga poznate? Zaposlen je v delovni enoti Vzdrževanje, kamor je prišel pred trinajstimi leti in pozna skoraj vsak konec tovarne. Je strojni tehnik, zaposlen kot tehnolog, ki je pred leti opravljal tudi odgovornejša dela. Pove naravnost, kar misli, ceni prijateljstvo, je večni optimist, zato pravi, da si bo v Talumu prislužil pokojnino. Ne mara velikih kreditov za drage avtomobile, zato vozi polnoltnega GS-a in upa, da čas za “makino” še pride. Ivanov dom je sožitje treh generacij. Je poročen in oče dveh živahnih fantičev. Divjakov, me popravi, kar razumem, srečen sem, da sta taka. Ce se hočete srečati z njim kot kot predsednikom sveta delavcev, mu sporočiti kakšno pobudo, ali razkriti težave, naj vam povemo še to, da je mlad in simpatičen, ima modre oči in šarmantno sive lase. N Ne m Norete ga zgrešiti. Dan po izvolitvi sva se dogovorila za pogovor. “ Kar sprašujte,” je bil prijazno nasmejan,” jaz bom že odgovarjal.” Za trenutek se mi je zdelo, da je včasih lažje odgovarjati. Kje torej začeti? Pri svetu delavcev, čeprav se je predsednikovanje komaj začelo? Naj -bo tako, kajti Ivan Ogrinc ima za seboj že štiriletni mandat delovanja v svetu kot podpredsednik. Letošnje volitve so mu med predlaganimi kandidati prinesle največ glasov, kar ga je sicer presenetilo. To, da bo izvoljen, pa je bil prepričan, saj prihaja iz največje volilne enote, zato ga priporočila sindikata, ki so se pojavila tik pred volitvami, niso prav nič skrbela. Ivan Ogrinc: Mislim, da je bil učinek ravno nasproten kot so želeli v sindikatu. Nisem bil prizadet. Ni mi bilo pa vseeno po izvolitvi za predsednika, ko je predsednik sindikata ob koncu brez besed zapustil sejo. To, da nisem zadovoljen z delom sindikata sem glasno povedal in izstopil. Ne vem, kaj je pri tem narobe. Stopil bom do njega, da se pogovoriva. Člani sveta delavcev se ne bomo šli politiko. Pred Talumom so velike odločitve. Mi bomo vez med vodstvom in delavci in pomembno je, kako bomo informacije prenesli v svoje sredine. Potrudil se bom, da čimbolje. Dosedanje izkušnje nam kažejo, da se mnoge drobne reči in problemi , pa tudi vse pobude, y svetu delavcev rešujejo lažje in hitreje kot prek vodij. Tukaj nas poslušajo in slišijo najodgovornejši v Talumu. Upam, da bo tako tudi v bodoče. Pepričan sem, da se bomo dobro znašli in pametno sodelovali. Med nami so ljudje, ki so pred leti že sodelovali v raznih organih, med njimi tudi nekdanji predsednik sindikata, ki prav gotovo zna razbrati tudi kaj med vrsticami. Takim ljudem je lažje slediti, kot tistim, ki niso nikoli nikjer sodelovali. Mislim, da bodo seje živahne in se bom moral pošteno potruditi. V začetku bom za kakšen nasvet še povprašal Dragico, ki si je nabrala veliko izkušenj in zna "papirnatim zadevam” bolje slediti kot jaz. Vem, da pomoči ne bo odrekla, ker je fejst punca. Pa ne rečem to zato, da bi ji vrnil kompliment, ampak zato, ker dejansko je, in tako tudi mislim. Delate v pripravi dela v vzdrževanju kot terotehnolog. Tempo je vedno večji in ni časa za luftanje, kot pravite. Kako boste uskladili funkcijo in delo? Ivan Ogrinc: Mislim da ne bo težav. Vem, da fnoram to delo opravljati profesionalno, kar pa ne pomeni, da mi bo vzelo osem ur dnevno. Dvakrat na teden, v torek in četrtek od 12.30 do 14.30 bom v pisarni sveta delavcev. Drugače bom še vedno to, kar sem in še vedno bom delal to, kar sem delal doslej. Razdalja do uprave pa ne bi smela biti moteča. Navsezadnje imam tudi kolo. V vzdrževanju se dobro počutite, pravzaprav povsod, kjer so okrog vas iskreni ljudje. Ivan Ogrinc: Res smo skupina, ki znamo drug drugemu povedati vse in odlično sodelujemo. Skupaj smo se znašli ljudje s predznanji: varilec, vodovodni inštalater, meni pa niso tuja ključavničarska dela, torej osnove, ki nam v pripravi dela veliko pomenijo in projekt tukaj kompleksno obdelamo. Za informacijo naj povem, da smo delali zlagalnik za 25 kg hlebčke. Mišim, da opravljam svoje delo solidno, saj vodja ni nezadovoljen. V strojni delavnici smo kot velika družina. Vodja, skupinovodja, tehnologi in vsi ostali, se dobro razumemo. Če že kdo “čobo dela”, se takoj zmenimo zakaj in rešimo. Kam pa pridemo, če bom moral, kot kaže, delati do 65 leta starosti in bi se s kom še 30 let grdo gledal. Pravite, da si boste prislužili pokojnino v Talumu? Ivan Ogrinc: Upam na najboljše. Vladni mlini nekam čudno in počasi meljejo, a o naši odločitvi ne morejo več dolgo čakati. Prav gotovo se bo nekaj stvari še spremenilo, mogoče organizacija in način dela, verjetno število zaposlenih. Mislim, da smo veliko tega že postorili, da znamo dobro delati, še vedno pa je kaj malih rezerv. Res, da se nam plače ne dvigujejo, so pa le, in to redno. Upate, da se bodo dvignile? Ivan Ogrinc: Seveda, ne bi bil normalen, če ne bi upal. Ste po naravi optimist? Ivan Ogrinc: Vedno! Mislim, da se še prej poberem, če me kaj potolče. Ljudje, ki me poznajo, vedo, da ne nosim nezadovoljstva na to stran ograje. Mogoče res še nisem naletel na take težave, da bi jih moral nositi, kar marsikdo dela, če pa že bom, bom naredil vse, da moja delovna okolica tega ne bo čutila. Imate prijatelje, ste radi v družbi? Ivan Ogrinc: Včasih celo preveč. Pa ne mislim na gostilniško družbo. Rad grem z družino naokoli, rad sem s sodelavci. Pri meni skoraj nikoli ni težav, kadar se dogovarjamo'za piknik ali kaj podobnega. Piskre skup, pa gremo. Če se ne družimo, ne moremo biti pravi prijatelji. Več kot tretjino dneva preživimo skupaj v službi, zato si moramo zaupati. Pravijo sicer, da je službo dobro menjati, da si bolj produktiven. Ampak tudi pri nas se odvijajo stvari s tako hitrostjo, da jim včasih komaj sledimo. Kar naprej se nekaj novega učimo. Naj omenim samo računalništvo, kjer imajo starejši ljudje včasih kar nekaj težav. Še malo pa me bosta otroka prekosila, saj vidim, da je dovolj, če pokažem igrico dvakrat, potem že mene učita, kako dalje. Bili ste na strokovni ekskurziji na Slovaškem. S kakšnimi občutki ste se vrnili ? Ivan Ogrinc: Z lepimi. Mislim, da je bila to krasna nagrada prejšnjemu svetu delavcev. Všeč mi je bilo, da smo videli proizvodnjo kot je naša. Tudi, če jezika ne bi razumeli oz. nam ne bi prevajali, so podatki primerljivi in vedeli smo, kaj gledamo. Presenetila me je čistoča, red in nošenje zaščitnih sredstev. V mnogočem se vidi vpliv zunanjega partnerja. So pa ljudje kot mi. Razlagajo nam o prepovedi alkohola in sankcijah, pa v komandnem prostoru diši po rumu. Prepovedane stvari so povsod najslajše. Na tem področju se bomo morali tudi mi še spremeniti. Vera Peklar zanimivosti Izjava meseca: “Z ozirom na aktivnosti okrog lastninjenja in privatizacije boste v prihodnih mesecih v časopisih čitali različne vesti o Talumu. Verjamete lahko samo Aluminiju.” S temi besedami je predsednik družbe mag. Danilo Toplek nagovoril naše upokojece na srečanju v Kidričevem, 21. novembra, ob proslavi tovarniškega praznika. Torej, verjamite samo Aluminiju! Družba Norsk Hydro je v devetmesečnem poslovanju letošnjega leta ustvarila dohodek v višini 1.215 mio USD, od tega je aluminijska veja ustvarila 252 mio USD. Čisti dohodek (dobiček) celotne firme je znašal 617,6 mio USD. Poleg aluminija imajo še proizvodnjo nafte in plina, in proizvodnjo umetnih gnojil in zaščitnih sredstev za kmetijstvo. Tisti del aluminijske veje, ki je tudi primerljiv z nami (proizvodnja primarnega aluminija), je ustvaril večji dohodek v tretjem kvartalu kot v prejšnjih dveh in bistveno več, kot v letu 1996. To vglavnem pripisujejo višji ceni aluminija LME in ugodnejšemu razmerju dolar krona. Poleg tega je Hydro za 10 % povečal kapacitete proizvodnje aluminija v primerjavi s prejšnjim obdobjem. V Talumu smo proti koncu leta boljše poslovali in imamo samo še 50 mio SIT (300.000 USD) izgube. Z ozirom na naše “pogoje poslovanja” bomo zelo zadovoljni, če v 1998 leto stopimo z enim samim dolarjem dobička. Pri tem ne pozabimo, da v povprečju dosegamo boljše proizvodne parametre kot Hydro! Analize strokovnjakov Hydro glede porabe in cene aluminija so zelo optimistične. Izhajajo predvsem iz ugotovitve, da poraba aluminija narašča. Zelo dober znak je, da so zaloge aluminija pri LME v prvih devet mesecev letošnjega leta padle za 267.000 ton. S takšno razlago se strinja naš vodja marketinga mag. Fištravec. Agencija Anthony Bird navaja, da je povprečna proizvodna cena aluminija v zahodnem svetu sredi letošnjega leta znašala 1.196 USD/t. Po teh virih je dobiček za vsako tono proizvedenega aluminija znašal 500 USD, pri novejših sodobnih elektrolizah celo 650 USD. Starejše elektrolize v tej konkurenci izgubljajo in jih po Birdovem mnenju reši le veliki skok cen. Vkolikor se to ne zgodi (visoka cena nikoli ne traja dalj časa!), bo zaradi neekonomičnosti prisiljena na zaprtje. Posebej bodo tako ostri pogoji poslovanja v Evropi, drugje, na primer v Rusiji, bodo vztrajali na račun nizkih plač delavcev, ohlapnih ekoloških pogojev itd. Čeprav g. Birdu ni vsega verjeti, Zlatko Čuš (prečitajte njegovo izjavo leta) zelo nestrpno čaka, da se izpolni praznina na prostoru, kjer bo stala nova elektroliza C2. Španski minister za gospodarstvo Josep Pique je na seji vlade posebej poudaril, da je dosegel najboljše pogoje pri privatizacije aluminijske družbe Inespal. Ni govoril o detajlih pogodbe. V Aluminiju smo že poročali, da jih kupuje Alcoa iz ZDA za približno 140 mio USD. Znano je, da Alcoa kupuje tudi dele italijanske aluminijske industrije. Celotno zadevo bodo obravnavali še na direktoratu evropske skupnosti v Bruslju najpozneje do konca letošnjega leta. Takrat bodo znane vse podrobnosti. Tudi pri njih se vleče in ne gre tako lahko. Naši mlini pa so še počasnejši zaradi neplodnih prerekanj z vlado. Najnovejše informacije o Hydru govorijo o uspešni sklenitvi pogodbe z državno družbo za proizvodnjo električne energije Statkraft. Pogodba bo omogočala Hydru, da od leta 2000 do 2020 vsako leto pridobo 1 Twh energije. Cena energije bo v skladu z dogovorom za velike odjemalce predvidoma nekoliko večje. Za Hydro je pomembno, da lahko računajo na večjo in zanesljivo dobavo energije, ker bodo edino tako lahko uresničili svoj program modernizacije in povečanja proizvodnje aluminija. V kratkem bodo rabili samo za dogradnjo Sunndala (od 146.000 na 220.000 ton) dodatnih 600 Gwh na leto. Za boljše razumevanje teh podatkov si predstavljajte, da bodo Norvežani dobili vsako leto na razpolago skoraj toliko energije, kolikor je rabimo mi za celotno proizvodnjo. Primary Al. Smelters poroča, da so si v švicarski elektrolizi Steg komaj priborili podaljšanje obratovanja za naslednje leto. Istočasno poročajo, da je švicarska firma Alusuisse-Lonza pred enim mesecem svečano odprla tretjo halo elektrolize Straumsvik na Irskem, ki je tako ovečala letno kapaciteo na162.000 ton aluminija, vicarji verjetno imajo svojo računico pri iskanju virov energije in zaščiti okolja drugje. Po drugi strani pa je znano, da je elektroliza koristna, kot kontinuirani porabnik električne energije in najboljši amortizer urnih obremenitev energetske mreže v državi. Na ta način se zmanjšujejo proizvodni stroški proizvodnje energije. Kot vse kaže, se Švica temu odreka in bo ena redkih evropski držav brez lastne proizvodnje aluminija. Noranda Aluminij (Kanada) bo predvidoma do polletja 1998 vložila 56 mio USD za povečanje kapacitete 33.000 ton aluminija. Stroški investicije bodo znašali približno 1.700 USD za vsako novo tono aluminija. Zanimivo je, da elektroliza Albras planira povečati kapaciteto proizvodnje za 37.000 ton tako, da bodo vgradili v obstoječe hale dodatne peči. Za vsako tono na novo proizvedenega aluminija bodo tudi investirali 1.700 USD. Primerjava z našo elektrolizo C, ki jo kanimo povečati še za 40.000 ton, je lahko samo orientacijska, pa vendar je tudi naša cena investicije zelo blizu zgoraj navedenih. Poročali smo o težavah v elaktrolizi Tajikistan (bivša Sovjetska zveza) zaradi vojnih razmer. Zvedeli smo za podrobnosti, ki so povzročile skorajda ustavitev elek- Portret g. Viktorja Žnidarja trolize kapacitete 520.000 ton. Začelo se je, ko je samooklicani “lokalni šerif” Mahmud Hudoberdyev pragnal predstavnike regionalne oblasti. Po intervenciji močnih enot predsednikove garde se je stanje umirilo avgusta letos, toda elektroliza je ostala zastražena in je veliko vprašanje, kdaj bo spet normalno obratovala. Lahko smo srečni, dokler se naši “šerifi” bojujejo in lustrirajo samo še v parlamentu! Veliko presenečenje pripravlja Pechiney. Od svojih 125.000 ton proizvodnje, ki so jih zaprli leta 1994 zaradi dogovora o regulaciji svetovne cene bodo do konca leta aktivirali 40.000 ton in postopoma še ostale elektrolize. Vprašljive so le tiste lokacije (St. Juan), kjer so obratovali z izgubo. Ce se Pechiney odloči za takšno potezo, pomeni da aluminiju gre zelo dobro! Vodja elektrolize B Avgust Šibila je zelo ponosen na to, da od junija letos niso imeli niti ene poškodbe pri delu. Še večji uspeh je dosegla tretja izmena elektrolize B pri kateri že od 11.11.1996, to se pravi več kot leto dni , nihče ni izostal iz dela zaradi delovne nezgode niti eno uro. Ce vemo, koliko nevarnosti preži v stari elektrolizi, si je ta uspeh tretje izmene potrebno posebej zapomniti in jih zaenkrat vsaj pohvaliti! Ivo Ercegovič Najstarejši Talumov upokojenec Na srečanju z upokojenci je napovedovalka Dragica Leskovar presenetila vse prisotne z novico, da je med nami g. Viktor Žnidar. Nihče od nas ga ni poznal, saj je napolnil 88 let in se je upokojil že 1966 leta. Kljub častitljivi starosti se ni mnogo razlikoval od ostalih upokojencev. “Malo naglušen sem na desno uho,” je bilo vse, kar je potožil na račun svojega zdravja.Takoj je začel razlagati o svojem delu v elektrolize A od začetka njenega obratovanja. Bilo je to za nas najpomembnejše letol 954. Bogatstvo, ki mu ga je dala elektroliza še nosi v sebi. V Talumu še ni bil, zato sva se dogovorila za ogled “nove TGA” za katero je slišal, ”da peči same delajo.” Takrat bomo podrobneje opisali njegove spomine. službe in hčere Storal Produktivna zaposlitev delovnih invalidov Družba STORAL je bila ustanovljena leta 1993, v času, ko je na dvorišču Taluma aktivno delovalo že nekaj hčerinskih podjetij. Talum je ustanovitelj tudi družbe Storal in njen stoodstotni lastnik. Razlogov za ustanovitev je bilo več, poglavitni pa je bil produktivna zaposlitev delovnih invalidov. V začetku smo organizirali proizvodnjo v lesno predelovalni industriji, da bi sčasoma prešli tudi na druga področja, ki smo jih s pooblaščencema skupno proučevali. Tudi pri nas smo se in se srečujemo s problemi, ki so pravzaprav mnogoplastni. Če pomislim na naše začetke, ne morem mimo dejstva, da smo največ energije porabili za vzpostavitev medsebojnega zaupanja. Najtežje so se sodelavci sprijaznili z dejstvom, da niso več zaposleni v matični družbi Talum, na katero so bili čustveno vezani povprečno več kot dvajset let. Težko je bilo razumeti, da si je obstoj potrebno zagotoviti z lastnimi močmi in po tržno ekonomski logiki. K specifičnim problemom delovnih invalidov smo morali dodati še recesijo v lesno predelovalni industriji, zmanjšanje povpraševanja kupcev, nezmožnost konkurence na trgu ponudbe in povpraševanja itd. Da, naučili smo se, da so rezultati dela in trženje vpeti v celovit zaključek procesa, da nam ni in ne more biti vseeno, kako gospodarimo. V letu 1994 nam je uspelo pridobiti koncesijo vlade RS in postali smo družba za zaposlovanje in rehabilitacijo delovnih invalidov. Ta status nam je uspelo zadržati tudi ob letošnji reviziji, ki so jo opravili državni organi. Konec leta 1996 smo razširili dejavnost tudi na kovinsko storitveno področje. Delavnica tekočega vzdrževanja je na zahodni strani hale B. Je tehnično relativno dobro opremljena, ponudba naših izdelkov in storitev pa je zares bogata. Izdelujemo orodja za potrebe anodne mase, hale B in C ter livarn. Ukvarjamo se z izdelavo in montažo toplotnih izolacij, žlebov, odtokov, cevi, vzdrževanjem in obnovo streh, strelovodov, snegobranov itd. Poudariti moram, da je gonilna sila te proizvodnje gospod Anton Dobnik, ki s svojo ekipo skrbi za nemoten proces in zadovoljitev naročnikov. Tudi tukaj se kažejo problemi v omejitvi preostalih delovnih zmožnosti sodelavcev - invalidov. Največji problem je trenutno v iskanju izvajalca ključavničarskih del. Upamo, da ga bomo v doglednem času rešili. Pri nas se ukvarjamo tudi s servisiranjem in popravilom dvokoles. Trenutno je v naši družbi zaposlenih 28 delavcev, od tega 24 delovnih invalidov, kar predstavlja nekaj manj kot 90 odstotkov vseh zaposlenih. In kako naprej? Če še vedno drži dejstvo, da je za dosego cilja potreben prvi korak, potem je naša pot začeta. Cilj bo dosežen le, če bo jasno določen. Določimo ga skupaj in vztrajajmo! Dovolite mi ob koncu zapisati misel slavnega ameriškega psihologa 0. S. Mardena, ki pravi: “V vsakem človeku je sila neuničljivega življenja nesmrtno jedro večnega zdravja!” Potrudimo se, da to zdravje ohranimo. Vsem sodelavcem, poslovnim partnerjem in celotni družbi Talum pa v prihodnjem letu vse lepo z željo - ostanimo zdravi! Vojko Marinič Delniška družba ima osnovni kapital razdeljen na delnice Izraz delnica ima trojni pomen. Delnica je del osnovnega kapitala, je listina - vrednostni papir, hkrati pa tudi temelj za članske in upravljavske pravice. Glede na pravico, ki izhaja iz delnic poznamo navadne in prednostne delnice. Navadne delnice dajejo njihovim imetnikom: - pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, - pravico do dela dobička (dividende), - pravico do ustreznega dela preostalega premoženja ob likvidaciji ali stečaju družbe. Prednostne delnice pa njihovim imetnikom zagotavljajo določene prednostne pravice, npr.: - prednost pri izplačilu ustreznih zneskov ali odstotkov od nominalne vrednosti v primerjavi z imetnikom navadne delnice, - prednost pri izplačilu ob likvidaciji ali stečaju družbe ter - druge pravice določene s statutom. Načelno vsaka delnica zagotavlja glasovalno pravico. Brez glasovalne pravice je dovoljeno izdajati le prednostne delnice, le to pa največ do 50 odstotkov od osnovnega kapitala. Se nadaljuje... Jožef Slavic Nabavno skladišče Taluma Ne smeš biti zadovoljen le stem, karti ponujajo Da vodi skladišče strokovna in natančna roka je opaziti že pri vhodu iz skrbno urejene prostore, ki jim doslej ni našlo napake niti ostro oko presojevalcev. Na označenih mestih se zvrsti okoli 12 tisoč izdelkov. Nadzor je voden prek računalnika. Prvega januarja bodo prevzeli še nadzor nad priročnimi skladišči. ____ Anton Vrabl je od prihoda v Talum, to pa je bilo leta 1965, povezan z delom v skladišču, najprej kot skladiščnik nato vodja skladišča, zato se tam počuti kot doma. Natančno ve, kje je kaj in kaj lahko spremeni, da bo še boljše kot doslej. Skupaj s sodelavci, za katere pravi, da so odlična skupina, mu je uspelo urediti skladišče, ki je lahko vzor marsikateremu podjetju. Prva velika sprememba se je zgodila v skladišču leta 75, ko so prešli na vodenje prek računalnika, se spominja Anton Vrabl in ugotavlja, da je od skupine, ki je takrat pripravljala katalog materiala, še edini v Talumu. Druga, lahko bi ji rekli največja sprememba, se je zgodila v času modernizacije proizvodnje (MPPAL). Skladišče je bilo opremljeno z lesenimi policami, izdelanimi v glavnem iz stare embalaže. Porodila se je ideja, da bi material za MPPAI skladiščil nekdo od zunaj, pa je gospod Vrabl predlagal, da zmorejo tudi sami, seveda pod pogojem, da preuredijo skladišče. Ker so imeli projekt preureditve že pripravljen, se je tako tudi zgodilo. Anton Vrabl: “Skladišče smo opremili v več različicah. Največji del so regali “majorak”, kjer skladišeimo do višine 8 metrov, vso blago je na paletah, paletnih mest pa je približno 600. Drugi del imenujemo “minirak”, kjer skladiščnik ročno prinese blago na polico in ga tudi ročno odnese. Imamo tudi regale za kable in pomične konzole za železo. To so kombinacije glede na vrsto materiala, ki se pojavlja pri nas. Preden smo prešli na Triton, smo imeli odprtih 25 tisoč številk za razne artikle. Vzdrževanje je pripravilo novo nomenklaturo tega materiala, vse smo prenesli na nove številke in katalog zdaj dopolnjujemo. Lani ob koncu leta smo za vsak artikel določili lokacijo. Lokacija imenujemo številčni sistem, ki je sestavljen iz dveh, štirih oziroma največ osem številk, ki nam določi skupino nekih regalov, poti po teh regalih, višino regalov in globino. Vse je zapisano v računalniku. Tudi, če dobim danes novega skladišenika, mu ne bo težko najti določenega materiala.” Anton Vrabl pravi, da je bilo za tak sistem potrebno vložiti veliko truda, tudi marsikatero popoldne in večer, toda bilo je vredno, saj ga delo, ki ga opravlja veseli in mu daje zadovoljstvo ter poraja vedno nove ideje. Anton Vrabl: “Nikoli ne smeš biti zadovoljen s tem, kar ti ponudijo. Res, da je odvisno od človeka, kako si zastavi svoja pričakovanja. Vedeti mora, kaj hoče. Zadovoljen sem s tem, kar mi ponuja Triton. Mislim, da nam tudi Baan IV ne bi smel delati težav,saj je nadgradnja Tritona.” Trenutno so pripravljeni na prevzem nadzora nad priročnimi skladišči, kjer je po aferi z gumami prišlo do nujnih sprememb. Anton Vrabl: " Jasno je, da so taka priročna skladišča prvi filter pri porabi materiala. Mogoče se zdi to komu malenkost, npr. evidenca drobnega materiala, toda tudi to je v končni fazi velik denar. Lastnik materiala, ki se bo skladiščil, bo delovna enota oziroma stroškovno mesto. Mi smo pripraljeni in bomo za ta stroškovna mesta opravljali delo, lokacijsko pa bodo ostala tam, kjer so bila, razen dveh sprememb.” Vera Peklar Sindikat Skei Dragi sodelavke in sodelavci! Čeprav živimo slabo ter nam vlada in delodajalci hočejo kratiti priborjene pravice iz delovnega razmerja, nam ne preostane nič drugega, kot da strnemo vrste in se odločno zoperstavimo. Medtem, ko Evropa znižuje razkorak med kapitalom in zaposlenimi, naši veleumi zavestno uničujejo gospodarstvo, bohotijo državno upravo in si brez kančka slabe vesti polnijo lastne žepe na račun nas, delavk in delavcev. S tem grenkim zavedanjem vstopamo v novo leto, v katerem želim vam in vašim družinam predvsem veliko zdravja, osebnega zadovoljstva in spoznanja, da smo samo skupaj lahko močni. Predsednik Skei Kidričevo: Ivan Potočnik Voznika Taluma - vzorna voznika Slovenije Svet za preventivno vzojo v cestnem prometu Republike Slovenije podeljuje vsako leto posameznim voznikom diplomo vzornega voznika kot znak priznanja za vzorno upravljanje motornih vozil v javnem cestnem prometu, za tovariški odnos do ostalih udeležencev v prometu in varno vožnjo. Tudi v Talumu imamo dobre profesionalne voznike, zato smo v DE Promet, na poziv predsednika Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kidričevo Antona Kosija, iz naše sredine predlagali dva kandidata - Pavla Belca in Stanka Vindiša. V predlogu za podelitev smo pri vozniku Pavlu zapisali, da je zaposlen kot voznik od leta 1974, v Talumu od leta 1989, kjer izstopa med vozniki s svojo obzirnostjo pri večkratni vožnji tovornjakov z nevarnim tovorom (plin), psihično in fizično je dnevno pripravljen na vožnjo ob vsakem Času pri različnih vozilih družbe, je tovariški do sovoznikov in udeležencev v prometu in vzorno skrbi za vozila, ki so mu zaupana v upravljanje. Pri vozniku Stanku smo zapisali, da je zaposlen kot voznik od leta 1977, v Talumu od leta 1988, kjer z največjo odgovornostjo in stalno pripravljenostjo za vožnjo odgovorno opravlja naloge “službenega voznika”. Pri tem delu, ki je povezano z neprestano nevarnostjo na cesti, skrbi za potnike in vozila velike materialne vrednosti in se uspešno ter srečno vrača v družbo in svojo sredino. Navedeni Svet RS je sledil našemu predlogu in 5. novembra letos sprejel odločitev o podelitvi diplome našima sodelavcema. Podelitev smo opravili v delovni enoti Promet ob tovarniškem prazniku, 21. novembra, kjer smo ta lep dogodek povezali z izročitvijo jubilejnih listin delavcem za dolgoletno delo v Talumu. Viktor Markovič Člani Sveta delavcev, ki se jim je iztekel mandat, so bili na dvodnevni strokovni ekskurziji na Slovaškem, kjer so si v mestu Žiar nad Hronom ogledali tovarno aluminija Slovalko.___________________________________________________________ Strokovna ekskurzija Sveta delavcev Obraz Karmen JOŠT, diplomirana inženirka kemijske tehnologije je zaposlena v delovni enoti Zagotavljanje kakovosti kot tehnolog za kakovost, zato se bomo z njo v naslednjih letih še velikokrat srečali in upamo, da bo njen nasmeh še vedno tako prisrčen in sproščen. Trenutno je razlogov za to več, a naj bo dovolj, da omenimo le enega. Karmen je srečna mamica štirinajstmesečne punčke Nike. Skoraj presenetil nas je prisrčen sprejem v tovarni Slovalko, posebno, ko smo pri vhodu v tovarno zagledali plapolati slovensko zastavo. Prek videa in s strokovno razlago so nam predstavili proizvodnjo in odgovorili na vsa zastavljena vprašanja, nato pa smo si ogledali proizvodnjo anodnih blokov, elektrolizo in livarno. Vsi udeleženci strokovne ekskurzije smo bili zelo zadovoljni z vsem, kar smo videli in slišali in presenečeni nad organizacijo dela in redom ter čistočo v tovarni Slovalko, je na kratko strnila vtise Dragica Leskovar. Uredništvo Aluminija vam želi srečno novo leto Časopis družbe Talum. Naslov uredništva: Talum, d.o.o. 2325 Kidričevo, Tovarniška c. 10, telefon: 062 7995-112, telefaks: 062 7995-139. Izhaja mesečno v nakladi 2500 izvodov. Glavna in odgovorna urednica: Vera Peklar. Sodelavca: Darko Ferlinc in Ivo Ercegovič. Fotografija: Stojan Kerbler. Računalniška obdelava: OK repro studio, Maribor. Tiskarna Bezjak, Maribor. Po mnenju Urada za informiranje sodi časopis ALUMINIJ med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek.