PoMn) urad ?M1 Cetovee — VedagsposSamt M!1 Ktagenfurt	tthaja v Cetovca — Erscheinungsort K)agen!urt
Letnik XXX.
Štev. 38(1723)
Predsednik SZDL Stovenije Mitja Ribičič:
AVSIRMA NE SME M!SL!T!
da je rešitev drugih vprašanj cena za nereševanje manjšinskega vprašanja
„V av:trij$ko-jugo$iovanskih odnosih smo se znašii na križišču. Kriza medsebojnega zaupanja je sicer nekako premagana, toda težave, ki so se iz znanih vzrokov pojaviie v teh odnosih, še niso v ceioti odstranjene," je poudari) predsednik repubiiške konference Sociatistič-ne zveze detovnega ljudstva Stovenije tovariš Mitja Ribičič, ko je minuto soboto sprejet skupino avstrijskih novinarjev ob njihovem dvodnevnem obisku v Sioveniji (o obisku posebej poročamo na 2. strani — op. ured.) ter se z njimi pogovarjat predvsem o odnosih med Avstrijo !n Jugostavijo s posebnim poudarkom na vprašanju stovenske in hrva-ike manjšine v Avstriji.

Koroški Siovenci pri Miniču
Ponovno potrjena vetika zainteresiranost SFRJ za poiožaj in pravice Siovencev in Hrvatov v Avstriji
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta SFR Jugostavije in zvezni sekretar za zunanje zadeve Mitoš Minič je v torek 16. septembra v Beogradu sprejet predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev. V detegaciji so biti predsednik upravnega odbora dr. Franci Zwitter in čtan izvršnega odbora dipt. inž. Franc Einspieter za Zvezo stovenskih organizacij na Koroškem ter podpredsednik dr. Matevž Gritc in osrednji tajnik dipt. jur. Fitip Warasch za Narodni svet koroških Siovencev.
Predstavniki koroških Sovencev so zunanjega ministra Miniča seznaniti s trenutnim potožajem stovenske narodne skupnosti v Avstriji , še posebej v zvezi z nameravanim .preštevanjem posebne vrste".
Pred razgovorom z zunanjim ministrom so imeti datjši detovni razgovor s pomočnikom zveznega sekretarja Nikoto MHičevičem in nekaterimi višjimi uradniki zunanjega ministrstva SFRJ ter predstavniki SR Stovenije.
Tako zunanji minister Minič kot njegov pomočnik Mitičevič sta ob tej priiožnosti ponovno poudarita vetiko zainteresiranost Jugostavije za potožaj in za pravice stovenske narodne skupnosti na Koroškem in hrvaške narodne skupnosti na Gradiščanskem ter zagotovita vso podporo prizadevanjem za dosego pravic, ki so jima zajamčene v državni pogodbi. Končno sta izrazita pričakovanje, da bo avstrijska vtada v sodetovanju s stovensko in hrvaško narodno skupnostjo našta ustrezno rešitev vseh odprtih vprašanj in izpotnita svoje mednarodne obveznosti, kakor jih dotoča državna pogodba.
DELOVN! OB!SK
avstrijskega ve!epos!anika v Sioveniji
Predsednik Ribičič je dejal, da je Avstrija v zadnjem času sicer pod-vzela določene ukrepe za reševanje nekaterih odprtih vprašanj med obema državama, vendar pa je še Več nerešenih problemov, med katere spada predvsem tudi vprašanje obeh manjšin — slovenske in hrvaške. ..Ravno to vprašanje pa je Že vedno merito za dobrososedske odnose in tahko v eni ati drugi ob-!iki vptiva na razvoj teh odnosov."
Posebno izčrpno je bilo v tej zvezi obravnavano vprašanje okoli ugotavljanja manjšine oziroma štetja posebne vrste — to je enega izmed tistih vprašanj, ki predstavljajo nesporazum med Avstrijo in Jugoslavijo, kakor je menit Ribičič. Dejal je, da ima Avstrija brez dvoma pravico preštevati svoje držav-Ijane; toda stvar ni v tem. „Ne protestiramo proti zbiranju statističnih
ki pa so še daieč od resničnosti
Prvič po voj?:; je Avstriji /etos "spe/o doseč; ciij svoje ZK?M?:je poiiti-^e,- po MredAv; odprt;/) vpr%s%Mj s Ceš^os/ovaš^o rrt :z/?o/jsdHjK odnosov z /Kgos/%v;jo zdrtj n: ^<2&rI?:;i?&oi; napetost; z nobeno sosednjo državo.
7*o zeio opt;w;'st;eno oceno je da/ avstrijski zananj; 7M;n:ster dr. Bieika, ko je zadnjo soboto govor;/ v Že/ez-nem (*E;senstadtj na srečanja Avstrijcev v inozemstva.
Ne Z?omo ocenjeva/t, kakš?:; so danes odnos; Avstrije z dragim; sosedami,- za /agosiavijo je vse/?ai?or znano, da je se ceia vrsta odprti/? vprašanj. Nekatera med njim; so stara že 20, 30 in ceio več kot 30 iet, medtem ko drag; pro/dem; sodijo v sedanjost — vse s&apaj pa /?remen: odnose med državama, kar je prišio dovoij jasno do izraza v nota/?, ki ji/? je prejeia danajska viada iz Beograda in na kateri/? vse/nn; — kakor je ravno zadnjo so/?oto avstrijskim novinarjem izjavi/ predsednik SZDL Biovenije Rikičič — /agos/avija v ceioti vztraja iw zakteva njikovo dosiedno rešitev.
Ziasti pa je minister Bieika „pre-zri" manjšinsko vprašanje, ki ga očitno tadi sicer noče videti, če skiepa-mo po staiisča njegovega ministrstva k Spomenici koroškik Siovencev, ko vidi viogo in naiogo zananje poiitike edinoie v tem, da skaša .dokazovati" potreko agotavijanja manjšine kot* pogoja za izpoinitev čiena 7.
Sicer pa.* če ki kiii odnosi med Avstrijo in /agosiavijo res tako iepo arejeni in „krcz kakršnikkoii napetosti", potem se zananjima ministroma okek držav v prikodnjik dnek v New Yorka gotovo ne ki kiio treka pogovarjati o odprtik vprašanj; k , kakor je kiio to izrecno domenjeno v Heisinkik.
podatkov, temveč preti temu, da bi od takega ugotavtjanja bito odvisno uveijavijanje manjšinskih pravic, ki so zapisane v dektaraciji Združenih narodov in v mednarodni pogodbi, ki jo je Avstrija sprejeta. Teh pravic se ne da omejevati s preštevanjem — to je naše statišče, na katerem vztrajamo zaradi našega načeta, da števito ne sme biti merodajno za pravice."
Svojo nedvoumno ižjavo je predsednik Ribičič podkrepil, ko ije zavrnil mnenje tistih, ki pravijo, da se tega načela drži Jugoslavija le zato, ker ima zapisano v ustavi, medtem ko je Avstrija svobodna država in torej lahko po svoje ukrepa: „To ni tako. Pravice manjšin so zapisane v državni pogodb!, kjer pa niso pogojene s števitom pripadnikov manjšine." Na to dejstvo opozarja Jugoslavija na vseh mednarodnih kongresih in drugih forumih, je dejo! Ribičič, zato bi bito za Avstrijo gotovo žeto škodijivo, če bi ravnata v nasprotju z državno pogodbo.
Drugi vzrok, zaradi katerega tako prizadeti manjšini v Avstriji kot Jugoslavija odklanjajo preštevanje, je ozračje, v katerem naj bi se tako preštevanje izvajaio. Danes via-
da na Koroškem ozračje nestrpnosti in v takem ozračju bi bito ugotav-tjanje manjšine zeta nedemokratičen ukrep, Ije poudarit predsednik Ribičič. V podkrepitev je opozorit na dejstvo, da v tem ozračju niti avstrijska vtada sama ni bita sposobna izvesti zakona o dvojezičnih napisih in je to morala celo priznati pred mednarodno javnostjo. „To samo dokazuje, da je v tej državi na pohodu nacionaiizem; do-kter pa se ta ne poteže, preštevanje ne more biti demokratična rešitev." Zato bo Jugoslavija tudi naprej odtočno in z vsemi sredstvi protestirala proti takemu ukrepu, ki gotovo ne bo prispevat k izboljšanju odnosov med obema državama.
Predsednik Ribičič je ovrget tudi domnevo, da deia Jugoslavija raz-tika med stovensko in hrvaško manjšino. Naglasi) Ije, da problem obeh manjšin postavijo enako, ker je tudi njihov potožaj enak. Pri tem je znova opozorit na državno pogodbo in njena jasna dotočita ter dejal: .V Avstriji in Jugosiaviji ni anaifabe-tov, zato mora bit) tu in tam znano, da v državni pogodbi nikjer ni zapisano, da bi bite pravice manjšin pogojene z ugotavijanjem. Znano je, kje manjšini živita, kakor je znano, da se njune pravice omejujejo in se njuno oiemije krči. Če pa bo Avstrija kijub vsemu izvedia ugo-tavijanje, potem bo to napravita na svojo odgovornost. Jugoslovanski državniki so avstrijskim politikam pri vseh razgovorih jasno povedati, kakšno je njihovo stališče in so to
(Daije Ma #. sira?;;)
Avstrijski veleposlanik v Beogradu dr. Alexander Otto je bit v torek na deiovnih obiskih pri najvišjih predstavnikih SR Stovenije.
Vetepaslanika dr. Otta je najprej sprejet predsednik predsedstva SR Stovenije Sergej Kraigher in se z njim zadržat v krajšem pogovoru. Zatem sa avstrijskega veleposlanika točeno sprejeti predsednik republiškega Izvršnega sveta Andrej Marinc, podpredsednik izvršnega sveta Rudi Čačinovič in predsednik skupščinske komisije za mednarodne odnose Edo Brajnik.
V uradnem sporočitu a teh obiskih ni povedano, o kakšnih vprašanjih se je avstrijski veleposlanik razgovarjal z vodilnimi predstavniki Slovenije. Gotovo pa ne bo težko uganiti, da Ije šlo pri tem za vprašanja, ki zanimajo obe državi, in takih vprašanj je brez dvoma dovolj! Takih, ki obe državi povezujejo; žal pa tudi takih, ki odnose bremenijo. Saj jih je Jugoslavija podrobno nanizata In utemeljita v dotgih notah, ki jih je poslala avstrijski viadi In na katerih rešitev še vedno čaka.
Jubilejno zasedanje skupščine OZN
Na sedežu svetovne organizacije v New Yorku se je v torek začeto jubilejno 30. zasedanje glavne skupščine Organizacije Združenih narodov. Pri tem jubilejnem zasedanju gre za dostej največje zborovanje svetovne organizacije, saj vključuje te-ta zdaj že 138 držav, do konca tega zasedanja pa se naj bi članstvo povečato še za nadaljnjih 5 držav. Prav tako pa je letošnja skupščina OŽN ^rekordna" tudi po dnevnem redu, ki obsega kar 125 točk — lok ki sega od navadnih upravno-tehničnih vprašanj preko probtemov ožjega aii širšega ^lokalnega" pomena pa tja do velikih, globalnih vprašanj, ki zadevajo usodo in bodočnost vsega človeštva.
Ravno zato pripisujejo zasedanju tudi velik pomen ter je v tej zvezi že vnaprej siišati o „zaseda-nju velikih upanj". Seveda bi bilo preveč optimistično, če bi od takega zasedanja pričakovali že rešitve velikih svetovnih vprašanj, ki vendar že dolga leta stojijo na dnevnem redu vsakoletne skupščine OZN, ne da bi svetovni organizaciji doslej uspelo napraviti odločilne korake naprej.
Letošnje zasedanje se odvija kratko po helsinški konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi, zato je pričakovati, da bodo zaključki te konference v tej aii oni obiiki in v večji ati manjši meri vplivati tudi na obravnavanje svetovnih probtemov. Morda bo skupščina OZN celo neke vrste preskusni kamen, ko se bo pokazalo, kako daleč je pri sklepih v Helsinkih botrovata iskrena pripravljenost za miroljubno in sporazumno reševanje odprtih vprašanj današnjega sveta.
V tem smislu so zlasti optimistični v Sovjetski zvezi, kjer poudarjajo, da zasedanje glavne skupščine Združenih narodov še nikdar ni potekalo v tako ugodnem ozračju za reševanje nalog, ki jih
postavlja ustanovna listina OZN. Pri tem poudarjajo, da že večina držav-članic podpira predloge, ki jih je Sovjetska zveza iznesla na prejšnjih zasedanjih glavne skupščine ter se nanašajo predvsem na vprašanja zmanjšanja vojaških izdatkov, mednarodnega sporazuma o prepovedi zlorabljanja človekovega okolja v vojaške namene in za sklicevanje svetovne konference o razorožitvi.
Določen optimizem je pred začetkom jubitejne skupščine izrazit tudi glavni tajnik OZN dr. Waidheim. Dejal je, da so se Združeni narodi znašli na razpotju: če ne bo uspelo doseči novo obliko odnosov med vsemi državami, potem bo bodočnost OZN kalna. Vendar je Waldheim optimist in pričakuje, da bodo članice OZN v večji meri spoznale, da je treba probleme miru, varnosti in blaginje človeštva v mnogo večji meri kot doslej reševati pred mednarodnim forumom, kot so Združeni narodi.
Vendar pa — kakor že rečeno — tudi od svetovne organizacije ni pričakovati takojšnjih rešitev. To je pokazalo v žeto prepričljivi obtiki ravno tetošnje VII. posebno zasedanje glavne skupščine OZN, ki se je v zadnjih tednih bavilo z vprašanji razvoja in gospodarskega sodelovanja. Pri tem zasedanju je šlo za neke vrste „dvoboj" med razvitimi državami ter deželami v razvoju, potrebnih je bilo mnogo intenzivnih razprav in pogajanj in potrebno je bilo četo podaljšanje zasedanja, ker v nekaterih najvažnejših vprašanjih ni uspelo doseči ^skupnega jezika" za ustrezne dogovore.
Prva analiza sklepov sedmega posebnega zasedanja gtavne skupščine ugotavlja, da so ktjub nekaterim neurejenim vprašanjem — ki so številčno sicer v manjšini, vendar sodijo med temetjne zah-
teve držav v razvoju — razvite države pokazale veliko mero sodelovanja in pripravljenosti na pogajanja. Medtem ko je na obeh letošnjih konferencah (v Rimu, kjer je šlo za vprašanja prehrane in kmetijstva), ter v Limi, kjer so razpravijah o industrializaciji) še prevladovalo ozračje zaostrovanja, je bilo v New Yorku čutiti precej drugačen veter: razvite države so močno spremenile pogajalske položaje in popustile pri številnih sklepih, ki so bili še pred kratkim neizvedljivi.
Kljub temu pa je ravno to posebno zasedanje pokazalo, da rezuttati nikakor ne morejo in ne smejo zadovoljiti držav v razvoju, marveč bo potrebno v prihodnje nadaljevati s pogajanji, katerih cilj mora biti uresničitev sklepov šestega posebnega zasedanja — torej vzpostavitev novih gospodarskih odnosov v svetu. Ravno od take nove ureditve gospodarskih odnosov je namreč v veliki če ne največji meri odvisen bodoči razvoj človeštva, ki je danes konfrontirano z nevarnim in za svet 20. stoletja naravnost poraznim dejstvom, da se prepad med razvitimi in nerazvitimi dežetami še pogtablja. Zato je bito že na šestem posebnem zasedanju gtavne skupščine OZN osvojeno prepričanje, da bo izhod iz tega krivičnega in hkrati nevarnega položaja možno najti te v oblikovanju novih, pravičnejših odnosov, ki naj bi preprečiti, da bi se bogati še naprej bogatih, medtem ko bi revni postajah vedno revnejši.
Na letošnjem sedmem posebnem zasedanju so ta načelni sklep skušali izpopolniti s konkretnimi dogovori. V večini vprašanj je to uspelo^ in ta vsaj delni sporazum, dosežen tik pred začetkom jubilejnega zasedanja glavne skupščine OZN, samo še potrjuje, da so Združeni narodi v resnici upanje čtoveštva.
Stužimo širjenju resnice
in s tem stvari sožitja med narodi
Hu/sRanje za vsa^o ceno
V zMnji tšet?Z/^Z Malega /Zsta s?Mo poroča/; o Move?M pr/mera Mesra?MMega /?^;sMM;a prof; ^orošA/?M 5/oveMce?M, ^Z s; ga ;e pr/t?oščZ/ ^oroš^Z FPO-;et?s^Z pos/awec Jr. 5cr/MzZ. Čeprav s?wo oJ tega gospoJa fajen; že wars;^a;, sa; se je v Mase??; vprašaja že Jost/^rat pose/?Mo „oJ/;'/?ot?a/", pa je Mjegot? MeoJgovorM; ;zpaj /e Je/ s;rse MjsMšM gonje prot/ 5/-oveMce??t /M MjZZ?o*t?Z?M prav/ca??;.
7*o s?Mo znova dož/ve/Z v zaJMp/? Jne/?. Na; otnen/nto „poz/v" ^oros^ega 7/eZ?nat-J/eMsta zvezne?MM ^aMc/er;a Jr. Are;^/?e?n;<, oJ katerega je K7/D ,za/?teva/", Ja ?Mora o/? svoje?n preJvo///Me?M /?Zvanja Ma Xoros^e?M „javMo pojasn/t/" ne^aj stvar/.* MMna zagotov//a je Ja/ preJttav?JZ?o?M ^oroš^Z/? 5/ovencev o/? zaJ?z;Z/? pogovor//? Ma DaMa/a;
^aj vse/?a;e faM ZtMeMovaM/ pa^et a^repov, ^Z Ja ga je Nre/s^p o/?/ja/?Z/ MrošMn 5/o-veMce?M,* Ma; /?o Jo/očen oJstote^ s/oveMs^ega ž/v/ja, ^Z Ma; /?Z s/ažZ/ /?ot osMOva za resevaM;e Jo/oeZ/ č/eMa 7 JržavMe pogojne; ^a^šn/ a^rep/ so /?Z/Z že storjen/ g/eJe Zz-veJ/?e MapoveJaMega štetja pose/?Me vrste /M ^Ja; /?o ta^o štetje /zvedeno? /n v ,/astMt zaJev/" je AND se zahteva/, Ja ?Mora Mnc/er AreZs^y končno poprav/t/ svojo nekdanjo Zzjavo, Ja je zastopn/ke te orgaM/zac/;e vrge/ Zz svoje p/sarMe.
Aane/er AreZsky o/? svoje?n /?Zvanja Ma Aoroške?n sp/o/? M/ reag/ra/ Ma te oč/tMO provoMntne za/?teve /M je s te?M pre^r/ža/ Maerte t/stZ/? drogov, k/ /?Z — kakor že to/Zko-krat v pretek/ostZ — spet Z?ote/Z vo/Z/M:' /?oj z/ora/?Zt/ za gonjo prot/ ?MaM;sZM;'. VeMJar pa to MacZoMa/ZstZČMZ/? kajskačev M/ „razorož//o", ?narveč so se MasprotMO takoj oJ/ocZ/Z za Mov „aJarec"; v poMeJe/;e^ je /?Z/o v ce/ovšMtM raJZa poveJaMo Zn v ce/ovšk/ Vo/ks-ze/taMg zap/saMO, Ja so /?Z/Z preJstavn/k/ s/oveMS^Z/? orgaM/zac/; Ma Aoroškent rn/na/ega tejMa v Tjak/janZ, kjer Ja so „/?0M/erZra/J' s ta?MM;ŠM;Z?MZ v/aJM/Mt/ preJstavM?/?/ — o oJ/oč/tvZ g/eJe k/ZžnjZ/? JržavMoz/?ors^Z/? vo/Ztev.
A/Zs/Z?MO, Ja je to v/šek poJ/ost/, kajt/ „vest" je v ce/ot; z/agaMa /M je v ta/?;/? oč/tM:/? provokac/ja/? ?nogoče v/JetZ eJ/Mo/e eMO.* Jo/očeM/ krog; Ma Aoroške?n kocejo za vsako ceMo kajskat; prot/ 5/ovence?n Zn ščavat/ Ma MaroJMOstMo tnržnjo/ Pr; te?M n/so prav n;'č ZzkZrčnZ, Jokrodoš/a sreJstva so j/?n /až/, o/?reZ?ovaM;e, k/atenje, preJ-vse?M pa a??tazaMa /aMtaz;';a, k/ j/?n ontogoča tad/ najko/j Mesra?MMa poJt;MvaM;a. 5e-MveJa,- to potre/?a;e;o, Ja pote?M S/oveMce ož:'gosa;o za „p/ačaMce Z.;a/?/;aMe", Ja ;Z/? prog/as/;o za ,ta;ce v Jo?Mov;MZ", Ja ;Z/? J;/a?Mt'ra;o ^ot Me/o;a/Me, s^ratM, Ja ;Z/? v avstr/;s^Z javMost/ pr/^aže;o /?ot MevarMe e/e?MeMte, ^Z ogrožajo ?M/r v Ježe/Z /M sp/o/? varMost Jržave.
To Je/a;o t/stZ, /?; Moeejo raza?MefZ, Ja ;e ?MaM;s/Ma sa/?;e^t svo;Z/? težeM;. Ta^Z/? sreJstev se pos/%ž%;e;o t/stZ, ^Z Močejo pr/zMat/, Ja Z?Ma?Mo taJZ Mros^Z S/oveMcZ vso pra-v/co Jo st/Mv z ?MatZČMZ?M MaroJo?M — prav/co, /?; ;e pr/ ;;; z M Z /? TZro/cZ/? sta/Ma praksa /M /?Z ;o Ma;/?o/; po;;Jar;a;o prav t/stZ, ZJ /?Z ;o ^oros^;?M 5/oveMce?M /?ote/Z osporavatZ. Norost/ 5/oveMcZ M/s?Mo peta Zo/oMa; se z/ast/ pa M//sJar M/s?Mo /M Me /?o?Mo Zs^a/Z Ma-voJZ/ v Z.;a/?/;aM/ g/eJe Mas//? oJ/oč/tev pr/ vo/Ztva/? v Ztvstr;;;. 5?Mo pr/stasZ JaMes v sveta sp/osMo pr/zMaMega Mače/a, Ja Z?Ma vsaM ?MaM;s;Ma MaravMo prav/co Jo st/Mv z ?MatZČM;'M: MaroJo?M ter Ja sta s/?r/? /M /?r/ga ?Mat;ČMega MaroJa M;egova sa?MOM?MevMa Jo/ŽMost /M prav;ea. VeMJar pa to M;^o?Mar Me Ja;e prav/ce, Ja /?Z MaMt zaraJZ tega z Mesra?MM;?M /?a;sZaM;e??; /M z/o/?M;'??z poJt//?avaM;e?M oč/ta/ Me/o;a/Most/
A/eJ o?MeM;eM;'?MZ prZ?Mer/ Z?H;sZ?aM;'a prot/ ^oros^Z?M 5/oveMce?M se vseM^or /?aže zMač;7Ma povezava /M Z?Z /?Z/o zato zaMZ?MZvo zveJet/, Mo ;e t/stZ, /?Z Jo/?av/;a „graJ/vo" za to aMtazaMo goM;o.
V -___________________________________________________________/
Jubiiejna prireditev
mednarodnega zagrebškega velesejma
,Ttsk je izredno vplivna sila in novinarji imamo zelo odgovorno nalogo, da služimo širjenju resnice in s tem stvori sožitja med narodi," je naglasil Marko Kozman, sekretar zo informacije v Izvršnem svetu SR Slovenije, ko j,e izreka) dobrodošlico skupini avstrijskih novinarjev, ki tje prejšnji teden obiskala Slovenijo. Avstrijski novinarji (bili so predvsem iz Koroške in z Dunaja, med njimi tudi urednika Slovenskega vestnika in Našega tednika iz Celovca) so obiskali Slovenijo na povabilo Društva novinarjev Slovenije, katerega predstavniki so jim omogočiti odkrito izmenjavo mnertij ter jih seznanili z raznimi problemi svaje ožje in širše domovine — Slovenitje in Jugoslavije.
Obisk, ki je bil neuradnega značaja, je potekal v prijetnem in sproščenem vzdušju; ravno to pa je olajšalo premostitev morebitnih predsodkov. Gostitellji so svojim gostom orisali gospodarski razvoj Slovenije in Jugoslavije, ne da bi kakorkoti skušali prikriti ali olepšati trenutne težave. Tolmačili so jim zunanjepolitični položaj Jugoslavije in vlogo Jugoslavije v svetu spričo njene politike ne-
MED AVSTRUO !N JUGOSLAVIJO:
Obojestranska žetja
po izboljšanju turizma
V Beogradu je bilo prejšnji teden prvo zasedanje mešane avstrijsko-jugosiovanske komisije za turizem. Komisija je pregiedaia dosedanje turistično sodeiovanje in ga pozitivno oceniia, hkrati pa opozorita tudi na možnosti za nadaijnjo razširitev sodeiovanja ter za povečanje turističnega prometa med državama.
Na zasedanju so ugotoviti, da se je v zadnjem času obseg turističnega prometa med Avstrijo in Jugosiavijo v primerjavi s prejšnjimi ieti zmanjša!. Meniii so, da so na to vpiivai) predvsem spiošni gospodarski tokovi v svetu.
Obe strani sta poudariti zanimanje za zboijšanje pogojev potovanja po avstrijskih in jugosiovanskih cestah, in sicer zaradi nenehno naraščajočega medsebojnega in tranzitnega turističnega prometa. Prav tako sta se zavzet) za razvoj sodeiovanja v zdravstvenem turizmu.
Pozitivno so na zasedanju mešane komisije oceniii regionatno turistično sodeiovanje med obmejnimi območji obeh držav, kakor tudi sodeiovanje potovainih agencij Avstrije in Jugosiavije.
uvrščenosti. Posebej pa so jim prikazali tudi razvoj odnosov z Italijo v luči položaja slovenske narodne manjšine v Italiji ter italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji, kar 'je navezalo seveda na tisto vprašanje, ki je avstrijske novinarje razumljivo najbolj zanimalo: vprašanje avstrijsko-jugoslovan-skih odnosov s posebnim ozirom na položaj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji.
Ne da bi se spuščali v podrobnosti (za to primanjkuje prostora), je le treba zapisati, da je bila v tovariškem pogovoru pojasnjena in postavljena v pravo luč marsikatera tendenciozna .resnica", ki jo je o Jugoslaviji in njeni politiki pogosto slišati v drugih državah, tako tudi v Avstriji. Na primer .dvom" v stabilnost Jugoslavije in njene zunanje politike, še posebej pa .skrb* za bodočnost Jugoslavije po smrti predsednika Tita: ta vprašanja se vedno postavljajo le zunaj Jugoslavije, kajti znotraj Jugoslavije nihče ne vidi druge rešitve kot skupnost narodov in narodnosti, kar so dovoij jasno pokazali med drugo svetovno vojno; prav tako pa v Jugoslaviji tudi nihče ne dvomi o tem, da bi bila Jugoslavija, ki jo je ustvaril Tito, tudi po njegovi smrti sposobna za samostojno življenje, kajti delavski razred in vsi njeni narodi in narodnosti ne bi dopustili kakršnegakoli poskusa za ogrožanje njene neodvisnosti. In enako nedvoumno glede manjšinskega vprašanja: v odnosu do Slovencev v italiji in Slovencev v Avstriji Slovenija oz. Jugoslavija ne dela nobenih razlik, marveč se ravna po tem, kar zahteva manjšina na podlagi mednarodne pogodbe, kajti manjšina je enakopraven in polnopraven subjekt svotjiih teženj; pač pa je v odnosu do manjšin bistvena in načelna raziika med Italijo in Avstrijo — medtem ko v italiji priznajo manjšino kot subjekt, v Avstriji o manjšini rodi govore mimo manjšine.
Izčrpno so bila vprašanja avstrijsko-jugo-slovonskih odnosov ter slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji obravnavana v pogovoru s predsednikom SZDL Slovenije Mitjem Ribičičem. V ostalem so si novinarji v Ljubljani ogledali še mednarodni grafični bienale, na povratku domov pa so se ustavili še v Velenju, kijer so jim tamkajšnji predstavniki s predsednikom občinske skupščine Nesttom Žgankom na čelu predstavili zgodovino in brezprimerni razcvit najmlajšega slovenskega mesta, ki je hkrati eno najlepših mest v Jugoslaviji sploh.
Ob vtisih, ki jih je zapustil obisk, gre iskrena zahvala vsem, ki so se trudili za tako lep potek bivanja avstrijskih novinarjev v Sloveniji.
V nedelo se bo v Zagrebu končala letošnja jesenska sejemska prireditev — jubilejni 110. jesenski velesejem, na katerem je po razsfavljalcih zastopanega skoraj pol sveta. Na tem velesejmu je namreč udeleženih skupno 55 držav, katerih dosežke predstav-
lja okroglo 6300 domačih in inozemskih raz-stavljalcev, kar je celo v merilih mednarodnih sejemskih prireditev nekaj izrednega. In to še posebej velja, če pomislimo, da obsega sejem velikansko izbiro oziroma ponudbo okrog 300.000 izdelkov.
Zagrebške sejemske prireditve so že po stairi tradiciji povezane z različnimi gospodarskimi in drugimi strokovnimi manifestacijami. Tokrat zavzema med številnimi strokovnimi zbori posebno mesto tretja .okrogla miza" o finančnem sodelovanju držav v razvoju. No tem zboru so udeleženci razpravljali o današnjem položaju svetovnega gospodarstva in njegovem vplivu na položaj držav v razvoju ter pri tem posebej obravnavali denorne probleme, inflacijska gibanja in vprašanja cen. Izrednega pomena pri tej razpravi je bil problem financiranja razvoja nerazvitih držav; govorili so o prizadevanjih teh držav v skladu s strategijo opore na lastne sile, o mestu in smereh aktivnosti mednarodne bonke za obnovo in razvoj ter o sodelovanju centralnih in poslovnih bank držav v razvoju.
Središče zagrebškega velesejma je splošni mednarodni sejem blagovnih vzorcev. Na tej prireditvi sodeluje tokrat 1300 jugoslovanskih (od tega 200 slovenskih) podjetij ati organizacij združenega dela, ki na razstavni površini 165.000 kvadratnih metrov predstavljajo okoli 150.000 proizvodov. Pri tem je opaziti precej novosti, ki s svojo kakovostjo uspešno konkurirajo mednarodni ponudbi, ki je prav tako predstavljena na sejmu z najboljšim izborom. Razstava sega vse od blaga za široko potrošnjo preko surovin in proizvodov črne in barvne metalurgije do vozil in težke mehanizacije. Veiiko skrb ponudbi svojega blaga pa so razumljivo posvetili tudi tuji razstavljalci, ki — kakor že povedano — predstavljajo zmogljivosti in dosežke 54 držav iz vseh delov sveta.
# Po podatkih svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) na svetu nikoli ni bilo toliko lačnih kot danes: milijarde ljudi gladuje ali pa je podhranjena.
$ V specializirani organizaciji Združenih narodov za prosveto, kulturo in znanost (UNESCO) pravijo, da svet še nikoli ni imel tako velike stopnje nepismenosti odraslih: polovica svetovnega prebivalstva ni obiskovala nikakršnih šol.
& Svetovna organizacija dela (TLO) navaja, da na svetu nikoli ni bilo toliko nezaposlenih in nezadostno zaposlenih kot danes.
^ Iz svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so sporočili, da se nikoli ni toliko ljudi živelo brez čiste, pitne vode.
H Organizacija OZN za industrijski razvoj (UNIDO) opozarja, da je samo 7 odstotkov svetovne industrije v državah v razvoju - -
Podobne podatke bi lahko nizali v brezkončnost. Vsi po vrsti pa govore o strahotah izkoriščanja in nevarnosti pred eksplozijo nezadovoljstva. Opozorimo še samo na enega od najbolj prepričljivih dokazov, da so revni še naprej revni, a da se bogati še bolj bogatijo. Številke je nanizal predsednik svetovne banke za obnovo in razvoj Robert McNamara:
— 17 bogatih držav (v glavnem zahodna Evropa, Japonska, ZDA in Kanada) je imelo leta 1970 s svojimi 675 milijoni prebivalcev 3100 dolarjev narodnega dohodka letno na prebivalca; do leta 1980 bodo imele 4000 dolarjev dohodka.
— Najmanj razvite države imajo milijardo prebivalcev, a njihov dohodek se praktično ne povečuje; pred petimi leti je v povprečju znašal 105 dolarjev letno
Siti in
na prebivalca, do leta 1980 pa se bo povečal — če se temu sploh lahko reče povečanje — na 108 dolarjev.
Med tema dvema skrajnostima je 725 milijonov prebivalcev vseh ostalih držav (brez LR Kitajske, Sovjetske zveze in drugih socialističnih držav), ki se jim bo v navedenem 10-!etnem obdobju narodni dohodek povečal od 410 na 540 dolarjev na prebivalca.
Revnejša polovica človeštva životari z dohodki v povprečju, ki je manjše od 200 dolarjev letno na prebivalca. So glavne žrtve sedanjih nestabilnosti in motenj, ki jih niso povzročili, niti jih sami ne morejo spremeniti. Te ljudi naj-
bolj prizadene sedanja kriza, do katere je prišlo zaradi brezobzirnega izkoriščanja revnih držav.
Kolonialno izkoriščanje preteklosti in brezobzirno kapitalistično poslovanje multinacionalnih družb sedanjosti — to sta največja krivca za neenakopravnost in bedo polovice svetovnega prebivalstva.
Nekaj študij OZN se ukvarja s posameznimi vrstami blaga in odnosi na mednarodnem tržišču. Do
lačni
podrobnosti je prikazan na primer položaj proizvodnje in prodaje banan, na podlagi katerega se da ugotoviti in pojasniti porazni podatek, po katerem država-izvoz-nica banan zasluži pri prodani škatli banan le 70 centov od šestih dolarjev, kolikor jih v svoj žep pospravi multinacionalna družba. Podobno je z ostalimi pridelki, primarnimi proizvodi in surovinami.
Vse, kar so bogate države doslej storile, da bi olajšale težave revnih, je zajeto s sklepi prve in druge dekade razvoja. Med temi sklepi je najpomembnejši tisti, po katerem bodo bogate države dajale kot kredit in pomoč za razvoj
revnih držav 0,7 odstotka od svojega bruto narodnega dohodka. Toda razvite države ne uresničujejo niti minimum teh minimalnih obveznosti. Spoštuje jih samo Švedska; približali sta se jim Nizozemska in Francija; med tistimi, ki najmanj odvajajo za razvoj, pa so Švica, Italija, Avstrija, Finska, ter država z najmočnejšim gospodarstvom — ZDA.
Ko je še kolonialni sistem cvetel, OZN pa je imela le nekaj več kot 50 članic, se zahteve revnega sveta niso čule tako glasno kot danes. Toda z osvobajanjem bivših kolonij, z vse večjim povezovanjem držav in širjenjem informacij je svet postajal vse manjši in manjši, Združeni narodi pa vse številnejši, a gospodarski odnosi vse bolj nevzdržni. Prav zato se tudi vse več sliši o nezadovoljstvu.
Dejstvo je, da približno polovica svetovnega prebivalstva ni samo revna, marveč da tudi zastran tega ne prispeva k gospodarski rasti sveta — to pa je porazno. Ze omenjeni McNamara navaja: kakšnih 900 milijonov ljudi (torej približno četrtina današnjega človeštva) životari z dohodki, ki so manjši od 75 dolarjev letno, v umazaniji, lakoti in obupu. Gre za absolutno revščino; položaja teh ljudi ni mogoče uvrstiti v nobeno racionalno definicijo človeškega dostojanstva.

Tržaška Rižama-spomenik
bo postala tudi skupno grobišče žrtev nacizma
Po nedavnem sklepu občinske Uprave v Trstu bodo v nedeljo 19. oktobra spet velike svečanosti v tamkajšnji Rižarni, ki je bila — kakor smo obširno poročali tudi v nožem tistu — ob letošnji 30-letnici zmage nad nacifošizmom urejena m svečano odkrita kot narodni spomenik in muzej. V Rižarni bodo namreč v navzočnosti visokih predstavnikov in zastopnikov organizacij žrtev svečano pokopoli posmrtne ostanke žrtev tega edinega nacističnega koncentracijskega taborišča na ozemlju Italije med drugo svetovno vojno, v katerem so nemški zločinci mučilti in ubili številne antifašiste italijanske, slovenske in hrvaške narodnosti.
Vprašanje dostdjnega pokopa Posmrtnih ostankov žrtev Rižarne se je pojavilo že ob odkritju tega spomenika pred nekaj meseci, ko so v navzočnosti samega predsednika italijanske republike počastili spomin tisočerih žrtev, ki jih ije požrla Peč tega nacističnega uničevalnega taborišča. Posmrtni ostanki — pe-Pel in ožgane kosti — ki so jih odkrili decembra 1945 med razvalinami porušenega krematorija, namreč še vedno počivajo na občinskem pokopališču, kjer je na spominski plošči povsem anonimen, brezizrazen in naravnost žaljiv na-Pis .Vojne žrtve" (kakor da bi hoteti prikriti resnico o Rižarni). Nekaj nadaljnjih ožganih kosti so našti Potapljači v vodah zaliva blizu Rižarne, in sicer lani po sodni preiskavi, med katero je bilo osvetljeno ozadje grozot, ki so se dogajale v Rižarni. Prav tako pa so nekaj ožganih kosti žrtev Rižarne odkrili šele pred nedavnim na kraju, kjer je nekdaj bil odtočni kanal.
Združenje bivših deportirancev je predlagalo, naj bi ostanke žrtev Rižarne svečano pokopati v skupni grobnici, in sicer bi bila Rižarna sama najbolj primerno mesto. Ta predlog je po doljšem odlašanju in zavlačevanju, ki je bito značilno tudi za samo urejevanje Rižarne v spomeniški objekt, končno osvojila tudi občinska komisija za Rižarno in tako je potem prišto do sklepa občinske uprave, da bo omenjena svečanost v nedeljo 19. oktobra.
Na osnovi navodil komisije je arhitekt Boico, ki je izdelal prej tudi načrt za celotno ureditev Rižarne, za skupno grobnico predlagal jašek, kjer je bit nekdaj odtočni ka-
nal tn kjer so — kakor že povedano — šele pred nedavnim odkriti še nekaj ožganih kosti žrtev. Na tem kraju se danes razprostira obsežna jekleno ploskev, ki simbolično ponazarja krematorijsko peč,
Hitro in v ceioti
je treba izpolniti č!en 7
Odtočno podporo vsem zahtevam koroških Slovencev so izraziti na nedavnem občnem zboru zveze prostovoij-cev-borcev za severno mejo v Ptuju. Poudariti so, da v ceioti podpirajo zahteve koroških Slovencev po resnični enakopravnosti na narodnem, kuiturnem in gospodarskem področju ter se zavzeti za to, da Avstrija hitro in v ceioti izpoini obveznosti, ki jih je tozadevno prevzeta v čienu 7 državne pogodbe. Posebej so na zboru zahtevati tudi prepoved deiovanja Heimat-diensta in podobnih organizacij, kar bi biio v duhu in interesu dobrega sosedskega sodeiovanja med Avstrijo in Jugosiavijo.
ki so jo nacisti pred begom aprila 1945 pognali v zrak, da bi zabrisali za seboj sledove svojih zločinov.
Primorski dnevnik obširno poroča o pripravah za prekop posmrtnih ostankov žrtev Rižarne ter ugotavlja, da bo oktobrska svečanost zaključna manifestacija v Rižarni v letošnjem letu, ko praznujemo 30. obletnico osvoboditve in zmage nad nacifašizmom. .Svečanost bo zato priložnost, da se oddolžimo spominu neštetih žrtev in s tem še enkrat poudarimo pomen Rižarne ter nauka, ki od nje prihaja predvsem mlajšim rodovom; obenem pa priložnost za počastitev 30. obletnice zmage nad tistimi silami, ki so tudi v naših krajih posejale toliko gorja."
Svečanosti se bodo udeležili številni predstavniki oblasti, med njimi tudi predstavniki občin, ki so bile odlikovane z zlato kolajno odporništva, zlasti pa seveda predstavniki partizanskih združenj in organizacij žrtev fašističnega nasilja. Sicer pa Rižarna kot narodni spomenik beleži nenehno naraščanje števila obiskovalcev, med njimi posebno veliko šolskih skupin. Računajo, da jo je v štirih mesecih po odkritju obiskalo več kot 300.000 ljudi.
S7opens^ra grimnazi/a
še naprej beleži uspešen razvoj
Zvezrt% gŽMMMzrjc za 5/ot?ertce v Ce/ovcn, so j: do/očert: ^rog: že o/? rojstva prerokova/;, rta Z?o ^rna/a „zawr/a", /ter ne /?o :rrte/<^ dovo/; dotoka d/ja^ov, s svoj:rw do:fd^rtj:rr: razvoje??: oč/trto postavlja ?:a /až te „i?oj?ož?:e že/je". 3tev;Vo rtjcrt:/! d/ja/tov se sta/?:o veča, vsa&o /eto prihajajo rtov: /cfrt:T: otro&, st že/tjo osvoji::' zttattje rza edirt: sredrtj: šo/i, jo irrt^rrto &oros^t 5/overtci.
Trrd: začetek šo/s^ega (eta 7973/76 porrtert: rtov ^ora& po pot: aspesrtega razvoja s/overts^e girrtrtdzije. V trt prve razret/e se je /etos vptsa/o #0 rtov:/? dijakov, ta^o da trrta šo/a zdaj s^aprto že 464 dijakov (od tega 277 de^/et trt 233 jarttovj, razde/jerd/? rta 79 razredov. V prtrrterjavt z /arts^trrt so/s^trrt /etorrt porrtertt' to porast za 6,4 odstotka, a/?so/at?to pa predstav/ja /etošrtje števt/o dtja^ov rtov rekord v dosedartjerrt žtv/jertja te astartove.
Šo/i pa so zdaj zagotov/jert: tad: rtorrrta/rt: pogoj: de/a, ^o je po skoraj 7^-Zetrterrt „gostova?tja" v tajerrt pos/opja trt sta/rterrt popo/-darts^errt poa^a ^ortčrto /e do/r//a svoje Zastrte, sodo/?rto arejerte prostore.
Začetek šoiskega ieta
je v Sovjetski zvezi veiik praznik
Po tradiciji proslavljajo v Sovjetski zvezi začetek novega šolskega leta kot velik praznik. Takrat se odprejo vrata vseh hramov učenosti — od desetletk preko poklicnih šol pa do vseučilišč.
Letos je s pričetkom novega šolskega leta sedlo v šolske klopi 50 milijonov šolarjev, 9 milijonov študentov in skoraj 3 milijone učencev poklicnih šol, kar pomeni, da je vsak tretji sovjetski državljan začel svoje novo šolsko leto.
SPORED NOVE SEZONE
v Drami in Operi SNG v Ljubljani
Za novo gledališko sezono 1975/76 sta tudi obe vodilni hiši Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani — Drama in Opera — pripravili zanimiv spored.
Na glavnem odru Drame bodo v novi sezoni doživele premierske uprizoritve naslednja dela: Beraška opera Berta Brechta, Otroci sonca Maksima Gorkega, Aristo-fanova Lizistrata, Živeli boste kot svinje Johna Ardena, Rihardova noga iz korka Brendana Behana, Lepa Vida Ivana Cankarja ter Beg Mihaila Bulgakova.
V Mali drami bodo uprizorili Mrožkovo igro Emigranta ter delo sodobnega brazilskega avtorja R. Athay-deja Gospa Margareta, na Levem odru pa Bumerang Pavla Lužana in Cankarjevega Hlapca Jerneja v odrski priredbi Jožeta Babiča, ki bo prevzel tudi režijo.
Kot ponovitev iz prejšnjih repertoarjev pa bodo gledalcem na izbiro še Vanjušinovi otroci S. A. Najdenova, Dvojna preizkušnja ljubezni P. Mariauxja, Kralj na Betajnovi Ivana Cankarja, Ukana Toneta Svetine, Naivne lastovke R. Dubillarda, Njega dni H. Pinterja, Mož je mož Berta Brechta in Veselica v Blatnem dolu I. Cankarja in J. Součka.
Opera bo ponudila svojim obiskovalcem naslednji spored: Božična noč (Nikolaj Rimski-Korsakov; delo
v Jugoslaviji še ni bilo izvedeno), Štirje grobijani (Er-mano Wolf-Ferrari), Manon (Jules Massenet), Pikova dama (Peter Iljič Čajkovski) in Don Carlos (Giuseppe Verdi).
Balet se bo predstavil s tremi deli — s Hamletom Borisa Blacherja (gre za novejše baletno delo, ki v Jugoslaviji še ni bilo izvedeno in ki je vsebinsko naslonjeno na znano Shakespearovo tragedijo), Kitajsko pravljico Krešimira Baranoviča (baletna variacija na Klabundov Krog s kredo, bo v Ljubljani prvič izvedena) ter z Žico Janeza Gregorca (delo, za katero je libreto napisal Smiljan Rozman, prikazuje mesto, ki se brezskrbno zabava, tedaj pa ga sovražnik napade in ogradi z žico, kar porodi odpor, ki privede prebivalce do zmage in svobode).
Poleg navedenih del pa obsega repertoar še vrsto priljubljenih opernih in baletnih ponovitev iz prejšnjih sezon: Fausta Charlesa Gounoda, Prodano nevesto Be-dricha Smetane, Nabucca, Trubadurja, Traviato in Ri-goletta Giuseppa Verdija, Borisa Godunova Modesta Musorgskega, La Boheme, Madame Butterfly in Tosco Giacoma Puccinija, Seviljskega brivca Gioacchina Rossinija, Carmen Georgesa Bizeta in Partizanko Ano Rada Simonitija.
Med najbolj slavnostne dogodke ob začetku šolskega leta sodi sprejem prvošolčkov. Že pred začetkom pouka so učenci višjih razredov pospravili po šolskih prostorih, pomili okna, pomagali montirati v delavnicah potrebne naprave in podobno, tako da so prišli začetniki v bleščeče nove razrede. Prinesli so s seboj velike šopke cvetja, v šolah pa so bile posebne proslave, posvečene njihovemu prihodu.
Letos je stopilo v šole blizu 2 milijona prvošolčkov. Na ta dogodek so se v Sovjetski zvezi posebej pripravili. Založbe so izdale vrsto novih učbenikov, v tekstUmih tovarnah pa so sešiti nove šolske uniforme. Kajti v Sovjetski zvezi nosijo vsi šoloobvezni otroci posebne uniforme: fantje temnomodro obleko s svetlečimi gumbi, dekleta pa rjave obleke z belim predpasnikom in belim, čipkastim ovratnikom; kot svojstven okras k uniformi pa nosi večina šolark tudi velike pentlje v laseh, čeprav to ni obvezno.
To leto pa bo za sovjetsko šolo še posebno pomembno, ker se bo z njim končal prehod k splošni, obvezni srednji izobrazbi; po novem se bo namreč šolska obveznost podaljšala od dosedanjih osem na deset let. Hkrati s prehodom na obvezno desetletno šolanje pa so tudi vsebinsko obogatili šolski program, razširili in utrdili kabinetni pouk ter zgradili veliko število novih šol (izračunali so, da bi šole, ki so jih zgradili samo v zadnjh štirih letih, lahko sestavljale velemesto z 8 milijoni prebivalcev!).
DUŠAN NEČAK
Volitve v Kmetijske zbornice m Koroškem po drugi svetovni vojni
Za razdelitev mandatov Kmetijske zbornice se je na Koroškem potegovalo nekaj volilnih jist. Nastopajoče volilne skupine so v glavnem identične s političnimi strankami, ki nastopajo v avstrijskem in koroškem političnem življenju. Do volitev leta 1966 so na volitvah nastopale štiri nove volilne liste, leta 1966 pa se je pojavila še peta. Prve štiri stranke so bile: Karntner Bauernbund (Koroška kmečka zveza), Karntner Arbeitsbauernbund (Koroška de-lavsko-kmečka zveza), Freiheitliche Bauern-schaft (Svobodnjaško kmetstvo), ki se je ob volitvah 1951 imenovala Unabhangige Bauern-schaft (Neodvisno kmetstvo) in Kmečka gospodarska zveza (1951, 1956) oziroma Skupnost južnokoroških kmetov (1961—1971; Slovenci). Zadnja stranka, ki se je vključila v Volilni boj je bila Allgemeiner Bauernverband (Splošna kmečka zveza), ki je na volitvah nastopala leta 1966 in 1971.
Karntner Bauernbund je nastal po drugi svetovni vojni, ko sta se, kakor smo že povedali, združila nekdanji Landbund in Christlicher Bauernbund. V bistu to pomeni združitev nemških liberalcev s krščanskimi socialci. Sem največ sodijo veliki in srednji nemški ali nemško pobarvani kmetje na Koroškem. Karntner Bauernbund je tesno povezan z Usterreichische Volkspartei.
Druga najmočnejša stranka na povojnih vo-
litvah v predstavništvu kmetov na Koroškem je Karntner Arbeitsbauernbund. Ta kmečka organizacija se tesno povezuje s Sozialistische Partei Osterreichs in je v glavnem stranka majhnega kmeta in kmetijskih delavcev.
Tretja nemška stranka, ki je obenem tudi tretja najmočnejša stranka v kmetijski zbornici, je Freiheitliche Bauernschaft. Za to stranko bi lahko rekli, da je naslonjena na drugo meščansko stranko v avstrijskem političnem življenju, na Freiheitliche Partei Osterreichs, (Svobodnjaška stranka Avstrije).
Kot zadnja se je pojavila Allgemeiner-Bauernverband. Po politični orientaciji bi jo lahko prištevali v podobno smer kot Freiheitliche Bauernschaft.
Ostala nam je še slovenska Skupnost južnokoroških kmetov. Stranka je naslednica slovenske Kmečke zveze, ki je nastopila na volitvah 1932, se takoj po vojni združila v Osvobodilni fronti za slovensko Koroško in si leta 1951 nadela ime Kmečka gospodarska zveza. Leta 1951 sta se oba slovenska politična tabora kljub ideološki razcepljenosti odločila, da bosta na volitvah v kmetijsko zbornico nastopala enotno. Ta enotnost je ostala do danes in Skupnost južnokoroških kmetov združuje slovenske volilce ne glede na to, ali so privrženci Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ali Narodnega sveta koroških Slovencev.
Vsake volitve v kmečka zastopstva na Koroškem so prinesle tudi volilno propagando in volilne programe posameznih strank. Na splošno pa moramo ugotoviti, da se iz leta v leto zanimanje za kmetijskozborske volitve manjša in, da je v slovenskem, pa tudi v nemškem časopisju vedno manj člankov in komentarjev posvečenih tem volitvam. Posebno pri nekaj zadnjih volitvah, nekako od leta 1961 naprej, se volilna propaganda omejuje samo na čas neposredno pred volitvami in na zahvale volilcem takoj po volitvah. Nezanimanje za volitve, ki ga izpričuje časopisje, pa se očitno ne kaže pri volilcih samih, saj volilna udeležba ne kaže iste tendence kot Časopisje. Na tem mestu si oglejmo samo nekaj glavnih elementov volilne propagande in volilnih programov na volitvah nastopajočih strank, kot jih je videlo slovensko koroško časopisje.
Ena glavnih nalog kmetijskih zbornic je gmotno podpiranje kmetov in ravno v to problematiko je predvsem usmerjena volilna propaganda. Ob prvih volitvah leta 1951 je Kmečka gospodarska zveza poudarjala, da je koroška Kmetijska zbornica v glavnem podpirala kmete na severnem Koroškem, od koder izvira večina volilcev OVP. Znane so številke denarnih podpor, ki so jih prejeli v letih od 1945 do 1951 politični okraji Št. Vid, Velikovec in Celovec. Okraj Celovec je v letih 1945 do 1951 prejel nad milijon šilingov manj od političnega okraja Št. Vid, okraj Velikovec pa kljub temu, da je po površini obdelovane zemlje dvakrat večji od celovškega, samo tretjino podpore, ki je dodeljena št. Vidu. Velike razlike pa niso samo med okrajnimi zbornicami, ampak tudi po razdelitvi dobljenih sredstev znotraj njih. Tako je prišla samo ena
tretjina denarja, dobljenega za okrajno kmetijsko zbornico Celovec, v občine Gur in Roža, v katerih je pretežno naseljeno slovensko kmetijsko prebivalstvo. Diskriminacija južnoko-roškega ozemlja in še posebej slovenskega prebivalstva se kaže tudi v tem, da je na primer okrajna kmetijska zbornica Velikovec v zimi 1950/1951 priredila sto strokovnih predavanj in tečajev, vse v nemškem jeziku, zavrnjen pa je bil predlog Slovencev, da bi se na južnem Koroškem ustanovila kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom.
Ob enotnem nastopu obeh slovenskih taborov nastopa volilni program Kmečko gospodarske zveze proti vprašanju kakršnegakoli strankarstva v skupne kmečke zahteve; KGZ si je postavila za nalogo združitev vseh kmetovalcev na podlagi „skupnih kmečkih zahtev". Dalje zahteva enakopravno pomoč za kmete iz južne Koroške, saj je v času od 1945 do 1951 dobilo od 24.000 kmetov na tem področju pomoč le 3.000. Slovenski program se naslanja se na dve točki. Za slovensko prebivalstvo zahteva ustanovitev slovenske kmetijske šole ter priznanje javnosti in dotacije slovenskima gospodinjskima šolama v Št. Jakobu in Št. Rupertu. Kar pa se tiče delovanja kmetijske zbornice zahteva, da „mora biti v kmetijski zbornici poslovanje v obeh jezikih, zato morajo vsi vodilni uradniki Kmetijske zbornice na južnem, jezikovno mešanem ozemlju obvladati oba jezika, ki jih govorimo v deželi".^
(/Vgdd/jfMrtje v pri/rodrtj: stevi/^:')
25 Slovenski vestnik 1. nov. 1?51.

V
Letošnje srečanje pisatetjev na Štatenbergu posvečeno 30-!etnici osvoboditve
Pododbor Društva slovenskih pisateljev v Mariboru je letos organiziral že 12. srečanje pisateljev na gradu Štatenberg pri Makolah na Štajerskem. Prireditelji so letošnje srečanje posvetiti 30-letnici osvoboditve, pod naslovom „ Na rodna osvobodilna vojna v književnosti"; odvijalo pa se je prejšnji petek in soboto. Vabilu gostitelja se je odzvalo lepo število književnikov iz Slovenije in drugih republik Jugoslavije ter zamejstva.
Močna odzivnost pisateljev je bila najboljši dokaz za zanimanje avtorjev o naslovu srečanja, pa tudi dejstvo, da je to bilo prvo povojno pisateljsko srečanje, na katerem je bilo govora o književnosti v NOB. Prebranih je bilo vrsta referatov, v katerih so avtorji govorili o odnosu do književnosti, ki govori o tem za slovenski narod tako pomembnem zgodovinskem obdobju. Do besede so prišli avtorji, ki so bili borci NOB in avtorji mlajše generacije, ki so s svojega vidika orisali odnos do te književnosti. Pri tem se je pokazala rahla delitev mnenj, namreč, da je premalo dobre literature o NOB, po drugi strani pa, da je take literature dovolj in da je tako postavljanje odveč. Vsi pa so soglašali, da je ta literatura premalo razširjena med mladino. V stvarni diskusiji je prišlo tudi do mnenja
mladih avtorjev, ki so utemeljevali svoj hladni odnos do te literature s trditvijo, da jim je v mladih letih vse to obdobje bilo prikazano preveč idealizirano in s premalo psiholoških momentov, ki so brez dvoma spremljali slovenskega človeka v tem narodno odporniškem gibanju. To je bita tudi prva razprava mlajše generacije pisateljev s starejšimi o književnosti NOB in vsi so obžalovali, da ni prišlo več mladih piscev, da bi povedali svoje poglede. V diskusiji je bit odstranjen marsikateri nesporazum in treba je naglasiti, da je letošnje srečanje v Štatenbergu bilo eno izmed najbolj plodnih, kar se tiče srečanja starejše in mlajše generacije. V diskusiji pa so bili nakazani še drugi činitelji, ki mladega človeka odvračajo od branja literature o NOB, oziroma mu to obdobje prikazujejo v drugi, napačni luči.
V diskusijo je posegel tudi koroški pesnik Andrej Kokot, ki je nakazal tozadevni odnos zamejskega Slovenca. Povedal je, da slovenski človek na Koroškem vse premalo pride do slovenskega branja sploh, kaj šele do dobre literature o NOB. Da pa je tozadevno veliko zanimanja, je pokazal ponatis romana Toneta Svetine, .Ukana", v katerem opisuje slovensko odporniško gibanje. Kokot pa je tudt povedal,
da je na Koroškem dovolj elementov, ki zlasti mlademu človeku popolnoma prikrivajo tovrstno literaturo, da partizanstvo prikazujejo v popolnoma drugačni luči in ga celo primerjajo z zločinstvom in veliko zablodo slovenskega naroda.
Kot po navadi so zbrani pisatelji tudi letos izdali sporočilo o srečanju, v katerem je med drugim ugotovljeno, da slovenska literarna zgodovina po 30 letih še nima orientacijskega pogleda o celotni ustvarjalni dejavnosti tega področja. Nadalje je v sporočilu zapisano, da je tovrstne literature, zlasti za prosvetno vzgojne ustanove količinsko sicer precej, kakovostno pa občutno premalo in da tista, ki obstoja ni uporabljena dovolj sistematično. V začetku štatenberškega sporočila je še povedano, da ob pisanju na temo NOB idejnost ne bo zapostavljena ati celo skrita. Tudi zgodovinopisje bi moralo objektivno razčisti vse pogoje in zgodovino, ki je pripeljala do NOB. Obravnavano literaturo bi bilo treba ponovno pretresati, kritično, vsestransko in v slovenskem merilu. To velja še posebej za zamejstvo.
Na prihodnjem štatenberškem srečanju bodo pisatelji obravnavali temo .Slovenski pisatelj v areni življenja". Srečanje pa bo hkrati posvečeno 100-letnici rojstva Ivana Cankarja.
Dunajski študentje v Beogradu in Novem Sadu
Ob priliki obiska v Beogradu se je dne 8. 9. 197$ skupina Kiuba slovenskih študentov na Dunaju prvič sestala s predstavniki Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Na skupnem sestanku sta obe organizaciji izrazili odkrito željo po tesnem sodelovanju in se obvezali za delovni sestanek, na katerem bomo določili prve smernice ter proučili možnosti za razširitev sodelovanja z vso jugoslovansko mladino. Ob tej priložnosti so predstavniki ZSMJ izrazili solidarnost vse jugoslovanske mladine z našim bojem za narodno enakopravnost. S tem pa so jasno potrdili, da vprašanje koroških Slovencev ni le problem Slovenije, kot to hoče prikazati avstrijski meščanski tisk, ampak da vsi narodi Jugoslavije živo sledijo našim prizadevanjem za realizacijo člena 7 in da so pripravljeni nam nuditi vso pomoč, ki jo v trenutni situaciji tako zelo potrebujemo.
Pretekli teden je skupina Kiuba slovenskih študentov na Dunaju na povabilo Komisije za manjšinska vprašanja pri RK SZDL Slovenije obiskala poleg mesta Beograda tudi avtonomno pokrajino Vojvodino z namenom, da z neposredne bližine spozna tamkajšnjo manjšinsko ureditev in da se seznani s problemi enakopravnega razvoja vseh narodov in narodnosti SFR Jugoslavije. Pot je udeležence vodila preko Ljubljane in Zagreba v Beograd, nato pa v glavno mesto Vojvodine, Novi Sad, kjer se je skupina mudila dva dni.
V Novem Sadu so delegacijo sprejeli politični predstavniki družbeno-
šestih jezikov: srbskega, madžarskega, hrvaškega, slovaškega, romunskega in rusinskega. Vsak delegat v skupščini lahko uporablja svoj materni jezik, z modernimi tehničnimi napravami pa se simultano prevaja. Javni akti se prevajajo v vse jezike. Narodnostna sestava skupščine pa redstavlja dejansko stanje med pre-ivalstvom.
Prav tako se v ustavi zajamčene pravice do šolanja v materinskem jeziku, v praksi dosledno izpolnjujejo. Osnovne šole so enojezične, razdeljene po narodnostih. Tako imajo na primer Rusini, najmanjša narodnostna skupnost, več lastnih šol, v katerih je

političnih organizacij. Predesdnik komisije za informacijo pri SZDL Vojvodine Sabodka Šandor je udeležencem podal obširno sliko narodno-po-litičnega položaja pokrajine, ki obsega po površini desetino celotnega jugoslovanskega ozemlja. Prebivalcev šteje 1,95 milijona, od katerih je 56 "/e Srbov, 21 "/o Madžarov, 7,1 "/o Hrvatov, 3,7 "/o Slovakov, 2,7 "/o Romunov, 1,9"/« Črnogorcev in 1,3 "/o Rusinov.
Spoznali smo, da se narodna enakopravnost dosledno uresničuje, v kolikor že ni uresničena, na vseh področjih družbenega življenja. V javnih ustanovah se poslužujejo vseh
pač rusinščina učni jezik. V jezikovno mešanem ozemlju pa je staršem prepuščeno, v katero šolo pošiljajo svoje otroke. Skupine, večje od sedem ljudi, imajo na tujih šolah možnost šolanja v materinščini. Če pa so zagotovljeni materialni in kadrovski pogoji, se ustanovi za take skupine tudi lastna šola ali pa se organizira prevoz v najbližjo šolo. Skupinam, večjim od 10 ljudi, pa se mora nuditi pouk v materinščini. 90 "/o vseh učencev se šola v materinem jeziku, ostalih 10 "/o pa iz raznih razlogov daje prednost izobraževanju v drugih jezikih. Podobno je urejen položaj tudi na srednjih šolah.
Tudi v sodstvu se je možno posluževati vseh štirih jezikov, tako ustmeno kot tudi pismeno. Zapisniki, odločbe in drugi akti se morajo prizadetim dostaviti v jeziku, ki si ga le-ti želijo. To pa ne velja le za nižje instance, v vseh instancah se dosledno izvaja večjezičnost. Stroške za prevajanje sodnijskih obravnav iz enega v drug jezik in stroške advokatov, ki jih mora stranka po zakonu pritegniti, v vseh primerih nosi javna oblast.
Enakopravnost vseh narodnosti sega v vse družbeno-politične organizacije. Pravico do enakopravnega razvoja si je vsaka narodna skupnost priborila že med narodnoosvobodilno vojno. Vse razen Nemcev (takoime-novani Volksdeutsche) so bile organizirane v Osvobodilni fronti ter se pod njenim vodstvom borile prod velesrbskemu hegemonizmu in za enakopravnost narodov in narodnostnih manjšin Jugoslavije. Po vojni se je ta politika dosledno nadaljevala. Značilen rezultat tega je, da se danes mlajša generacija v veliko večji meri kot starejša poslužuje svojih pravic. Večjezičnost je neosporavana, le redko pride še tu in tam do raznih nacionalističnih prezirov, vendar so ini-ciatorji teh vedno tisti, ki z antiko-munističnimi gesli hujskajo proti socialistični ureditvi jugoslovanske države. Proti vsem tem pojavom se družbeno-politične organizacije borijo v spoznanju, da je narodna neenakopravnost mnogo dražja kot dosledno izvajanje večjezičnosti. Jugoslavija pa se tudi zaveda, kako pozitivno vlogo lahko igrajo narodnostne manjšine v meddržavnih odnosih. Madžari, Romuni in Slovaki v Vojvodini omogočajo najširšo povezavo in sodelovanje z matičnimi državami.
Skupina Kluba slovenskih študentov na Dunaju se je v Jugoslaviji prepričala, da je enakopravnost narodnostnih manjšin dosegljiv cilj. Kako zlagana je ob vsem tem trditev avstrijskih politikov, češ da je „sleher-na vlada nujno nasprotna manjšini". Potrebno je le osnovno spoznanje, da se mora vsakemu narodu in vsaki narodnostni manjšini ne glede na številčno moč zagotoviti možnost do enakopravnega razvoja. Najboljša garancija za mir in napredek na svetu je bratstvo in enotnost med vsemi narodi. V tem pogledu pa je Jugoslavija s svojo vzgledno narodno ureditvijo lahko vzgled Avstriji in marsikateri drugi državi.
?M DKMdjK
Slovensko prosvetno društvo „Vinko Poljanec" v Škocijanu vabi na
pevski koncert
moškega in ženskega pevskega zbora DKPD .Soiidarnost" iz Kamnika
Koncert bo v soboto 27. 9. 197$ ob 19.30 uri v lami dvorani v Škocijanu. Pod vodstvom prof. Viktorja Miheičiča bosta zbora izvajala spored narodnih in umetnih pesmi.
Ljubitelji slovenske pesmi prisrčno vabljeni!
Pliberškemu županu Moryju izrekli nezaupnico
Mnogo smo že poročali o aferi okoli slovenskih plakatov, ki naj bi jih poleg nemških namestili za pliberški sejem. Čeprav je na občinski seji prišlo do sklepa — če ne bo slovenskih, potem naj ne bo tudi nemških plakatov — se UVP-jevska frakcija z županom Moryjem na čelu tega sklepa ni držala. Župan je namreč na lastno pest dal plakatirati samo nemške plakate, kar je bil seveda grob prekršek določil Splošnega občinskega reda (Allgemeine Gemeindeordnung). S tem župan Mory s svojo frakcijo ni samo kršil omenjene odločbe, temveč se mu tudi upravičeno očita, da zastruplja vzdušje dvojezične občine, kar seveda ni v interesu občanov obeh narodnosti.
Na zadnji odborovi seji pliberške občine 11. septembra je prišlo med drugim tudi do večinskega sklepa, da si je OVP-jevska frakcija oziroma župan Mory protipostavno prilastil tistih 300 nemških plakatov, ki jih je občina naročila in tudi plačala. Razdražen nad tem sklepom se je župan Mory še bolj spozabil in izjavil, da zaradi svoje preteklosti ni v stanju, da bi mogel premagati „oviro" slovenskega plakata. Ta izjava župana tiste dvojezične občine, kjer so že pred leti sklenili dvojezično uradovanje (na Koroškem so samo tri takšne občine), je vsekakor značilna za ljudi, ki se jim ne gre za splošen dobrobit občanov in za medsebojno zaupanje, temveč samo še za lastne in strankarske interese. S to izjavo se je župan Mory sam razglasil za nesposobnega biti župan dvojezične občine. Mož s takšnimi muhami pač samo še škoduje ugledu, ne samo občine kot take, temveč tudi celi državi, saj pliberška sramotna afera zajema vedno večje kroge.
Poleg tega so županu na seji očitali, da je uradno tajnost občinskih odbornikov zajamčenih v Splošnem občinskem redu zlorabil za napade proti socialistom. Nadalje je župan tudi ignoriral stališče urada koroške deželne vlade, ki se je pridružilo mnenju pritožbe pliberške socialistične frakcije, tako da je znova grobo kršil medsebojno zaupanje in sodelovanje v občini. Po dolgotrajni diskusiji, v kateri sta se socialistična frakcija in Enotna lista prizadevali za vzpostavitev normalnih medsebojnih odnosov, do katerih pa po krivdi dVP-ja ni moglo priti; prišlo je do glasovanja, pri katerem župan Mory ni dobil razrešnice, kar pomeni da so mu izrekli nezaupnico.
Pravno svetovanje tudi v ORF-u
Decembra teta 1973 je tedanji deželni glavar Sima ustanovil „Urad za svetovanje, informacije, pospeševanje kulture in ljudsko izobraževanje za slovensko narodnostno skupnost pri uradu koroške deželne vlade", pod vodstvom višjega vladnego svetnika dr. Pavla Apov-nika.
Naloga tega urada naj bi torej bilo med drugim pravno informiranje in svetovanje v vseh zadevah, ki so v pristojnosti urada koroške deželne vlade in temu uradu podrejenih uradov. Po ukinitvi službenega navodila za ta urad po novem deželnem glavarju izvršuje dr. Apovnik pravno-svetovalno dejavnost v okviru .Svetovalne in informacijske službe pri uradu koroške deželne vlade" (Beratungs- und !n-formationsstelle), ki je bita ustanovljena aprila letos. Naloga Svetovalne in informacijske službe je, da nudi pravne informacije in nasvete v vseh zadevah deželne uprave, vključno posredne zvezne uprave.
Ta Svetovalna in informacijska služba pri uradu koroške deželne vlade je nekakšna predstopnja k ustanovi .ombudsmana". Po zamisli političnih strank naj bi bil zvezni ombudsman organ parlamenta,
imel naj bi precejšnjo pristojnost v smislu kontrole zvezne uprave. Omenjena Svetovalna in informacijska služba pa je zasnovana kot organ deželne uprave v sklopu urada deželne vlade, to pomeni, da ni podrejena deželnemu zboru, temveč deželnemu glavarju.
Uradne ure Svetovalne in informacijske službe so ob sredah od 8. do 12. ure v poslopju Volker-markter Ring 29, to je poleg Doma glasbe, v prvem nadstropju, soba 27. Če bi kdo želel priti v urad ob drugem času, je priporočljvo, da prej kliče po teletonu v urad. Telefonska številka je 0 42 22 33 6 03/ 680 in 684. Da bo nasvet čimbotj točen in izčrpen, je treba! prinesti s seboj potrebne podlage, predvsem uradne dopise in odločbe, če je neka zadeva že v teku. To svetovalcu bistveno olajša delo.
Višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik bo tudi v okviru slovenskih oddaj celovškega radia posredovat celo vrsto informacij o zakonih, ki močno posegajo v naše vsakdanje življenje. Naslednja oddaja, v katero bodo uvrščena pravna vprašanja, bo v četrtek 16. oktobra ob 13.45 uri.


Graški jugovzhodni sejem
bo tudi tokrat pester in priviačen
V soboto 27. septembra se bodo odprta vrata Graškega jugovzhodnega sejma. Jugovzhodnega zato, ker ima najugodnejšo geografsko povezavo z jugovzhodom Evrope in ker mu pripada važna povezovatna vtoga med gospodarsko žeto raztičnima svetovoma. Čeprav smo v gospodarsko neugodnem poiožaju — mnogo sejmov so zaradi tega ceio morati odpovedati — se graški sejem vedno botj uvetjavtja. Letos znaša inozemski detež razstavtjatcev 49 "/o.
Posebnost graškega sejma je, da je ktjub vsesptošni gospodarski stagnaciji, tako jeseni 1974, kot spomtadi 197$ dosege) visok detoma četo nepričakovano visok promet. Brez dvoma je vzrok temu dejstvo, do se graški sejem ni spreciatizira! po btagu, marveč po potrebah gospodarstva. Potrebe kupcev so torej za uspeh sejma odtočitne. Kakor druga teta, tako bo graški sejem tudi tetos pokazat razstavo najnovejših proizvodov in servisov obrtnega gospodarstva, industrije, trgovine ter turizma.
V Visokih Turah je še danes mnogo zlata
Glovno težišče jesenskega sejma je vsekakor v gradbeništvu, ki se je v desetletnem obstoju te veje razvilo v nepogrešljiv informativni in nabavni center. Danes je avstrijski gradbeniški sejem v okviru graškega jugovzhodnega sejma edini v Srednji Evropi, ker podobnih sej-ntov v Baslu, Munchnu in na Dunaju niso izvedli. Da Ije ta sejem res Uspešen, potrjuje tudi dejstvo, da so v zadnjih letih razstavno površino podvojiti.
Med nadaljnjimi težišči graškega sejma je kmettjski sejem !n razstava kmetijskih strojev, ki odgovarja strukturi srednjih kmetijskih obratov 'n obsega vse tisto, kar kmetijski obrati neobhodno potrebujejo v svoji kmetijski mehanizaciji. In ker je Avstrija izredno turistično razvita država, ki iz leta v leto beleži vedno večje devizne dohodke, posveča vodstvo graškega sejma tudi tej gospodarski veji poseben poudarek in sicer v obliki razstave Gastro mode), ki nudi vse potrebščine tujsko-Prometnega gospodarstva. Ta stro-
kovni sejem privlačuje tudi mnogo inozemskih gostincev in strokovnjakov na tem področju, tako, da je zelo močno obiskan. Na letošnjem jesenskem sejmu bodo izvedli razstavo pod geslom „Kuhinja jutri", ki bo prav posebno privlačna in zanimiva za številne domače in tudi tuje gastronome. Tudi na področju pohištva je graški sejem zelo atraktiven. Najboljši dokaz za to je visoko število obiskovalcev in temu primeren promet. Les in umetne snovi še vedno dominirajo. Zelo močno je povpraševanje po pohištvu v rustikalnem slogu. Kljub gospodarski recesiji graški sejem na področju strojnega sektorja nima omejitev. Prej kot slej je razstavni prostor polno zaseden, medtem ko so druge podobne razstave v Evropi manj uspešne, saj niso mogle z eksponati napolniti razpoložljive razstavne prostore. Vodstvo graškega sejma je tudi na tem področju pravilno ukrepalo, ker se ni zavzemalo za potrebe velikih oziroma naljvečjih podjetij, temveč za potrebe sred-
njih obratov, ki naj bi postali konkurenčnejši.
Vodstvo graškega sejma je prišlo tudi do spoznanja, da je poteg težišč po strokah treba forsirati tudi takoimenovano težišče obiskovalcev, ki se izraža v tem, da se organizirajo na sejmu posebni dnevi, na katere vodstvo sejma vabi interesne skupine oziroma podjetnike iste stroke, ki jih posebno izšolani strokovnjaki seznanjajo z razstavljenimi eksponati. Spored vseh teh .dnevov" je sestavljen tako, da po
Stovensko prosvetno društvo „Radiše" vabi na
OBČNi ZBOR
v soboto 20. 9. 197$ ob 19.30 uri v dvorani pri cerkvi.
Po občnem zboru bo Stoven-ska prosvetna zveza predvajata vse tri dete barvnega fit-ma .Cvetje v jeseni".
Čtani in prijatetji društva prisrčno vabtjeni!
uvodnih besedah vodstva sejma ostane še dovolj časa za ogled posameznih strokovnih razstav in pa tudi za izmenjavo mnenj in izkušenj. Izkušnje s prvimi poskusnimi težišči obiskovalcev (ob določenih dnevih) so bile zelo pozitivne, tako, da bodo te dneve stalno prirejati. Takšni dnevi bodo letos: .Dan inozemskega tiska", .Dan gostinstva", .Dan županov", .Dan gradnje", .Dan vajencev" in „Dan mizarjev".
tz vsega tega je razvidno, da se vodstvo graškega sejma zelo prizadeva, da bi bil sejem čimbolj atraktiven in uspešen (da bi bilo čim več naročil), kar pa naj ne bo samo želja sejmov, marveč nas vseh. Če je mnogo naročit, je to seveda velikega gospodarskega pomena, kar nam vsem koristi in pomaga lažje prebroditi številne gospodarske težave, ki so danes pereč svetovni problem. Na jesenskem graškem jugovzhodnem sejmu bo zastopanih 1043 domačih razstavljavcev, med katerimi je najmočnejše zastopan Gradec s 441 razstavljala. Iz Koroške je zastopanih 28 razstavljalcev. tz inozemstva bo za-
V	ohvrra praznafaMja „G/ocbwer-jevega /era" — prej 77$ /er/ so srčni /jadje prvič pristopiii na vrb 379$ m visokega Gro^g/ocbrrerja — je v Hei-/ZgeMb/ara oJpria razstava, h/ sc ba-vi z zgoJovino iskanja in pridobivanja z/ara v Visobib Tarab, harerega najvisji vrb je GrojZgZocbner.
Z/aro v Visobib 7*arab iščejo in pridobivajo že obrog 4000 Zet. Že v najndajši banteni dobi je nebi radar na pobočja gore Gasteiner Nreazho-geZ zgabiZ pripravo za bopanje rade (nebe vrste bZadivo), bar je podZaga za zgoraj omenjeno časovno obdobje, beta 730 pred našim štetjem je PoZy-bios o Ne/r/b poročaZ, da so v Viso-bib barab ponovno odbriZi in začeZi bopati zZato. Po zdražitvi ZčeZtov (ZVoričanov) z Rimsbo državo, so novi vZadarji bovaZi denar iz zZata pogorja Visobib bar. Po odboda Pim-Zjanov je biZo bonec s pridobivanjem zZata.
V	poznem srednjem veba je poZo-žaj pridobivanja zZata v Visobib barab biZ podoben tistema ob Sacra-menta v dmeribi (samo nebaj stoZetij pozneje). Na stotine isbaZcev zZata je pridobivajo zZato ZZegaZno. Pri tem je prišZo do medsebojnega pobijanja, ber so eden dragema odvzemaZi zZaii „žegen". Pridobivanje zZata v Visobib barab je doživZjaZo svoj višeb v poznem 7$. in 76. stoZetja ter v začet-ba 77. stoZetja. V časa posebno jorsi-ranega pridobivanja zZata, pred Zetom 7360, so ga v Visobib barab nabopaZi Zetno obrog 2600 bg. Protireformacija (preganjanje protestantov), zZato je biZo treba bopati gZob-je pod površino, pritob zZata iz novega sveta (iz Ttmeribe), taršbi vpadi, bridesetZetna vojna, bZimatsbe spremembe (poZedenitve višje Zežečib doZin), itd. Vse to so biZi vzrobi, da je pridobivanje zZata vedno boZj stagnirajo.
77. in 7#. stoZetje je biZo za izpi-raZce zZata interesantno obdobje . bo deZo so opravZjaZi samo še posamez-nibi aZi dražine. Shrarba spiranje zZata je bij postransbi zasZažeb bme-tov.
stopanih 38 držav s 1013 razstavljavci. Med tujimi državami je najmočnejše zastopana Zvezna republika Nemčija s 327 razsfavljalci. Nato sledijo Balija z 98, Švica z 78, Jugoslavija s 75 razsfavljalci itd. Medtem ko je Jugoslavija zastopana s 7,6 "/o vseh inozemskih razstavljalcev, so vzhodne države zastopane s 4,3 °/o.
Norošbi cebi (GoZdzecbe in Tčarn-ten) so Zeta 7$30 spet obnoviZi pridobivanje zZata v obZibi radobopov. Na SeebicbZ-a v bZižini jezera Zirm-see so zgradiZi nove naprave za Jrob-Zjenje in pranje rade (ostanbi zidov teb radnišbib naprav so še danes vidni). ZčZjab veZibim investicijam, je biZo pridobivanje zZata nerentabiZno. Ponovno so začeZi bopati zZato na območja Gastein-a po prvi svetovni vojni. 330 radarjev je Zeta 7924 „na-bopaZo" 42 bg zZata. NZjab tema iz-bapičba je biZo bopanje zZata povezano s tabo visobimi strošbi, da so Zeta 7927 prenebaZi s pridobivanjem. Do tega časa je sindibat Tčadbaasberg nabopaZ 237 bg zZata. beta 7937 je še neba angZešba dražba posbasiZa srečo. Nratba poživitev prave radarsbe dejavnosti je biZa še v dragi svetovni vojni, beta 793$ je Prasba radarsba dražba ponovno posbasiZa bopati zZato. V doZini NajijeZd so sbopaZi veZib rov. ZZatega zabZada sicer niso našZi, vendar pa tisti rov danes sZaži zdrav-stvenema namena. Ned drago svetovno vojno so na tem območja nabopaZi 206 bg zZata in 923 bg srebra, bar je izredno pičZa bera v primerjavi z investicijami, bi so jib imeZi.
GeoZogi so danes mnenja, da je v Visobib barab še vedno 720 do 200 ton zZata. Upravičeno se vprašamo, zabaj se ob tabšni zaZogi zZata nibče ne Zoti pridobivanja. Dejstvo je, da se zZato nabaja v višinah od 2000 do 3000 metrov, bar pa je bZjab modernim strojnim pripravam še bZjab tema nerentabiZno. Vendar se še najdejo Zjadje, bi še danes z z/aroMosne-ga pesba in grašča Visobib bar spirajo zZato. Dnevni „prideZeb" tabš-nega spiranja znaša eden do dva grama zZata, bar niti ne zadošča za prebrano.
Stovensko prosvetno društvo v Borovtjah vabt na
PEVSKt KONCERT
kt bo v nedetjo 28. septem-bra 197$ ob 14.30 uri pri Cin-getcu na Trati.
Sodetujejo:
9 moški pevski zbor SPD .Edinost" v Piiberku 0 trio .Korotan" s pevci SPD Št. Vid v Podjuni # ženski oktet SPD .Obir" na Obirskem
Ljubitetji tepega petja prisrčno vabtjeni!
Odbor
Zveza koroških partizanov in Stovensko ptaninsko društvo v Ce-tovcu vabita na
odkritje spominske plošče
v .Koči nad Arihovo pečjo" na Bieščeči pianini, ki bo v nedeijo 28. septembra 197$ s pričetkom ob 11. uri dopotdne. Ob tej pri-tožnosti bomo obhajati tudi 7$-LETN!CO ROJSTVA ORGANtZt-RANEGA SLOVENSKEGA PLANiNSTVA NA KOROŠKEM.
Ptošča spominja na padte žrtve pod Arihovo pečjo, kjer je bito pred tridesetimi teti na zverinski način ubitih osem borcev za svobodo.
Ker ptaninska koča ni oskrbovana, je možnost prehrane v gostitni .Tiirkenkopf" v nasetju Kopanje. Priporočamo, da se opremite ptaninsko, ztasti vetja to za obuvato. Po odkritju spominske ptošče si bomo ogtedati mesto, kjer je bit nekdaj partizanski bunker.
Vd pr/srČMo vabZjem/
JOSIP JURČIČ	6
Domen
.Soj vem, da tvoja moro biti zadnja," toži žena.
.Tiho mi že bodi, da ti črepinj ne zalučim v bučo!" zagrmi tjubeznivi mož in pogleda svetlo in hudo izpod čela. Obenem porine po mizi ostanke svojega kosila.
.tzza vrta sem nekdo gre," reče čez nekoliko časa
gospodinja.
.K nam?" jo vpraša mož, naenkrat ves potolažen.
.Bokal vina ima pod pazduho in nemara da je tisti Domen, ki je bil pri Jurcu. Lej, sem gre!"
.Le brž mi z mize spravi črepinje, pobriši in se izkidaj venkaj," priganja gospod Krševan polovino svojega srečnega zakona. .Do le vina nese, to ije dobro ubral, ravno suho mi je po grlu, prileglo se bo, da nikoli tega."
.Požeruh!" je godrnjala žena in naglo pospravita. „Da veš, nimaš mi kratko ni malo ne vsega vina izpiti. Polovico 9a deni no omaro." Rekši, se umakne matica v stransko slanico, ki je bila tudi šola, kadar je ime! gospod Krševan koga učiti.
.Nu, saj sem vedel, kam pes taco moli," je mrmra! učenik, .kokoš bi sama rada pila, zato brani petelinu h koriJu."
Zdatj se odpro vrata in Domen pride v hišo.
.Dober dan, gospod."
.Bog daj dober dan tebi in tvoji roki, ki nekaj rdečega prinaša. Le na mizo postavi!"
Domen stori tako in se sam usede tiho na rob klopi pri mizi.
.Saj vem, da je le-to za primako, za drugo menda ne nosiš tega blaga po svetu," je rekel Krševan, obenem pa zgrabil bokal z vinom z obema rokama.
,Le pijte, zato sem vam ga prinese!," odgovori Domen, .potem pa se bova o nečem pomenila."
,To pa še zmeraj." Rekši, potegne Krševan na dva duška iz steklenice toliko, da je tretjina vina izginila. .Dobra kapljica!" reče, obrisavši si usta. .Kako pa kaj tebi?"
.Napak!" odgovori Domen in izvleče šop starih povezanih in zamazanih papirjev. .Tukaj mi boste prebrali in povedali, katero pismo je tisto, ki ga jaz iščem."
.Kekovega pa iščeš?"
.Obljubite mi pred po moško, da ne boste za zdaj nikjer in nikomur povedati. Nobeni živi duši!"
.No, lej ga, kaj se meniš! Saj nisem baba. Kakor češ; če ti ni ljubo, jaz ti ne bom zinil nikdar besede. Porečem, da te še pri meni ni bilo."
.Poiščite mi pismo, kjer je moj oče in moja dota zapisana."
Zdajci jame gospod Krševan pregtedovati stare listine. Ker sam ni bil branja vajen, ker ni razumel dobro tujega jezika, je premišljeval vsak list pol ure, preden je vedel, da ta ni tisti, čeravno dostikrat ni mogel povedati, kaj je. Vendar se je držal veličastno in učeno na svojem polomljenem stolu, preobrača! pisma zdaj pokonci, zdaj počez, zdaj brai odzdoldj, zdaj odzgoraj, zdaj se je zopet hudoval na pisarja, ki je morda že zdavnaj ležal v črni zemlji, da je pisal grozovito grdo in nerazločno. Domen, ki mu je sedel brez besede nasproti, križem roke drže, čakal, katero bo pravo, je imel gospoda Krševana za modrega in učenega moža.
.Tukajte je eno, ki je graščak podpisan na njem," reče Krševan čez dolgo, ko je preklel vse pisarje, ki si niso
I znali peresa urezati, da bi bilo spodobno pisalo.
.Tisto je, tisto!" Rekši, skoči Domen kvišku, oči se mu zasvetijo in nehote se stegne po mizi, da bi sam videt na papir, ne pomislivši, da je zanj vseeno, ako je list prazen ali pa kdo ve s čim počrkan. .Kako se bere?"
.Le potrpi, prijatelj, potrpi. Meniš, da se vsaka reč tako bere, kakor bi orehe tolkel in tri?"
!n zopet je gledal učenik debelo četrt ure na !ist.
.Hudič je to pisal, hudič bo to bral!" zarenči naposled. .Vrag ti vedi, kaj je to. Tukaj zgoraj se bere tako, da, ako ne bo vzel deklice Mete Koščice, ji pa za gotovo obeta 3000 tolarjev za doto njenemu otroku. Vendar pa dalje pravi, da to pisanje samo po njeni smrti velja; ako popred pride med svet, ne velja nič, ntko!i. Tote me pa moti: zapisan in podpisan je zadaj Plevnik, menda tisti, ki srno ga predlansko zimo pokopali, in pa gospod graščak. Ne vem, kateri je priča in kateri podpisovalec."
,To že jaz vem, dajte sem!" reče Domen in mu vzame !ist iz rok.
.Menda vendar nisi ti tisti! Pač, kako se pišeš? — Za Koščico! To je že res. Bog me varuj, ti boš ime! 3000 tolarjev, za strah božji! Stoj, še nekaj se mi klati po glavi. Kaj, ko bi bil graščak tvoj oče; in nemara, to je njegovo pismo." Tako je dejal učenik in debelo gledal.
.Le tiho mi bodite, svetujem vam, gospod! Kadar bodo vsi tjudje govorili, govorite še vi, kadar mene že ne bo tukaj, popred pa ne."
.Torej Sova je tvoj oče; hm, kdo bi bi) to mislil."
„Jaz nimam očeta!" je dejal Domen. .Tudi ga ne maram takega, kakor je graščak Sova, če mi bog boljšega ni dal!" Pri teh besedah se mu čelo zopet zatemni.
.Tudi denarjev ne boš maral?" vpraša Krševan.
.Pismo moram imeti, imela bova pomenek dolg dolg! Pa saj veste, kaj sem reke!, molčite za zdaj ko riba, ako ne,
Sem šotarček miad
Dopoldonski in popoldanski otroci so napolniti naše mesto in vsa naša mesta. Poplavili so naše ulice, nagnetli so se v trgovine s šolskimi knjigami, zvezki, radirkami in črnilom in peresniki.
Pa s šilčki seveda.
Vsako jutro pred osmo uro in popoldne pa pred drugo uro in na predvečer se nabirajo nemirne gruče pred sematori; čakajo, do jih njihovo zeleno oko zeleno pogleda, potem se prerivajo in tečejo čez cesto prav pred nosom vsem velikim in majhnim avtomobilom in najtežjim kamionom pa kakšnemu skromnemu kolesarčku.
Avtomobili in kamioni potrpežljivo čakajo, ker ima prav vsak nekje v neki šoli svojega šolarčka, ki rovno takole čaka pod semato-rom in teče pred osmo uro in opoldne pa pred drugo uro in na predvečer čez cesto. Vsak želi, da bi tudi na njegovega šolarčka potrpežljivo čakali vsi avtomobili in kamioni. Brez nesreč ...
Zdaj imamo vsak dan pouk in vsako šolsko uro druge zvezke in drugo knjigo na šolski klopi pred seboj; druge modrosti v njej. Vsako uro novi nauki in nove učenosti. Medtem se pokisano poletje hiti in preoblači v kujavo jesen; kot v aprilu danes sonce, jutri nevihta in bele ovčke po nebu, veter po ulicah.
Listje po drevju si nabira zlotaskih senc.
Kostanjeve ježice temnijo in pokajo.
Vevericam košatijo repi.
V nedeljo smo šli pogledat, če morje še pljuska ob naše poletne skale. Kaj naj dru-
Zakaj si goiob ne zgradi gnezda
Nekoč je pritete! golob k vranu, znamenitemu tesarju, In ga vprašal: „Povej ml, vran, kako se zgradi gnezdo!"
.Kako!" je odgovoril vran, znameniti tesar. .Kar poslušaj! Najprej vzameš paličico In jo položlč takole!"
.To vem," odgovori golob.
.Potem vzameš drugo paličico In jo položiš takole."
.To vem," odgovori golob.
.Potem vzameš tretjo paličico In jo položiš počez."
.To vem, to vem," odgovori golob.
.Če to veš, čemu me sprašuješ!" se je razjezil vran, znameniti tesar. In odletel.
In tako se golob ni naučil graditi gnezda, ampak še vedno živi v golobnjaku, k) mu ga naredi človek.
gega, še vedno pljuska. Jase in poletne hišice pa so prazne.
Plaže so samotne in robidnice zorijo, pa jih nihče ne smuka; črne jagode dozorijo se sušijo in odpadajo.
Kaj imaš rajši, šolo ali počitnice?
Jasno kot strela in smešno vprašanje.
Se malo ni smešno, se obregnemo nazaj; še Piti za toliko, kot je za nohtom črnega, ni smešno, (ant... previdno vtaknemo roke v žep 'in jih skrijemo za hrbet. Za vsak slučaj.
Si kaj pomislil, kako bi bilo, če bi počitnice trajate in trajale in trajale dolgo dolgo. Če bi se vlekle naprej in naprej skozi našo jesensko meglo pa skozi vso zimsko plundro in skozi pomladno deževje ...
Fant, saj bi bilo res šmentano dolgčas.
Jasno kot strela; je pa že boljše tako, kot je. Družbo imaš vsak dan.
Pa tudi skoraj smo se že navadili in skoraj že radi hodimo v šolo.
Prav res; prav radi gremo v šolo, in ntič nam ni hudega tam. Šolske knjige so letos celo zanimtive. Veliko bolj kot pa lanske.
Nič nam ni hudega. Samo v začetku ...
Res, vsak začetek je težak. Sediš prve dni v šoli v tesni klopi na majavem stolu; zaškriplje pod tabo, če se le malo premakneš. Ne veš, kam bi postavil noge, ki hočejo teči in skakati. Samo obrneš se in že tii s truščem zropota torba in puščica in šilček na tla. Vsak začetek je težak. Zdaj smo se navadili in se nam zdi, da hodimo v šolo že dolgo; dolgo od lanskega leta.
Počitnice se odmikajo in se selijo k lanskim in predlanskim; čisto od daleč se jih spominjamo in tako so še veliko lepše. Kot pripovedkam
Mgr/jg Vogc/nZ&ovg
Sladkor in kislina
Jesensko sonce je vabilo. Topli žarki so pregnati meglice. Stric Janez je vedel, da bo lep dan. Namenil se je ven — v naravo. Kmalu bo deževje, sneg in mraz. Ob taki misli postane topel jesenski dan še privlačnejši. Narava je v tem času resnično lepa. Razkošne barve dajo od sonca obsijanim gozdovom še poseben čar. Lepa in darežljiva je narava. Njeni darovi so na voljo vsem, ki jo obiščejo.
„Aleš, greš z menoj?"
"Seveda, stric. Mamica in očka sta mi dovolila. Toda hkrati sta rekla, da danes ne bova našla v gozdu veliko gob."
"Saj ne greva v gozd. Ob robu bova hodila. Pa tudi po travnikih raste grmovje."
"Kaj neki bi z grmovjem. To pa ni zanimivo, stric."
"Morda, a prav v grmovju boš našel tisto, kar imaš tudi ti rad."
Aleš je postal radoveden. Stric Janez pa je že zavil na bližnjico proti travnatemu pobočju. Blizu prvih grmov se je ustavil.
.No, zdaj pa napni oči, Aleš! Narava ti ponuja svoje darove. Poglej veje tega grma!"
"Lešniki, lešniki."
Zdaj je stric Janez užival, ko je gledal Aleša. Pripogibal je veje, trgal lešnike, polnil žepe in hitel. Rad je imel lešnike.
.Kar počasi, Aleš. Na, tu imaš vrečko. Dovolj imava časa, da jo napolniva z lešniki. Mamica jih bo posušila, ti pa hrustal. Stoj, Aleš! Kaj pa delaš?"
.Rad bi pokusil, kako teknejo neposušeni lešniki."
"Že razumem, toda lupina je pretrda za zobe."
"Moji zobje so močni, stric. Boš videl, kako bom zdrobil lupino."
,,Takoj prenehaj, Aleš, sicer ti bo slaba predla." Stričev glas je bil tak, da je Aleš vzel hitro lešnik iz ust. To je strica potolažilo.
"Veš, Aleš, vzemi kamen, pa si pomagaj z njim, če že hočeš pokusiti jedrca. Doma boš lahko uporabil kladivo, da boš tri lešnike. Toda nikoli ne poskušaj tega z zobmi."
"Kaj se tudi zob lako stre?"
,,Seveda. Res je, da je prekrita njegova krona s sklenino, ki je najtrša snov človeškega telesa, a tudi ta lahko poči. Z zlomljenim zobom pa ne moremo več gristi, drobiti in žvečiti hrane."
"Moj sošolec ima odlomljen sprednji zob, sekalec. Pri igri se mu je zgodila nesreča. Vesel fant je, a zdaj se kar ne upa nasmejati. Nerodno mu je zaradi zlomljenega zoba."
..Nesreča nikoli ne počiva, pravi pregovor, a vedno pride za dežjem sonce. Potolaži sošolca! Pelji ga k zobozdravniku! Napravil mu bo nov, lep zob, da se bo lahko spet veselo smejal."
"Stric, ali je res, da se nam lahko zob zdrobi, če grizemo trde bonbone?"
"Res je, res. Bonboni tudi drugače kvarijo zobe."
"Le kako, stric, saj so dobri, sladki."
,,Prav zato, ker so sladki, so nevarni zobem."
,,To pomeni, da tudi marmelada pa med in piškoti ter vse, kar je sladkega, škoduje zobem?"
.Tako je, Aleš."
.Tudi kruh je sladak, stric. Kruh jemo
Če M bita...
Če Zn' Mg predsednik twgg svetg, wg svetg ne ki pozng/i gorjg, ne ki ki/o /gkote, žeje, trp/jenjg, vsgkdo vese/ ki ki/ tegg ž/v/jenjg.
ZViko/i, nikjer ne ki ki/o več vojne, /jgdje ki /jnki/i se in si pomggg/i, in kgj je sovrgštvo, vede/i ne ki, in vsgkdo vese/ ki ki/, dg živi.
Če vsenrogočng ki ki/g, kgkor nisem, ngpisg/g ve/iko, ve/iko ki pisem, zg vse KČite/je tegg svetg .*
"ZVgjs/gksg oceng Mg j več ne ve/jg/"
Pos/g/g ki pismg zg stgrše pre/jnke, ngj se zgnesejo ng ngše ok/jgke, ngj vržejo pg/ice, ngm so ne/jnke, kgjti ok/jgke ne kodo ostg/e ok/jgke.
Ker nisem predsednik svetg, ng svetu nikdgr ne ko konec gorjg. Tgdi vsemogočen č/ovek nisem,
/e kdgj ngpisg/g ki to/iko pisem?
To moje so sgnje in že/je ve/ike, ki, žg/, so zg tg svet — preve/ike.
vsak dan. To se pravi, da so naši zobje vsak dan v nevarnosti?"
,,Seveda so. Vsak dan jih lahko kislina top' in napravi luknjice v njih."
,,Zdaj pa ne razumem več. Neprestano se pogovarjava o sladkorju in o sladkih jedeh, zdaj pa omenjaš kislino. Odkod pa ta pride v naša usta, če jemo vendar sladke jedi?"
.Vidiš, Aleš, všeč mi je, ker si radoveden. Kdor veliko sprašuje, veliko zve. Tudi znanstvenike je zanimalo, če so snovi, ki jih užijemo kot hrano, kaj spremenijo. Opazovali so, kaj se zgodi s sladkimi jedmi v ustih."
"In kaj so ugotovili, stric?"
.Iz sladkorja nastane v ustih kislina, dragt Aleš — in ta je nevarna zobem."
.Kaj pa naj storim? Saj veš, da imam rad kaj sladkega, stric."
"No, samo to, kar vedno storiš po jedi."
Ko je Aleš povečerjal palačinke z marmelado, je vzel kozarec in krtačko ter dejal začudeni mamici:
..Odstraniti moram KISLINO iz ust. Mojih zob že ne bo topila."

potlej vas ne poznam in nič dobrega za vos!"
Odide. Krševan je pa gledal skozi okno in videl, da Domen ne gre po poti, ampak čez vrl vsevprek.
.Čudno pismo je to," je godrnjal gospod učitelj. .Kar sem na svetu, nisem imel takega v rokah. Pa zlodej naj me vzame, če sem enakega človeka videt in slišal, kakor je ta trap, da se takega očeta brani in da denarjev ne mara, če sem ga prav razumel; res, zlodej naj me vzame! ), ko bi ga tebi dali, ljubi moj France Krševan, kajne, ti bi svetu pokazal, kako zna pameten človek denar obračati, da mu dosti zaleže in pa nič!"
Motila ga je v tem govoru žena, ki Ije prišla iz stranske izbe, precej ko je čutila, da je mož sam. Jela je izpraševati, kaj je Domen hotel. Gospod Krševan pa je bil toliko moški, da ji je zaprva odvrni!: .Kaj ti tega mar?" Vendar motil se je, če je menil, da bo s tem mir besedi. Ženska zvedavost je tolikonj bolj pritiskala, kolikor bolj je zmanjkovalo vina v bokalu. Kakor vselej je zmagala tudi to pot in kmalu je babišče vedelo kaj in kako. Česar ji mož ni mogel razkriti, to si je v svoji domišljiji sama dodala in dostavila.
.Ne, joz pa nočem in ne trpim, da bi ti taka pisma nositi brat, s katerimi se boš zameri! drugim poštenim ljudem. Jaz bom že naredila!" tako seje jezita slepa ženica.
Ko je šel pred mrakom tistega dne grajski kravji pastir, stari Peter, majhna sesušena podoba, mimo učiteljevega doma, ga pokliče škilava žena pred vežni prag in mu skrivnostno takole govori: .Veš ti, Peter, jaz ne morem slišati, če kdo ljudi obira in opravlja."
Zgubani Peter je naredil kislo lice po tem predgovoru.
.Predle pa je prišel tisti Domen k našemu ter mu je prinese! nekovo pismo brat, kdo je njegov oče in kakovo doto bo ime) in drugo; pa vašemu gospodu se je grozil tako, da me je bilo strah. Jaz ne maram, do bi se midva z mojim komu zamerila, najmanj pa vašemu gospodu, zato mu le
povej to. Veš, drugemu ni treba nikomur, samo gospodu: o pismu, kar sem ti rekla."
Peter prikima.
.Dobro si zapomni, o pismu sem ti naročila. Gospod bodo že vedeli kakovo in katero. Pa tega tudi nikar ne žabi, da boš povedal, da sem ti jaz naročilo in razkrila, ker se ne maram zameriti."
Peter se namuzne, pomakne slamnik čez oči in gre svojo pot, godrnjaje nekaj ,o babjih poštah".
Od farne vasi, kjer je stanova) učitelj Krševan, pa do Sovovega gradu je bilo debelo uro hoda. Ko je torej stari Peter priklopa! in pritolkel domov, se je bila storila že trda noč. Medpatoma je bil že skoraj popolnoma pozabil naročila. Sreča mu, da je stal Sova z rokami v žepu pred pragom in v nebo gledal; pa ne da bi bi) molil, ampak gledal je, bo li drugi dan jasno ali bo sneg. Ker ga je torej pastir Peter videl pred seboj, se je domislil, kako mu je baba zabičevala. Sname klobuk z glave ter pristopi k njemu pripovedovaje, kaj 'je govorila brljava učiteljeva žena. Od kraja se je videlo, da ga Sova še ne posluša; ko pa Peter nekaj čveka o pismu, doti in očetu Domnovem, se zgane dolgi gospod od vrha do tal, se naglo obrne k pastirju in še en pot mu je moral povedati vse.
.Ne pravi nikomur!" reče Sova. .Nikomur, pravim!"
.Ne bom!" odgovori pastir in hoče itj.
.Stoj! Tu imaš," stisne mu petico v roko, .stopi k županu, pa mu natihoma povej, naj pride še nocaj k meni."
Obrnivši petico v roki, mi imel stari Peter več tako trde stopinje kot pred, ampak umo je mencal po gazu proti vasi. Ne dolgo potem pride z njim oče župan, ki se mu je na obrazu poznalo, kako ga veseli, da so ga gospod graščak na novo poklicali, in pa da je neznano radoveden, kaj mu bodo povedali novega.
6
MATERINA PRIPOVED
Poglejmo zopet gor v kočo, kjer je bila stara Domnova mati. Ona in sin sta v živem razgovoru. Na solznem obrazu starkinem se zna, da ji sin ni dela! posebnega veselja.
.To res ni lepo," je govorila stara mati, ,ni ne prav, da me okradeš, da mi vzameš po sili, česar bi jaz ne smela dati. Oh, kaj bom počela joz reva, bog mi grehe odpusti! Molči, ne boš dolgo živel in ne bo se ti dobro godilo na svetu, kar se obeta pridnim ljudem v četrti božji zapovedi, zakaj ti me ne spoštuješ, ne delaš kakor ti jaz velim in želim, ampak po svoji glavi in trmi se ravnaš. Zakaj si mi vzel pisanje iz skrinje in si ga nesel po svetu — bog, ti meni pomagaj! — in jaz sem prisegla, da ga ne bo nihče pred mojo smrtjo v roke dobil in da — o bog in sveti Damijan, tvoj patron! — sam ti si kriv, da imam jaz greh; ti me boš pahnil v pogubljenje! Molči, Domen, ne bo se ti dobro godilo ni dolgo ne boš živet, ker me tako spoštuješ!" Tako je starka govorila in točila solze.
.Saj ne maram dolgo živeti; nimam kaj delati!" pravi sin.
.Kaj?" je vprašala starka, ,ne maraš? To je zato, ker si se zdaj nekaj dni ves spremenil, nočeš moliti. O, bog mi pomagaj, kaj bo s teboj? Pred sem te bila vesela, zdaj pa mi grob koplješ."
Oba molčita, mati joče, sin pa zre predse, kakor bi bi! lesen. .Mati, zakaj mi niste dali boljšega očeta?" spregovori poslednjič. .Ali je res Sova moj oče, kakor se bere in kakor sem slišal?"
.Res!" odgovori starka in vzdihne.
.Zakaj mi niste hoteli popred povedati?"
(Dg/je v pnAoc/nji števi/ldj
o.HENRY
Ljubezenski napitek
Lekarna pri „Modri svetilki" je bi-v središču mesta, med Boweryjem Peto avenijo, tam kjer je oddaljenost med ulicama najmanjša. Ime Modre svetilke ne pomeni, da je ta lekarna nekakšna trgovina z drobnarijami, galanterijo, poceni parfumi 'n sladoledom. Če boste tam iskali kaj za ublažitev bolečin, vam ne bodo ponudili bonbonov.
^ Lekarna .Modra svetilka" prezira izmišljotine modernih apotek o prihranku časa in dela. Vse do današnjega dne, v lekarni z velikim dobičkom izdelujejo zdravila na recept, od pilul, povaljanih na lastni plošči, ki jih Z lopatico ločijo, do kalciniranega magnezija, ki ga prodajajo v kroglicah. Lekarna je na oglu, na katerem se radi igrajo razkuštrani otroci, ve-
D0M!SL!CE
#	Analfabet je človek, ki mu morajo iz časnika prebrati, da je umrl.
#	Ce obljuba dela dolg, potem so politiki večni dolžniki ljudstva.
#	Tako močno se je približal resnici, da ga je udarila po glavi.
#	Govori toliko, kolikor lahko ponudi!.
#	Kameleon in politika sta si v nečem podobna.
#	Pes je vsak dan opazoval svojega gospodarja in ugotovil, da ni edini pri hiši, ki zna lajati.
#	Najpogostejša nagrada je zastor, k) pada.
#	Včasih je težko reči ne samo nekaj novega, marveč tudi kaj znanega.
#	Bolje je biti samouk, kakor pa se učiti iz napačne knjige.
#	Denar je šesti čut, brez katerega ne moremo uporabljati preostalih petih.
#	Za zakon je eden premalo, dva — preveč.
#	Samo dve čustvi bi zadostovali človeku, pa čeprav bi doživel Metuzalemovo starost: zamaknjenost In ljubezen.
3 Ko si v oblasti ljubezni, se ji zaman upiraš.
#	Ako vlečeš očeta do praga, te bodo tvoji otroci čez prag.
#	Bolezni ni treba prositi, zakaj sama še prerano pride.
#	Pečeni golobje ne lete nobenemu v usta.
^ Niče ne ljubi ženske zaradi njene mladosti ali starosti ali ker je lepa ali grda, bedasta ali bistra; ljubimo, ker pač ljubimo.
#	Počasna voda več brega podere kakor deroča.
gospe Riddle, dva Moka naprej. Gospa Riddle je imela hčer Rosy. Pa dovolj, kar povedati bo treba, saj že slutite, kajne — Ikey je oboževal Rosy. Vse njegove misli so bile zaobsežene z njo; ona je bila koncentrirani ekstrakt vsega, kar je v kemiji čisto in dobro za zdravilo — in ničesar v lekarni se ni moglo meriti z njo. Toda Ikey je bil zelo sramežljiv in plašen, in njegovi upi se niso mogli stopiti v vzdržljivem sredstvu za topljenje.
Za svojim delovnim pultom je bil zelo samozavesten; bil je miren in zavedal se je svojega znanja in vrednosti; izven lekarne pa je bil plašijiv, kratkoviden pešec, ki se je bal prometa. Nosil je obleko, ki mu je slabo pristojala, bil je umazan od kemikalij in smrdel je po zdravilih.
Ikey je bil trn v očeh Chunk Mc Gowan.
Tudi gospod McGotvan je skušal privabiti prijazne nasmehe z Rosy-jinih ustnic. Samo on ni bil kakor Ikey — zunaj igre. Bil je njegov prijatelj in stranka, zato je velikokrat, predvsem po kakšnem prijetnem večeru, zahajal k Ikeyu v lekarno „Pri modri svetilki", da mu je Ikey očistil rane in jih namazal z jodom, ali da mu je na rano zalepil levkoplast.
Nekega popoldneva je McGotvan kakor navadno vstopil v apoteko; brez besed, gladko obrit, neprisiljen, samozavesten, neporažen in sedel na stol.
.Ikey", je rekel, ko je njegov prijatelj stopil in sedel njemu nasproti, „ dobro napni ušesa. Potreboval bom zdravilo, seveda če imaš to, kar iščem."
Ikey je pozorno pogledal obraz gospoda McGowana, da ne bi morda slučajno odkril kakšne posledice pretepa, toda ničesar takega ni našel.
„Sleci plašč. 2e vidim, da so ti porinili nož med rebra. Kolikokrat sem ti pravil, da te bodo nekega lepega dne dobro zdelali."
Gospod McGotvan pa se je nasmehnil. „Ne, ne. Nič kaj takega se mi ni zgodilo. Vendar uganil si kar dobro — tu blizu reber me boli. Poslušaj Ikey — Rosy in jaz se pripravljava, da bova zvečer zbežala in se poročila."
Ikey je komaj skril nenadno razburjenje. Toda medtem je nasmeh gospodu McGotvanu pobegnil z obraza in na lice se mu je prikradla turobnost.
.Se pravi," je nadaljeval, .če bo Rosy to vzdržala, ko pride čas. 2e dva tedna se pripravljava na beg. Včasih pravi, da hoče, pa je že istega večera drugačnega mnenja. Zmenila sva se za danes zvečer, in Rosy je kar dva dni držala obljubljeno besedo. Toda še pet ur je in bojim se, da si bo znova premislila, ko pride čas."
.Rekel si, da potrebuješ zdravilo," ga je opomnil Ikey.
Gospod McGotven je bil nerazpoložen in pobit — to pa je pri njem bilo dokaj nenavadno. Zvil je nekakšen popis zdravil in ga z brezsmiselno pazljivostjo ovijal okoli prsta.
.Milijon bi dal, da se mi tole zvečer ne bi izjalovilo," je dejal. .Tam, v Harlemu imam pripravljeno stanovanje, s krizantemami na mizi in v loncu je vse pripravljeno, samo, da zavre. In z duhovnim sem se domenil, da nas bo počakal v svoji hiši ob pol desetih. Samo če se Rosy spet ne bo premislila." Gospod McGotven je umolknil poln sumov.
.Toda jaz te ne razumem, zakaj govoriš o zdravilu, in kako ti naj jaz pomagam," je rekel odrezavo Ikey.
.Stari Riddle me ne mara in ne mara," je nadaljeval nesebični oboževalec. „2e teden dni ne pusti Rosy, da bi šla z menoj ven. Če mu ne bi šlo za to, da ne bo izgubil podnajemnika, bi me že zdavnaj vrgel iz hiše. Tedensko zaslužim po dvajset dolarjev in Rosy ne bo nikdar žal, da je pobegnila s Chunkom McGotvanom."
.Moraš mi oprostiti, Chunk, narediti moram recept, po katerega vsak čas pridejo."
.Poslušaj," je rekel McGotvan in nenadoma dvignil glavo, .poslušaj, Ikey, ali je kakšno mamilo — kakšen prašek za dekle, da te še bolj ljubi?"
Ikeyeva ustnica spod nosa se mu je prezirljivo dvignila od velikega znanja. Toda še predno je mogel odgovoriti, je McGotvan nadaljeval: .Tim Lacy mi je pripovedoval, da je dobil takšno zdravilo od nekega zdravnika spodaj v mestu, in da ga je ponudil dekletu v čaši vode. Že od prvega požirka je postal v njenih očeh as, vsi drugi pa pikove sedmice. Še dva tedna nista minila in sta se poročila."
Chunk McGotvan je bil velik in naiven. Boljši poznavalec ljudi kakor Ikey bi videl, da so na tem grobem okviru napete fine žice. Kot kakšen dober general, ki se pripravlja na invazijo, je skušal zasigurati vsako točko pred morebitnim neuspehom.
.Pomislil sem," je nadaljeval Chunk poln upanja, .ko bi zvečer imel kak tak prašek za Rosy, me zdajle ne bi to tako skrbelo. Mislim sicer, da je ne bo treba odvleči z voli, ampak takle prašek bi pa le veliko napravil."
.Kdaj bosta odigrala ta trapasti beg?" je vprašal Ikey.
.Ob devetih," je rekel gospod Mc Gotvan. .Večerja je ob sedmih, ob osmih bo šla Rosy v posteljo zaradi glavobola, ob devetih me bo stari Parmezano spustil na svoje dvorišče, od tam pa bom čez ograjo skočil na
Anekdote
S/oueč/ /rgMcot&f romanopisec DanMs m/ajši ;e v ne^em Je/M zapisa/ tad/ izraz .Zm/estna praznina". ZVeMo med ^riti^i si ga je /?ote/ javno sposoditi, pa ga je v dražbi g/asno vpraša/, če mn /a/?/so pojasni, ^a^o praznina sp/oA /a/?^o Z?o/i.
Dnmas mn je na ^rat^o odvrni/.*
.Toda, gospod — vas ni še ni^o/i /m/e/a g/ava?"
O nemškem cesarja Vi/jema /7. je ne^do preveč g/asno pomis/i/;
.Cesar je norec/"
Pred po/icijs^im komisarjem se je neprevidnež zagovarja/, da je govori/ o kitajskem in ne o nemškem cesarja.
.Kitajska gor, Kitajska do//" je meni/ zastopnik ok/asti. .Vi nas ne koste prevara/i. Ves svet ve, da je samo en cesar norec, in ta je naš. Oksojam vas na p/ači/o denarne kazni/"
Ko je španski pisate/j in pesnik P/asco /kaniez okiska/ manjšo gimnazijo, mn je projesor predstavi/ najko/j nadarjene jante in ga poprosi/, naj ki jim zastavi/ nekaj vprašanj.
.Kdo so ki/i največji pesniki na sveta/" je vpraša/ ametnik naj-k/ižjega dečka.
.Homer, Vergi/, Dante in vi, samo da nisem dokro razame/ vašega imena," je v svetem spoštovanja izjavi/ ma/i.
Znanema kankirja je prijate/j očita/, da je pogosto v Jražki /ak-koživk. Pankir ni ki/ aža/jen. Odgovori/ je.*
.Ženske, ki /jakijo moj denar, so mi všeč, ker vse/ej vem, s čim jik kom /akko zadrža/."
*
Grškega ji/ozoja in matematika Pitagoro so vpraša/i, kakšna je raz/ika med moškim, žensko in z/atom. Odgovori/ je.
.Z/ato se preizkaša z ognjem, ženska z z/atom in moški z žensko/"
dvorišče gospoda. Riddla. Šel bom pod njeno okno in ji pomagal pri požarni lestvi, da bo zlezla na tla. Zaradi duhovna morava pobegniti tako rano. Nobenih skrbi ne bo, če Rosy na pol poti ne bo odnehala. Ali bi mi ti, Ikey, lahko pripravil tak prašek"
Ikey Schoenstein se je popraskal po nosu.
.Chunk," je rekel, .prav pri takšnih zdravilih morajo biti lekarnarji najbolj pozorni. Edino tebi od vseh svojih znancev bi napravil tak prašek. Napravil ti ga bom in videl boš, kako bo Rosy mislila na tebe."
Ikey je odšel za pult, kjer so pripravljali zdravila na recept. Tu je zdrobil v prah dve tableti, ki sta vsaka vsebovali po deset gramov morfija. Dodal je malo sladkorja, da bi povečal količino, in to mešanico lepo zavil v papir. Če bi ta napitek popila odrasla oseba, bi gotovo spala nekaj ur. Dal ga je gospodu McGotva-
TfaRšne rože?
seli otroci, ki so prvi kandidati za bonbone proti kašlju in sirupe proti prehladu, ki jih čakajo v lekarni.
Ikey Schoenstein je pri Modri svetilki delal ponoči in bil je velik prijatelj s svojimi strankami. Vidite, tako je to v vzhodnem delu New Yor-ka, ker srce farmacije ni ledeno. Tam je tudi, tako kot mora biti, lekarnar svetovalec, spovednik, sposoben in vsestran misijonar in duhovni vodja, katerega znanje spoštujejo, njegovo skrivnostno modrost obožujejo in njegovo zdravilo skoraj nikoli ne okusijo ampak zlijejo v kanal. Zato so Ikeyev šiljast nos, na katerem so sedela očala, in tanka od učenosti upognjena postava, bili dobro znani y sosedstvu, njegov nasvet pa zelo iskan.
Ikey je stanoval in zajtrkoval pri
—	Hotela sem ie oditi, tako dolgo sem te morala čakati?!
—	Oh, draga maja, oprosti, tokrat res nisem kriv.
—	Ti, sa(j te razumem. Ni lepo, da se mi tako maščuješ.
—	Saj se tli Pisem maščeval, prisežem na to, kar imam v roki.
—	Kaj imaš? Kaj skrivaš za hrbtom, kot da je osmo čudo sveta? Pokaži mi.
—	Počakaj, za to stvar moraš slišati malo uvoda.
—	Mar je darilo tako dragoceno, da zahteva obrazložitev?
—	Ne, samo nesporazumi okrog izbire. Hotel sem ti kupiti ustrezne rože.
—	Rože? To je pa lepo od tebe. Pokaži mi šopek.
—	Ne, ne boš ga videla prej, dokler ti ne bom vsega razložil. Ne, ne, počakaj.
—	Daj, povej že!
—	Hotel sem ti kupiti ciklame.
—	In zakatj, jih nisi?
—	Niso v redu. V njih je Ciklamo).
—	Daj no, saj ne bi jedla ciklam.
—	Ne vem, na tem svetu je vse mogoče, jaz pa' ne bi bil rad krivec.
—	Zakaj pa nisi kupil krizantem?
—	Kaj še! Oseba, ki iji kdo da krizanteme, je lahko užaljena.
—	Zakatj, naij bi bila užaljena?
—	Ker je neki znan pisatelj dejal: Zakaj ne greš k frizerju, frizuro imaš kot krizantema.
—	Ali si še kakšne rože odvrgel zaradi podobnih razmišljanj? Vsaj zdi se mi, da je tako.
—	Veš, zvončkov nisem hotel kupiti, saj imaš odlično uro, pa tudi budilko sem ti že kupil.
—	Mirte nisi smel kupiti, ker je bilo tako ime tvoji prejšnji deklici, priznaj!
—	Pa tudi perunik ne.
—	Zakaj pa ravno perunike?
—	Ker se je tvoj prejšnji fant pisal tka Perun.
—	Oh, res si imet težko nalogo. Zakaj nitsi vzel kašnega eksotičnega cvetja, ob katerem ne bi ime) spominov.
—	Kje pa. Hotel sem vzeti cvet banane, vendar sem nekoč bral, da so v njej našli strupeno kačo, ti pa kač ne maraš.
—	Zakaj mi nisi prinese! krompirjev cvet?
—	Mar ne veš, da je bila to najljubša roža Marije Antoinette, tiste, ki so jo obglavili?!
—	Kaj pa si mi potem prinesel?
—	Tole, lepo kartic! o!
—	Sram naj te bo, karfiota vendar ni roža;!
—	Oprosti, draga moja, botaniki ji pravijo cvetača. Prinese) sem ti cvet brez spominov, brez nevarnosti za življenje in navsezadnje ga lahko celo poješ!
nu, in mu rekel, naj ga Rosy popije neraztopljenega v kakšni tekočini. Gospod McGotvan se mu je lepo zahvalil.
Rafiniranost Ikeyevega dejanja bo jasna takoj, ko povemo njegovo naslednje delo. Gospodu Riddlu je sporočil, kaj namerava z njengovo hčerko gospod McGotvan. Gospod Riddle je bil debel mož, v obraz rdeč in hiter pri delu. Zato je takoj prišel k Ikeyu.
„Ve!iko hvale vam dolgujem," je rekel odrezavo. .Ti presneta, lena irska pojava! Moja soba je prav nad Rosyjino. Po večerji bom odšel v svojo sobo in ga pričakal z lovsko puško. Namesto s svatbeno kočijo, ga bodo odpeljali z ambulantnim avtom."
Rosy bo nekaj ur v čvrstem objemu morfija, in razjarjeni oče, vnaprej opozorjen bo čakal, zato je Ikey čutil, da je zelo blizu konec njegovemu tekmecu.
Vso noč je čakal v lekarni .Pri modri svetilki" na vest o tragediji, toda vesti od nikoder.
Ob osmih zjutraj, ko so ga zamenjali, je Ikey pohitel proti domu gospoda Riddla, da bi zvedel, kaj se je zgodilo. Toda glej, še preden je stopil iz lekarne, koga je videl stopiti iz tramvaja — samega gospoda Chunka McGotvana, vsega nasmejanega.
.Srečno sem prišel skozi," je takoi rekel Chunk, ki se je kar cedil od sreče. „Rosy se je spustila točno do sekunde ob devetih po požarni lestvi in ob pol desetih sva bila že pri duhovniku. Zdaj je v stanovanju — zjutraj je že pekla jajca v plavi halji — o Gospod, kako sem vesel. Ikey, nekega dne moraš priti, da skupaj kaj pojemo. Neko delo imam tam pri mostu, in zdaj hitim tja."
.Kaaaj pa prašek?" je zajecljal Ikey.
.A, tisto kar si mi dal sinoči?" je rekel Chunk, in se še bolj nasmehnil. .Veš, to je bilo pa takole. Sedel sem sinoči pri večerji pri Riddlovih in rekel sam sebi: .Chunk, če ne dobiš to dekle pošteno, res ne bi bilo lepo. Nobenih hokus pokusov s takšnim dekletom, sem si zabičal. In tako sem pustil v žepu tisti prašek, ki si mi ga dal. Tedaj pa ugledam nekoga v družbi, ki ne kaže prav nobene ljubezni do svojega bodočega zeta. Zato sem počakal na priložnost in vsul prašek staremu Riddlu — veš???"
ŠPORTNI VESTNIK
^ Hanzi Wa!)ner zadovoijii v Frenštatu
Na mednarodni skakalni prireditvi v češkoslovaškem Frenštatu so konec preteklega tedna sodelovali tudi slavljeni skakalci iz Zahomca. Kakor že na podobnih prireditvah v Sloveniji, kjer so skakali na skakalnicah iz umetne snovi, tudi tokrat niso mogli poseči po prvem mestu. Glede izvrstne udeležbe pa so njihova mesta še zadovoljiva. Hanzi Wallner, ki je lansko leto stal v senci svojih klubskih tovarišev Schnabla in Miloniga, je tokrat zasedel za Švicarjem Wa!terjem Steinerjem (88 m, 82 m, 240,9 točke) in Martinom Webrom iz Nemške demokratične republike (83 m, 82 m, 226,8) odlično tretje mesto. S skokoma 84 in 81,5 metra ter oceno 225,1 je bil zdaleka najboljši izmed avstrijskih reprezentantov, ki so v Frenštatu nastopili docela polnoštevilno. Avstrijski reprezentance so zasedli naslednja mesta: 9. Reinhold Bachler, 17. Karl Schnabl (76,5 m, 78 m, 196,5), 19. Willi Purstl.
# Namizni tenis:
Seiani s 5 ekipami
Namiznoteniško prvenstvo v 1. in 2. koroških razredih se bo pričelo 22. septembra. Tako je odločila koroška namiznoteniška zveza, ki ima za letošnje prvenstvo prijavljeno rekordno število ekip. Selani se bodo na primer v prvenstvu udeležili s petimi ekipami, kar je za dve ekipi več kot v lanski sezoni. Vsak teden bodo v akciji le tri ekipe: I. ekipa v 1. koroškem razredu-vzhod (Werner Falle, Pepi Schweiger, Mirko Oraže), II. ekipa v 2. koroškem razre-du-vzhod (Herbert Falle, Zdravko Oraže, Nanti Oraže, Nanti Olip in okrepitev iz Št. Janža Martin Mischitz) in mladinska ekipa (Werner in Herbert Falle ter Nanti Travnik). Z dvema ekipama (z žensko in šo-larsko ekipo) pa se bodo Selani udeležili na koroških prvenstvih omenjenih ekip, ki trajata po dva dni. Mladinska ekipa bo imela kot prvega nasprotnika premočne sovrstnike kluba Osojsko jezero, II. ekipa pa bo igrala proti ekipi iz Labota. V prvenstveni tekmi 1. koroškega razreda-vzhod pa bo I. članska ekipa Selanov gostovala v Velikovcu, kjer bo nastopila proti VST.
Pred začetkom namiznoteniškega prvenstva pa so Selani iz svoje vrste zbrali še društvenega mojstra. Društveno prvenstvo se je med člani končalo takole: 1. Werner Falle, 2. Mirko Oraže, 3. Herbert Falle, 4. Pavel Olip, 5. Nanti Travnik, 6. Zdravko Oraže, 7. Martin Mischitz, 8. Maksi Ma-gek. V ženski skupini je postala društvena prvakinja Andreja Užnik pred Marto Ora-ze in Klaro Travnik. Zmagovalci šolarske skupine: 1. Nanti Travnik, 2. Andreja Užnik, 3. Marta Oraže, 4. Helmut Čertev.
^ Nogomet:
V 4. kotu brez točk
Slaba igra, brezbrižnost in podcenjevanje, vse to je spremljalo slovenski enajsterici SAK in Sele v 4. kolu nogometnega prvenstva v 2. razredu. Obe ekipi sta naposled podlegli enajstericama, ki sta prej oddajali sigurne točke. Slovenski atletski klub, ki je k prvenstveni tekmi v Hortendorfu prispel z desetimi igralci — tudi kaj takega se še dogaja, je tekmo izgubil 0:1 (0:1). Kljub temu, da nekaj štandardnih igralcev ni bilo navzočih, so napadalci imeli izredno priložnost za zmago, a so v neizkoriščanju priložnosti prekašali drug drugega.
Slabše se je godilo Selanom. Na domačem igrišču so podlegli Galiciji 1:3 (0:1), s čemer so se sami izločili iz kroga favoritov za prvenstvo. Zadetek je dosegel Flori Dovjak, Starovasnik in Jazbinšek pa sta dobila od sodnika rumeni kartonček. V množici 350 gledalcev se je nahajal tudi deželni glavar Wagner, ki je v odmoru zaželel obema ekipama najboljše. Galičanom so se želje, kot izgleda, izpolnile. Tekme 4. kroga: Škofji dvor — Kriva Vrba 4:2, Poreče — HSV 3:0, Št. Janž — Šmarjeta 2:1, Po-krče — Techelsberg 0:0. V lestvici vodi ekipa iz Poreč (8 točk), pred Škof jim dvorom (6), Hortendorfom (6), Gospo sveto (4), Galicijo (4), SAKom (3), Šmarjeto (3) in Se-lami(3).
6^ Gospa sveta m!. — SAK m!. 0:6 (0:3)
Kar najhuje se je maščevalo mladinski ekipi SAK v svoji 4. prvenstveni tekmi proti mladincem Gospe svete, da je manjkal steber moštva — Polanšek, ki je že dopoldan moral nadomestiti igralca v članskem moštvu. S tremi prostimi streli in prav tolikimi zadetki so nasprotniki sicer demonstrirali premoč, vendar je ob koncu bilo zadetkov preveč. Te dni pa se je pojavila še druga neljuba stvar: v tekmi proti Pošti je v vrsti SAK ml. igral mladinec, ki menda nima pravice igrati. Treba bo stvar razčistiti in v bodoče bolje pretehtati, kdo izmed mladincev lahko nastopa ali ne. Tekma, ki se je končala sicer 3:1 za SAK, bo popravljena na 0:3.
AVSTRIJA NE SME M!SL!TL.
povedali tudi drugim, tako da smo prepričani, da bo mednarodna javnost proti Avstriji. Kajti nikogar ne bo mogoče prepričati, da je tako ugotavljanje demokratično — še posebno ne v ozračju, v katerem niti avstrijska vlada sama ni sposobna urediti dvojezične napise."
Vsekakor bo Jugoslavija — kakor je dejal Ribičič — tudi v bodoče tako na biiate-raini kakor ziasli tudi na mednarodni ravni opozarjata na nerešeno manjšinsko vprašanje ter jasno povedata svoje staiišče. Pri tem je med drugim omenil posebno komisijo OZN, ki nadzoruje izvajanja mednarodnih sklepov; opozoril pa je tudi na evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju v Helsinkih, ki je v svojih sklepih posebej spregovorila tudi o manjšinah, ter dejal, da bodo o izvajanju teh sklepov čez dve leti polagali obračun v Beogradu, kjer bo Avstrija gotovo zainteresirana na tem, da ne pride do konflikta. „Če pa bo sredi Evrope v kui-turni državi kijub temu prišio do omejevanja osnovnih čfovekovih pravic in do nove na-cionaiistične histerije, to gotovo ne bo brez posiedic za ugted Avstrije," je naglasil predsednik Ribičič. Opozori! je, da je tudi v Avstriji dovolj ljudi, ki se s takim razvojem ne strinjajo. ,So tam sile, ki bodo gotovo povedale svoje stališče, in so mednarodne organizacije, kjer bomo v celoti podpirali manjšino."
Manjšina je subjekt in je zato nesramno,
RAD!0 CELOVEC
SOBOTA, 20. S.: 4.00 Jutranja telovadba — 8.05 Dru-iinski obzornik — 9.00 V žarišča — 10.30 Lepa domovina — 11.05 Zeieni magazin — 13.30 Lepi giasovi, priijubijene meiodije — 14.00 Voščiia — 15.33 Petje
—	16.00 Servis — 17.10 Pestro sobotno popoidne — 18.00 Dežeini razgiedi — 20.05 Vašo števiiko, prosim
—	22.10 šport — 22.20 Piesna giasba po naročiiu. NEDELJA, 21. 9.: 6.10 igra na orgie — 8.15 Kaj je
novega? — 9.45 Veiiki mojstri iahke muze — 10.30 „Afrikanec v Koinu" — 11.00 Dopoidanski koncert — 13.15 iz Mestnega giedaiišča — 14.30 Voščiia — 16.00 ..Promenada ob Renu" — 17.05 Veseiite se živijenja
če ji kdo očita, da je vodena od zunaj, je
odločno naglasil Ribičič, ki je poudaril načelo in prakso Jugoslavije, da se ne vmešava v notranje zadeve drugih držav. Tako tudi vprašanje morebitne male koalicije v Avstriji ni problem Jugoslavije, marveč je to problem Avstrije, je dejal Ribičič na vprašanje, kakšno stališče bi zavzela Jugoslavija, če bi v avstrijsko vlado prišli nekdanji SS-ovci. „To je vprašanje denacifikacije in stopnje demokratične zavesti ter odgovornosti. Hoteii bi samo, da bi v Avstriji čim prej doživeio konec deiovanje organizacij, ki so nastate kot posiedica nacizma, ziasti če detujejo na meji in proti našim ijudem na rajo za tisto, kar so delali pred 30 leti, od-Koroškem in Gradiščanskem." Sicer pa mo-govarjati pred svojim narodom, je dejal Ribičič in opozoril, da se nekdanji nacisti po mednarodni obsodbi dolgo niso mogli politično udejstvovati. Če danes spet smejo, je to samo dokaz, da nekaj ni v redu. .Pri nas je nacistična propaganda in dejavnost prepovedana, drugod ni, vendar je to njihova stvar. Pravijo, da je to stvar njihove moči; je pa lahko tudi obratno znamenje slabosti, kaljti iz zgodovine bi se morali nekaj naučiti."
Tak .nauk iz zgodovine" je tudi vprašanje Južne Tirolske. Ribičič je spomnil, da so se južni Tirolci v boju za narodne pravice posluževali tudi sredstev, ki niso bila vedno legalna. Dejal je, da v Jugoslaviji ne delajo primerjav med Južno Tirolsko in Av-
— 18.00 Dežeini razgiedi — 18.30 Sodobna zborovska giasba — 19.00 Nedeijski šport — 19.30 Maii večerni koncert — 20.05 Avstrijska raiiye — 21.30 Ljudska giasba — 22.10 šport.
PONEDELJEK, 22. 9.: 6.00 Jutranja teiovadba — 8.05 Oddaja za starejše ijudi — 9.15 Naravoznanstvo za vse — 9.30 Avstrijska ijudska giasba — 10.00 Zado-voijni z giasbo — 11.05 iz dežeie, za deieio — 14.30 Z zvenečo giasbo — 15.00 še vedno priijubijeno — 16.00 igra za otroke — 17.10 Kaj radi siišimo — 17.56 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Dežeini razgiedi — 19.07 Meiodije za vsaki ietnik — 19.45 Maii zabavni orkester — 20.05 „Promenada ob Renu" — 21.30 Udarec za udarcem — 22.10 Šport.
sfrijo. „Mi tega argumenta ne uporabljamo, marveč samo opozarjamo, v kakšnem položaju so koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati. Če pa se že deia taka primerjava, je !e vest Avstrije, ki iahko z rešpektom g!ed" na siovensko in hrvaško manjšino, ker se tie posiužujeta takih argumentov. Zato pa demokratičnega nastopanja manjšin ne bi !"*e* !i ziorabijati, kajti sicer nihče ne bi moge! preprečiti, če bi se manjšina posiužita tod' drugih sredstev, kar se dogaja povsod, kjer so nerešeni probiemi."
Ob koncu je predsednik Ribičič ugotovil, da med Avstrijo in Jugoslavijo ni odprto le manjšinsko vprašanje, ki je sicer eno izmed bistvenih vprašanj, vendar ne edino. Ponovil je stališče, da je pri tem za Jugoslavijo osnova le državna pogodba, ki je zelo jas* no napisana, tako da ne more biti drugo rešitve kot pa izpolnitev prevzetih obveznosti-„Če bodo koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati zadovoljni z razvojem dogodkov, nam bo dosti lažje in gotovo tudi Avstriji, je dejal Ribičič ter dodal, da zadnji kontakti koroških Slovencev z vlado dajejo upanje, da bo le šlo naprej. ..Vztrajamo pr' vseh zahtevah, ki smo jih navedii v naših notah avstrijski viadi. Toda Avstrija ne sme misiiti, da je rešitev drugih vprašanj cena 1° počasnejše reševanje manjšinskega vprašanja!"
V nedeljo ROZA L S KO 21. septembra ŽEGN ANJ E
pri Sveti Herni pri Globasnici
@ Vsi od blizu in daleč vabljeni! 9
Sejem plemenske živine
Zveza rejcev goveda za Koroško Vzhodno Tiroisko priredi v torek 30. septembra s pričetkom ob 9. uri v Trgu (Feidkirchen) sejem piemenske živine. Za sejem je ptl* javijenih 2$ bikov in $0 krav in teiic pinc-gavske pasme ter 16 bikov in 150 krav i" teiic rjavega goveda.
Na sejmu bo ugodna priiožnost za nakup piemenske živine.
A V $ T R ! J A 1
SOBOTA, 20. S.: 16.30 Mala hišica — 17.00 športna abeceda — 17.30 !ndian River — 17.55 Otrokom za !ahko noč — 18.00 Oddaja z Heinz Conradsom — 18.25 Teievizijska kuhinja — 18.50 Pregied sporeda — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki in kuitura — 19.55 šport — 20.15 Na tekočem traku — 21.50 Pan-optika — 22.10 črni petek — 23.20 Poročita.
NEDELJA, 21. 9.: 14.15 Svetovno prvenstvo v speed-way-u — 16.30 Oddaja z miško — 17.00 Zivatski teksi-kon — 17.30 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Kiub seniorjev — 18.30 šota za igranje — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki in kuitura — 19.50 šport — 20.15 Ciganska ijubezen — 21.45 Večer petja — 22.10 Orientacija — 22.40 Poročita.
PONEDELJEK, 22. 9.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 šoiski poskusi in šoiska reforma — 10.00 šoiska oddaja — 10.30 Ljubezenske pustoiovščine v času francoske revoiucije — 17.55 Otrokom za iahko noč
# Prvenstvene tekme v nedeljo se bodo začele ob naslednjih časih: Techelsberg I — SAK I 15.30; Hortendorf I — Sele I 16.00; Kotmara vas ml. — SAK ml. 10.00.
^ H. mtadinske športne igre ALPE-ADRiA v Cetovcu
V soboto 27. septembra bo sekretariat za šport pri deželni vladi priredil v Celovcu II. mladinske igre ALPE-ADRIA. Po dogovoru med tremi športnimi zvezami, Odborništvom za šport in rekreacijo pri deželni vladi Furla-nije-Julijske krajine, Zvezo telesnokulturnih organizacij Slovenije in Sekretariatom za šport pri deželni vladi Koroške, priredi vsako leto ena od omenjenih organizacij mladinske športne igre treh dežel. Prve take igre so priredili Italijani, športni dosežki pa so bili izvrstni. Tudi za 27. september je treba pričakovati kvalitetne boje v atletiki, košarki, namiznem tenisu, rokometu in streljanju, posebej še, ker bo v Celovec dospela iz Slovenije reprezentanca, v kateri vrsti se nahajajo vrhunski športniki. II. mladinske igre ALPE-ADRIA v Celovcu bodo Imele naslednji spored: atletika — ob 9.30 uri v celovškem mestnem štadionu v Waidmannsdorfu, košarka — ob 9.00 uri v dvorani pedagoške akademije v Waidmannsdorfu, namizni tenis — ob 9.00 uri v „Volksheimu" v Waidmannsdorfu,
rokomet — ob 9.00 uri v dvorani v St. Rup-rechtu (Ballspielhalle),
streljanje — ob 9.00 uri na strelišču v St. Vei-ter Strafše.
—	18.25 M! — 18.50 Pregted sporeda — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuitura in šport — 20.00 Ponedeijski šport — 20.50 Onedinova iinija — 21.45 Ludwig van Beethoven — kiavirske sonate — 22.25 Poročita.
TOREK, 23. 9.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Kemične reakcije — 10.00 šoiska oddaja — 10.30 Bobni smrti na veiiki reki — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Schongruberji — 18.25 Mi — 18.50 Pregied sporeda — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Stop) Prometni obzornik — 21.05 Krvava poroka — 22.40 Poročita.
SREDA, 24. 9.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Kmetijstvo danes — 10.00 šoiska oddaja — 10.30 Mi otroci čudežev — 17.00 izginuii svetiinik — 17.30 Konny in njegovi prijateiji — 17.55 Otrokom za iahko noč
—	18.00 Nasiednji, prosim! — 18.25 M! — 18.55 Pregied sporeda — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki.
Oddam ieseno hišico v Siovenjem Piaj-betku (1000 m nadmorske višine), primerno za izgradnjo za vikend proii predpiačiiu.
Feiiks Wie:er p. d. Šaše!
Siovenji Piajberk
kuitura in šport — 20.00 Reforma — 21.30 Waitonovi — 22.15 Nogomet Madžarska : Avstrija — 23.15 Poročita.
ČETRTEK, 2S. 9.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Organizacija podjetja — 10.00 šoiska oddaja — 10.30 Sam Whistey — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Foiiyfootova farma — 18.25 Mi — 18.50 Pregied sporeda — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuitura in šport — 20.00 Vodič skozi avstrijsko ijudsko giasbo — 20.45 Vaš nastop, prosim — 21.30 Fatti e Fattaci — Spettacoio in Piazza — 22.30 Poročita.
PETEK, 26. 9.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Umetniške tehnike — 10.00 šoiska oddaja — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Jetsonovi — 18.25 Mi
—	18.50 Pregied sporeda — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Boije gie-ddti teievizijo — 20.15 Komisar — 21.20 Oktahoma
—	23.55 Poročita.
		A V S T R ! J A 2
<		SOBOTA, M. 9.: 16.40 Hura, posta! sem oče — 18.00 Brez nagobčnika —
18.50 Pregied sporeda — 19.00 čarovnik, ki je na tia pijuva! — 20.00 Gaierija — 20.15 Kako je umri Dag Hammarskjoid — 21.50 čas v siiki in šport.
NEDELJA, 21. 9.: 15.30 Svet in znanost — 16.30 Divja dežeia — 18.00 Spotiight — 18.30 Jaz nisem ange! — 19.55 Enciktopedija — 20.15 Tako je biio včeraj — 21.10 Derrick — 22.10 čas v siiki in šport.
PONEDELJEK, 22. 9.: 17.55 Snov in prostor — 18.25 Angieščina za začetnike — 18.50 Pregied sporeda — 19.00 Predzadnja ieta — 20.00 Wa!tonovi —- 21.40 čas v stiki in kuitura — 22.15 šport.
TOREK, 2S. 9.: 17.55 Kmetijstvo danes — 18.25 Angieščina — 18.50 Pregied sporeda — 19.00 Nebeške iojtre
—	20.C0 Fiimske zgodbe iz Avstrije — 21.05 Čas v s!ik* in kuitura — 21.40 Šport.
SREDA, 24. 9.: 17.05 Nogomet Avstrija : Madžarska
—	18.00 V odmoru — 19.00 Organizacija podjetja 19.30 Francoščina — 20.00 Semenj giav in idej — 21.00 Noveia z divjega zapada — 21.30 čas v siiki in kuitura — 22.05 šport.
ČETRTEK, 25. 9.: 17.55 Umetniške tehnike — 18.25 Ruščina — 18.50 Pregied sporeda — 19.00 Sanje o naftovodu skozi Aijasko — 20.00 Prva noč — 21.30 Čas v siiki in kuitura — 22.05 šport.
PETEK, 26. 9.: 17.55 Šoiski poskusi in šoiska refof* ma — 18.25 Nemščina — 18.50 Pregied sporeda 19.00 Strica Boba koča — 20.00 Vtisi iz Mongoiije ^ 20.50 Novo v kuituri — 21.20 čas v siiki in kuitura -*** 21.55 šport.
______JUGOSLAViJA
HjCM	NEDELJA. 21. ?.: 9.25 Poročila — 9.50
NHKo Thibauitovi — 10.20 Otroška matinejo — 11.10 Mozaik — 11.15 Ljudje in zemlja — 12.15 Poročila — Nedeljsko popoldne — II. svetovni mir — 19.50 Dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.05 Ženske iz djavoljevih merdevin
—	20.45 9 let skomin — 21.15 Propagandna oddaja — 21.20 Megla, dež — 21.25 Dnevnik — 21.40 Športni pregied.
PONEDELJEK, !!. 9.: 8 10 Šolska oddaja — 14.55 Madžarski dnevnik —17.50 Medvedek Pu — 17.50 Obzornik
—	18.05 Od zore do mraka — 18.40 Poklici v zdravstvu
—	19.50 Dnevnik — 20.05 Romeo in Juiija — 21.00 Kulturne diagonale — 21.50 Mozaik kratkega filma — 21.55 Dnevnik.
TOREK, H. 9.: 8.10 šoiske oddaje — 14.25 Nogomet Radnički : Hajduk — 14.55 Mddžarski dnevnik — 17.55 Vse je okroglo od sreče — 18.10 Biseri morje — 18.45 Ne prezrite: NOV in POS — 19.50 Dnevnik — 20.05 Dia-gonale — 21.00 Jane Eyre — 21.50 Dnevnik.
SREDA, 24. 9.: 8.10 šolske oddaje — 14.55 Madžarski dnevnik — 17.20 V 80 dneh okrog sveta — 17.45 Obzornik — 18.00 Mladi za mlade — 18.55 Odmevnost kostanjeviške kulture — 19.50 Dnevnik — 20 05 Noč pri gospodični Moud — 22.00 Minioture — 22.15 Dnevnik.
ČETRTEK, 25. 9.: 810 šolske oddaje — 16.55 Madžarski dnevnik — 17.25 Skozigled 2010 — 18.20 Mikrobi in ljudje — 19.50 Dnevnik — 20.05 Krvna skupina AB — 20.50 Kam in kako na oddih — 21.00 četrtkovi razgledi — 21.50 Dve plesni sliki Maje Bezjak — 22.00 Dnevnik.
PETEK, 26. 9.: 8.10 šolske oddaje — 16.55 Madžarski dnevnik — 17.20 Pisani svet: „Naša beseda 75" —
18.15	Srečanje oktetov 75 — 18.45 Od gotike do baroka — 19.50 Dnevnik — 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.05 Kovinska zveza — 21.40 625 —
22.15	Dnevnik.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergosse 10. tel. 52-5-50 — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.