102
Politični pregled.
Shod deželnih maršalov  in   glavarjev na Dunaji
v
se je sešel danes. Češki deželni vrhovni maršal knez Lobkovic je povabil namreč vse deželne maišale in glavarje k posvetovanju na Dunaj, kaj naj store pri vladi, da se bodo slednje leto sklicali dež lni zbori in jim dalo tudi dovolj časa za zborovanje.
Občna volilna pravica. — Mladočehi so predlagali v državnem zboru, da se vpelje občna volilna pravica. Kakor so „Narodni Listv" proračunili bi bilo v novem državnem zboru, ako se vsprejme mladočeški predlog 240 Slovanov, 145 Nemcev, 11 Italijanov in 4 Eumuni. Mej Slovani bi bilo Čehov 92, Poljakov 63, Eusinov 52. Slovencev 21 in Hrvatov 12 Za Slovane bil bi ta predlog še dosti ugoden, ali žil ni dosti upanja, da bi se vsprejel Nemški liberalci imajo proti njemu pomislike iz skrbi za prvenstvo nemštva, veleposestniki bodo pa z vso odločnostjo tudi branili predpravice svoje.
Novo predsedstvo zbornice poslancev. — Podpredsednik baron Chlumeckv je rojen 1834. leta v Zadru. Hodil je na dunajsko vseučilišče in vstopil v službo pri kazenskem sodišču v Brnu, kjer je bil namestnik dižavnega pravdnika. Pod Belcredyjem je Chlumeckv izstopil iz dižavne službe. Giskragaje pa poklical k politični vpravi kot namest-niškega svetnika v Brno, katero mesto je obdrždl do odstopa Hasnerjevega ministerstva Leta 1871. je postal poljedelski minister v Auerspergovem ministerstvu. 1875 1 pa trgovski minister. Ko je prišel Taaffe, je vitez Chkuneckv odstopil. Leta 1885 je bil voljen drugim, 1888 leta pa prvim predsednikom zbornice poslancev. Po političnem prepričanji pripada zmernejšim levičarjem — Prvi predsednik Teodor Kathrein je rojen 1842. leta v Salurnu na Tirolskem Študiral je na vseučilišču v Inomostu in tudi že v mladosti pisal za „Tiroler Stimmen" in je bil leta 1870. zaradi nekega ostrega članka obsojen v štirinajstdnevni zapor. Advokaturno in sodno prakso je dovršil na Dunaji Od 1875. leta je bil odvetnik, in sicer sprva v Kallernu, sedaj pa v Hallu 1883. leta je bil voljen v deželni in državni zbor, kjer se vedno trdno drži konservativne stranke. 1891. leta je bil voljen drugim predsednikom zbornici poslancev. — Drugi predsednik vitez Madejski-Porav je 1841. leta rojen v Sieniavvi v Galiciji. Bil je na vseučiliščih v Levovu in Krakovu in 1864 leta je stopil v državno službo. Pod Potockega ministerstvom je bil poklican v gališki pravosodni  oddelek   na   Dunaj.    Pod Grlaserjevim pravosodnim
103
luinsterstvora se je Madejski povrnil v Galicijo. Leta 1879. je postal privatni docent na levovskem vseučilišču, kjer je sedaj redni profesor in letos rektor. Znan je kot pravoslovski pisatelj. V zbornici poslancev je od 1879. leta. Sprva je bil zastopnik kmetskih občin, potem zastopnik veleposestva, sedaj je pa zastopnik mesta Biala. Tudi v deželnem zboru je bil dlje časa. On pripada zmernejšim in liberalnejšim elementom poljskega kluba.
Nemčija. — Vojaška komisija nemškega dižavnega zbora dokončala je te dni posvetovanje o vojaški predlogi v drugem branji in je pri glasovanji zavrgla celo predlogo z vsemi proti 6 glasovi konservativcev. Vskd tega izida glasovanja se sploh govori, da se bode dižavni zbor v kratkem razpustil. — Nemški cesar je oficijnlno naznanil papežu svoj prihod v Eim povodom srebrne poroke italijanske kraljevske dvojice. — Po nekih poročilih pripravljajo se anarhisti na to, da napadejo nemškega cesarja na njegovem potovanju oziroma bivanju v Ki um.
Srbija. — Pri volitvah v skupščino bilo je voljenih 65 liberalcev, 57 radikalcev in 4 narodnjaki. 7 volitev se vsled nemirov ni moglo izvišiti Za skle[čnost skupščine treba je pa absol itne večine 68 glasov. Ker teh liberalci nimajo, mislijo radikalci na to. da se ne bodo sej udeleževali in da tako provzročijo, da bode skupščina nesklepčna. Le če se na-prednjaki udeležujejo sej, zamore biti skupščina sklepčna, sicer bo pa moralo liberalno miuisterstvo dati ostavko. — Euski poslanik Persiani se prizadeva za sporazumljenje mej liberalci in radikalci, da bi se tako zamogla konstituirati skupščina in ne bi naprednjaki prišli v poštev.
Bolgarija. — Nekateri listi so prinesli vest, da je bil knez Ferdinand napaden Ta vest se odločno zanikava. Sicer bi se pa napad na kneza tudi ne bi bil mogel tako lahko zvršiti, ker je ta nekaj bolehen in niti za trenotek ne zapusti svojega stanovanja.
Francija. — Nagloma je umil te dni pred nedavnim časom voljeni predsednik senata Jules Ferry. Smrt tega uglednega državnika vzbudila je v vseh krogih nenavadno senzacijo in to celo pri njegovih nasprotnikih. V pokojnega Ferry-ja obrnjena je bila pozornost vseh, on ni bil prav nič prizadet pri panamski aferi in se je gotovo z opravičenjem pričakovalo od njega, da bo zopet v red spravil vsled panamskih škandalov pred svetom toli osramočeno Francijo. — Sodi se da bode Constans politični naslednik Ferrjjev.
Rusija. — Euski časnikar Kirejev svetuje v ^nekem moskovskem listu, da se ime ruskega glavnega mesta Peter-burg, kakor je nazivljejo Rasi, premeni ali v Petrovsk, Petro-grad, Petrodar ali Petropol Ta nasvet ni bil posebno navdušeno vzprejet, vzlasti ker se govori, da Peterburg itak ne more dolgo časa več ostati glavno mesto države, temveč ima na tega mesto stopiti Moskva, ki je zaradi svoje lege in svojih narodnih tradicij nalašč v to poklicana.
Anglija. — Proti irski predlogi vrše dan za dnevom jako obiskani shodi. Celo katoliški nnijonisti jeli so rovati proti nji. V tem, da pride predloga še-le po Teliki noči v drugem branji v zbornici na vrsto, vidijo nasprotniki dobro znamenje za se, ker se nadjajo, da bodo s svojim neprestanim rovanjem do takrat gotovo tudi že itak majhno večino v zbornici pripravili do tega,  da bode glasovala proti predlogi.