do 20. jan u arja in od 8. do 22. feb ruarja). V m es je prišlo do m očne o toplitve z n a j­ višjimi dnevnim i tem peraturam i m ed 12 in 15° C. M enjave hudega januarskega in fe­ b ruarskega m raza z visokim i otoplitvam i, ki so prezgodaj sprožile krožen je p reh ram ­ benih sokov v vinski trti, grm ičevju in sadnem drev ju , so povzročile ka tastrofalno po­ zebo. Z aje la je okrog 11.000 ha vinogradov in 6.000 ha sadovnjakov. C elo tna škoda pa je bila ocen jena na 13 m ilijard d inarjev . A . S o r e se je ponovno odločil za sam osvojo po t, tok ra t v p rom etno tem ati­ ko, ki je tudi v geografiji neupravičeno odrin jena . N apisal je razpravo: Z adn ji brodo- vi in čolni na slovenski spodnji Savi. spodnji Savinji in spodnji Krki (str. 54 - 75). O budil je spom in na nekdan ja p rom etna sredstva (čolni, brodovi in splavi), ki so bila v veljavi vse do uveljavitve m ostov čez širše rečne struge. Š tudija je nam en jena torej obravnavi vodnih plovil, ki so do zgraditve brvi in m ostov prem agovala reke in pove­ zovala naselja , km etijske površine in gozdove na nasprotnih bregovih rek v eno tno gospodarsko in drugo obm očje. D anes le redkok je še u po rab lja jo čolne (npr. Rifen- gozd in U dm at za prehod čez Savinjo), brodove (npr. na M ostecu pri D obovi in v Je ­ senicah pri M okricah za prehod čez Savo) ali žičnice z gondolam i, ki so novejšega po­ rekla (npr. Podkraj pri H rastn iku in Z idanem M ostu kakor tudi m ed Prapro tn im in Š entju rjem na Polju za prehod z enega na drugi breg Save). Soretova štud ija s historično-geografskega in etnološkega vidika p rikazu je oblike in načine prehodov čez vodne struge. O budil je spom in na dobo , ko je p renehala p o ­ dolžna plovba po rekah , nadaljevala pa prečna , kar je okrepilo tra jek tn o funkcijo b roda ali čolna. Z razpravo smo dobili vpogled v tiste oblike p rom eta , ki so zapustile sledi tudi v p rom etnem ožilju na kopnem . P roblem atika prehodov čez reke je p red ­ stavljena v geografski luči: prikazani ali vsaj om enjeni so naravnogeografski okviri (oblike strug , reliefne značilnosti za led ja , rečni režim i) in družbenogeografski vidiki, ki so zahtevali in om ogočali p rehode čez širše reke v vseh letnih časih in ob vsakem vrem enu. Vse om en jene razprave so oprem ljene s po trebn im znanstvenim apara tom in do ­ poln jene z nazornim i risbami in fotografijam i. M ilan N atek Lojze M arinček, Bukovi gozdovi na Slovenskem , L jub ljan a , 1987, str. 153. O gozdovih, tako značilnih za S lovenijo , saj po raščajo več ko t polovico naše ožje dom ovine, žal ni veliko sintetičnih del. Z m onografijo o bukovih gozdovih na Slo­ venskem pa smo dobili knjigo , ki to vrzel občutno zapo ln ju je . D olgoletn i p roučeva­ lec gozdnih, še zlasti bukovih združb , L. M arinček, je nam reč predstavil zaokroženo podobo gozdov, ki bi brez posega človeka poraščal več kot 70 odsto tkov Slovenije. A v to r s sodelavci v red želi v tem delu prikazati znan je , ki se je nakopičilo pri do ­ sedan jem proučevanju gozdnih , še posebno bukovih ekosistem ov. Z a to so pred op i­ som bukovih združb uvrščena ustrezna uvodna poglavja. N ajp rej bralec spozna raz­ širjenost bukve po svetu in pri nas, n jene biološke in sociološke lastnosti te r nego b u ­ kovih gozdov. B ukev ima pri nas izredno življenjsko m oč zaradi zelo ugodnih rastnih razm er - hum idnega podneb ja in reliefne razčlenjenosti ozem lja. V posebnem poglavju so nanizani osnovni pojm i o gozdni združbi ko t ekosiste­ mu. T a zajem a nekate re tem elje fitocenologije, kot jo je B raun-B lanquetova šola zasnovala: o značilnicah, razlikovalnicah in ustreznih m etodah . T aka razlaga m etodo­ loških izhodišč nudi boljše razum evanje nadaljn jega besedila in prispeva k širjen ju vedenja o rastlinskih združbah. Sam osto jno poglavje av to r nam enja delitvi Slovenije na rastlinsko-zem ljepisna obm očja. Izhaja sicer iz že u staljene razčlenitve Slovenije na šest obm očij, ki jo je zasnoval M. W raber. V endar na osnovi naravne vegetacije za razliko od W raberja zožuje a lpsko obm očje , saj mu poleg Julijskih A lp in Kam- niško-Savinjskih prišteva le še najvišje dele P ohorja . S tem razširja predalpsko o b ­ m očje v severni Sloveniji. D oločeno novost pom enita tudi razvrstitev in označevanje višinskih rastlinskih pasov. N ad gričevnatim (kolinskim ) pasom se po M arinčku širi podgorski (subm ontansk i), na to gorski (m ontanski) in visokogorski (altim ontanski) pas, nad njim pa še subalpinski. S tem nadom ešča dosedanjo delitev gorskega (m on­ tanskega) pasu na spodnji in zgornji del. S term inom visokogorski (alpski) sm o nam ­ reč doslej označevali rastlinstvo nad subalpinskim pasom , nad zgornjo drevesno ali celo nad zgornjo gozdno m ejo v visokogorski pokra jin i, v višini od 1900-2000 m. M ed uvodna poglavja spada še prikaz osnovnih ali conalnih gozdnih združb in prsti (tla) pod bukovim i gozdovi. Pri tem se av to r naslan ja na najnovejšo tipologijo prsti po Skoriču. O srednji del knjige prikazuje bukove združbe, ki jih razčleni na osnovne, conal- ne in aconalne. C onalne bukove gozdove pa av tor nadalje opiše po rastlinsko-zem l je- pisnih obm očjih S lovenije; začne z bukovim i gozdovi v alpskem svetu , k je r se na širo­ ko razraščajo alpski bukovi gozdovi (A nem one-Fagetum ). Sledijo gozdovi p redalp­ skega sveta, k je r so rastne razm ere za bukev zelo ugodne. V tem obm očju je zato m ed vsemi v Sloveniji opisanih največ sinsistem atskih enot. M ed gozdnim i združbam i tega obm očja sta tudi predalpski visokogorski bukov gozd (Fagetum altim ontanum praealp inum ), npr. na Blegošu in M enini planini te r predalpski subalpinski bukovi gozdovi (Fagetum subalpinum praealp inum ), npr. na R atitovcu. V preddinarskem svetu se razraščajo bukovi gozdovi, kam or sodita npr. pragozdova na Trdinovem vrhu na G orjancih in na D onački gori. Z a pokra jino značilni in gospodarsko po­ m em bni so čisti bukovi in m ešani bukovo jelovi gozdovi v d inarskem svetu. M ed n ji­ mi je gospodarsko najpom em bnejši dinarski je lovo bukov gozd (A bieti-Fagetum di- naricum ), ki na široko porašča visoke d inarske p lanote T rnovskega gozda, Snežnika, Javorn ikov , p ripadata pa mu tudi pragozd R ajhnenavski R og in Pečka na severo­ vzhodnem robu R oga nad dolino K rke. Bukovi gozdovi so zastopani tudi v subpa­ nonskem in subm editeranskem svetu , v obeh obm očjih z dvem a gozdnim a združba­ ma. A conalne bukove združbe so se razširile zaradi p revladujočega vpliva neklim at- skih dejavnikov (m atične osnove, reliefa itd .). T ako sta reliefno pogojeni dve bukovi združbi. N a top lih , strm ih in prisojnih pobočjih se širi toplo ljubni bukov gozd s črnim gabrom (O stryo-F agetum ), na hladnih , vlažnejših in osojnih straneh pa bukov gozd s kresničevjem (A runco-F agetum ). Na bolj ali m anj kisli prsti se razraščajo kisloljubni bukovi gozdovi z reb ren jačo (B lechno-Fagetum ) in zm erno kisloljubni bukovi gozdo­ vi z gradnom in belkasto bekico (Q uerco-L uzulo-Fagetum ). Z a vse conalne in aconalne bukove združbe av tor navaja najp rej splošne eko lo ­ ške razm ere , nato njihovo zgradbo (drevesni, grm ovni in zeliščni sloj) in pri večini združb tipološko razčlenitev. Pri posam eznih gozdnih združbah prikaže še razvojne sm eri gozda, gospodarjen je z njim in njegov družbeno-gospodarski pom en. V tem se jasno kaže p rep le tan je fitocenološkega poznavanja gozda, kakršnega ima avtor kot fitocenolog in prak tična usm erjenost v gospodarsko izrabo gozda, ki jo im a kot goz­ dar. K njigo zak ljuču jejo tri poglavja, ki sodijo k zaokroženi podobi naših bukovih gozdov. N ajp re j so povzete vse bukove združbe v sinsistem atskem preg ledu , k jer so poleg njihovih im en navedeni še av torji. K er so gozdne združbe neločljivo povezane z živalskim i, se ni bilo m ogoče izogniti prikazu divjadi, čeprav se av tor zaveda, da o vrstah , ki bi živele izključno v bukovih gozdovih, ni m ogoče govoriti. Poglavje B ukov gozd in divjad zajem a tudi prikaz izum rlih avtohtonih vrst divjadi in še živeče rastli­ no jede te r m esojede živalske predstavnike. Ž e v uvodu knjige je zapisano, da se gozdarji zavedajo težavnih problem ov, ki ta re jo našo civilizacijo. M ednje gotovo sodi velika ogroženost našega gozda, ki se ne kaže le v poškodovanih iglavcih, tem več tudi že v prizadetosti bukve. V letu 1985 naj bi bilo 10,1% bukve v Sloveniji že poškodovane zaradi onesnaženega zraka. A v to r se zaveda nem oči sam ih gozdarjev za reševanje teh problem ov, vendar pa gozdarji z ne­ nehnim opozarjan jem na posledice lahko vplivajo na prizadevanja za zm anjševanje onesnaženosti zraka. Na koncu knjige je uvrščen seznam pom em bnejše lite ra tu re , slovarček u po rab ­ ljenih izrazov in daljši povzetek v angleškem jeziku. Pri tako obsežnem delu se je skoraj nem ogoče povsem izogniti tiskarskem u šk ra­ tu , ki je ponekod opravil svoje delo , tako npr. na risbi 12 (str. 32), k je r št. 4 in 5 nista isti ko t v legendi, na str. 21 je za veleevetno m rtvo koprivo (Lam ium orvala) dvoje različnih im en, razlaga realne vegetacije na str. 21 se ne u jem a z razlago na str. 146. Še stavek o zem ljepisnih im enih! Z a Savinjske A lpe uporab ljam o geografi ime Kam- niško-Savinjske A lpe (O lševa in Peca spadata v K aravanke) in za K obansko ime K oz­ jak . N azorno besedilo , ki tu je izraze m arsikje sloveni, sm iselno dopo ln ju je in po jas­ n ju je zelo bogato ilustrativno gradivo. V sebinsko in tehnično zelo dobre črno bele in barvne fo tografije p rikazu je jo posam ezne bukove združbe, značilne rastlinske vrste in prereze prsti te r nekate re gozdne živali. F o tografije presegajo ožjo dokum entarno v rednost, saj so pom em bne tudi po estetski plati. Z anim iva je vrsta rastlinskih p rese­ kov, ki p rikazu je jo povezavo gozdnih združb z reliefom in m atično osnovo. Izrisani so za vsa rastlinsko-zem ljepisna obm očja in neka te re združbe. R azne gozdarske po­ datke (delež lesne zaloge, g ibanje števila m ladovja, letni posek itd .) p rikazu je jo šte­ vilni diagram i. A vto rju sm o hvaležni, da je zbral in obdelal obilno gradivo o naših bukovih go­ zdovih in ga sistem atično, tem eljito in nazorno posredoval javnosti. Po bogati knjigi bodo s pridom segali vsi, ki so tako ali drugače povezani z naravo - poklicno ali ljubi­ teljsko. F ranc L ovrenčak Tone Cevc, Velika planina. Življenje, delo in izročilo pastirjev. - D ruga dopo ln jen a izdaja. - O p rem a, likovna u red itev in risbe V lasto K opač. D ržavna založba S lovenije, L ju b ljan a 1987, 112 str. + 40 str. slikovnih prilog Č eprav je C evčeva študija izrazito e tno loško obarvana, pa po svoji vsebinski zas­ novi in obravnavi p rob lem atike pom eni dobrodošlo in koristno dopolnitev številnih razprav , ki z različnih drugih področij o svetlju je jo in p rikazu je jo gospodarski feno­ m en planin in planšarstva nasploh. Z a to tudi geografija, ki je nem alo prispevala k orisu in gospodarskem u pom enu planin na Slovenskem , rada prisluhne tovrstnim ra ­ ziskavam , ki so jih opravile sorodne stroke. A vto r se je lotil p od robne , m onografske preučitve V elike p lan ine, ki zavzem a jugovzhodno ob rob je K am niško-Savinjskih A lp, in je s 557 ha največja p lanina na Slovenskem ; na njej se lahko prepase v sezoni več kot 300 glav odrasle živine. Pašni svet V elike p lanine se v podrobnosti deli na V eliko (1500 do 1600 m visoko), M alo (okrog 1500 m) in G o jško planino (1400 - 1500 m). V sebinsko je knjiga razdeljena na sedem poglavij. U vodnem u poglavju , G eo ­ grafski položaj V elike p lan ine, sledi prikaz n jene zgodovine in p ravne ureditve. Pisec dom neva, da so gorske pašnike na V eliki planini uporab lja li v erje tno že v p razgodo­