mm «- .''i:™ ** tvr Največji slovenski dnevnik""^! w Združenih državah Velja za vie leto « • • $6.00 Za pol leta - • « • • $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA Iisfisloveriskihidelavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily ifk the United States. Inner! every day except Sunday« and legal Holidays. 75,000 Readers. ON: COBTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f nnder Act of Congress of March 3,1879. NO. 114. — STBV. 114. NEW YORK, MONDAY, MAY 16, 1927. — P0NDELJEK, 16. APRILA 1927. TELEFON: C0RTLANDT 2878. VOLUME XXXV. — LETNIK Pomoč vsled povodnji prizadetim. -------------------------------------ZRAKOPLOV BELLANCA VODOVJE MISSISSIPPI^ NEPRESTANO NARAŠČA Novi nasipi se podirajo vspričo navala povodnji. Delavci pri Bayou des Galises nasipu so zapustili delo. — Odobren predlog za posojilo. Resnične kače v alkoholu. UMOCRWOOB * VKOC.1WOOD, H. T. NEW ORLEANS, La., 15. maja. — Vodovje Mississippija, ojačeno od vodovja dotokov Yazoo, j , . - , . , „ ,„ , , D] . d j- j -i i • v . • is katerim nameravata poleteti ameriška zrakoplovea (. D. Chamber-[parat i«* rekla tJIack, Ked in drugih rek, je včeraj prodrlo nasipe j iHj„ h, iAoya Bertaud i/. New Torka v Pariz. [iHici '„Peparat za ter poplavilo pet južno-centralnih župnij Louisia- ne. Upanje, da bo mogoče rešiti Bayou des Galises in Evangeline okraj je izginilo, ko se je porušil na- SUHAČI SKUŠAJO IZVESTI SVOJ VPLIV NA C00LIDGE-A Zastopniki Antisalonske lige so povedali predsedniku Coolidge-u, da "mora" imenovati Haynesa. . Wheeler se je posvetoval s Coolidge-om celo uro. — Liga hoče imeti izkušenega moža. WASHINGTON, D. C., 15. maja. — Wayne B. Wheeler, generalni pravdnik Antisalonske lihih- na-|ge, je vprizoril konečni pristisk na predsed. Coo-slovljene steklenice, je rekel. da i"™ «=»»-. ^ D , A I_J - t , .. „ , • , .... ua5ea za imenovanje Koy A. Haynesa, na mesto je tekočina alkoholicni zdravniški . , . .. , ~ J ,lltolu preparat, katerega se zavživa.l traJneSf prohibicijskega komisarja, a dejstvo, da Tvrdka. ki je importirala ta pre-jje preživel celo uro v uradu predsednika, se da smatrajo Ki- smatralo za znamenje, da je bil i mi argumenti. CHICAGO. III.. 15. maja. — Kače in hudičke se je že davno spravljalo v stik z alkoholom in njega čestilei — in ko so odprli carinski uradniki tukaj zaboje iz Šang-liaja. vsebujoče steklence zavžit-nojra alkohola, v koji vsaki je bila ena kača ali več. so bili skrajno presenečeni, ter se obrnili na za-' lclaflniški department. Kitaj« c. na katerega sr SLABO VREME OVIRA POLETE leti Atlantik v nadaljnih oseminšt iridestih urali. Vremenska poročila, katera sta dobila kapitan Charles Lindbergh, ]>i!ot aeroplana Spirit of St. Louis in Lloyd Bertaud. sopilot Bellan-ea aeroplana Columbia, so pokazala. da prevladuje slabo vreme preko obširnega ozemlja Atlantika. Oba pilota sta bila hvaležna svojimi pomočniki vred za to začasno izločen je vsake možnosti zračn<' dirke med New Yorkom in Parizom ter sta se poslnžila te prilike. da konečno preizkusita svo ja aeroplana in motorje. iredtem ko slii bila zadržana aeroplana Spirit of St. Louis in Columbia vsled nasprotujočih vetrov in 1SOO milj obsegajoče prostornine slabega vremena na Atlantiku, je bil velikanski Fok-k^r monoplan. ki je bil zgrajen tla uresniči sanje poročnika Bvrda jrlede poleta preko Atlantika, for malno izročen America Trans Oceanic Company ter je še pred koncem dneva izvedel tri "poskus ne polete z Bvrdom na krovu. Vsi poskusi so bili uspešni in Bvrd je izjavil, da je skrajno za dovoljen z nionoplanom America. sip v sredini takozvanega Big Benda, so opustili Vihar, ki divja na Atlantiku, zavlačuje odlet ame-delo ob trideset milj dolgi črti od Cottonport pa riških avijatikov proti Parizu. — Tudi slavni zra-do najbolj južne točke Benda. koplovec Byrd čaka ugodne prilike. Prizadeti okraj se nahaja približno 160 milj se-j roosevelt FIELD, L i. 13 verozapadno od New Orleansa. J maja. — Brezprimeruc slabo vre Razen glavnih petih razpok ob Bayou des Glai-ime bo preprečilo vsak poskus, d-ses, so sporočili avijatiki, ki so leteli preko prizade- j ^J,,^ tega ozemlja, da se je pokazalo najmanj petnajst manjših razpok, skozi katere uhaja voda. Opazovanje je tudi razkrilo resno nevarnost ob iztočni obali rekel Atchafalayo in slabe točke pri Morganza, trideset milj nad Baton Rouge, na za-padni strani reke. Uhajajoča voda je že pokrila več kot 250 kvadratnih milj rodovitne farmske zemlje v Avoyelles župniji ter se širi hitro v južno smer, da pokrije o-zemlja štirih nadaljnih rodovitnih župnij. Več kot 200,000 oseb bo prizadetih vsled povodnji in nadaljni milijoni akrov bodo dodani k milijonom akrov, ki so že pokriti od Mssissippija v največji povodnji v zgodovini doline. Predno bo doseglo vodovje Mehiški zaliv, bo premerilo uničujo čo pot od severne meje Arkansasa do južnih obali Louisane ob zalivu. Velikanska naloga izpraznenja in splošne odpo-moči počiva na ramah državne organizacije, katero je sestavil prejšnji governer John Parker v Baton Rouge. Včeraj zvečer je iskalo petdeset rečenih ladij in carinskih čolnov ob drobečih se nasipih Bayou des Glaises, da najdejo preostalih par ducatov moških, ki so ostali v Big Bend sekciji, da nadalju-jo z brezupnim bojem, da rešijo svoje domove. WASHINGTON, D. C., 15. fnaja. — Zvezni svet za farmska posojila je odobril včeraj načrt za formiranje milijonske finančne korporacije bankirjev v Mississippiju, za odpomoč farmerjev v tej državi. Odbor je namignil, da bo odobril predujme do skupnega zneska štirih milijonov dolarjev, če potrebno, na temelju vplačanega kapitala v znesku enega milijona . ii i ko. j/, kače. katere dobrodelno to-črpajo modrost le neuspešen s svoji- Predsednik Coolidge se je očividno sklenil rati na tajnika Mellona ter skleniti jo je komaj mogoče oznae pijačo. MRS. RASER BO POD KLJUČEM PETINTRIDESET LET Mrs. Raser je bila obsojena na 35 let ječe. — Vdova je izjavila, da je trikrat poskusila zastrupiti moža, katerega je pozneje ubil njen ljubimec. J. H. GRAY IN SNYDERJEVA SE VEDNO UPATA Tako Mrs. Ruth Snyder kot Henry Gray pričakujeta nov proces. — Boj za Lorraine je v teku. Neglede na to. da je bilo objavljeno. da bosta v pondeljek odvedena Mrs. Ruth Snyder in njen ljubimec. Henry Gray, v Sinjr Sinjr, se je zbrala včeraj velika Ijudsflca množica pred sodnijsko hišo v Loner Tslan City_ Tekom vsepa jutra in dopoldne so krožile grovoriee, da je bila objava, le slepilo, da se odvrne s tem ljudsko množico. — Jaz se ne bripam dosti za u-žitek potovanja v Sinjr Sinpr. — je rekel Gray nekemu jetniškemu pazniku. — Kajše bi bil tukaj. Ta prostor poznam, a ne vem ničesar glede prostora, kamor grem sedaj. Pričakujem nove obravnave in to me dr?' kvišku. Mrs. Snyder je bila se bolj op- timistnena ter smatra to potova nje kot uvod k "zmagoslavnemu1 povratku. — Veselilo me bo zapustiti ječo. — je rekla. — ITpam. da bom imela tam isto prostost kot tukaj. Noben uslužbenec pa ji ni povedal. da je red v smrtni hiši dosti bolj stroga v primeri s predpisi Queens County jetnišnici. Mrs. Snyder je celo mnenja, da lahko sprejme v smrtni hiši kate regakoli obiskovalca. Nikdo ji ni povedal, da bo tam njen stfk z zu nainjira svetom popolnoma prekinjen do zadnjih par ur pred smrt jo, ko se lahko ožji sorodniki poslov© od nje. ffiffiiraiimrn PRIZADEVANJE ANGLEŠKE POLICIJE Lov na morilca bo uspešen. — Policija upa, da bo skoro aretirala človeka, kije razkosal žensko. LONDON. Anglija, 15. maja. — N i kake aretacije še niso izvršili v zvezi z razkritjem razkosanega trupla neke ženske v kovčegu na Clung Cross postaje v torek, a londonska policija zožuje polagoma sfero povpraševanj ter upa na skorajšnji uspeh. Tnkvest. katerega je otvorilo v soboto Westminster coronerjevo sodišče, je spravil na dan nadaljne podrobnosti glede življenja, katero je vodila ženska, in detektivi skušajo sedaj razkriti, kje se je mudila dne 4. in 5. maja, tekem dveh dni. ki bosta najbrž nudila rešitev skrivnosti. Bianco Bonati. mož mrtve ženske, je pričal, da ga je zappustila pred štirimi leti ter odšla z nekim Frederiekom Rollsom, ki je stanoval pri njem. Od tafcrat jo je pošto videl, kadar je prišla k njemu p jo denar. Dal i.^ je »i hotel videti po cešta1i,a tekOm zadnjega sests&ka me- NEWTON. N. -T., 15. maja. — Mrs. Sadie Kader je obsodil včeraj sodnik Mackerlv na pet in trideset let ječe v državni jetnišnici v Trentonu, potem ko je priznala. da je skušala zastrupiti svoje-jra moža, Edvarda Raserja. Raser-ja kasneje ustrelil Frank Van Sii-kle. farmski delavec v Sandy-ston Township. Van Side, ki je bil sorodnik Raserja. je bil ushižben na farmi slednjega ter je bil v sredo obsojen na doživljensko ječo. Mrs. Raser. ki je bila obsojena na 35 let ječe, je stara dva in štirideset let. V sodišču je nastopila v žalni obleki. Ko ji je uradnik prečit ■d obdolžbe, ler jo vprašal, če se hoče proglasiti krivo ali nekrivo. je odgovorila pritajenim glasom: — Kriva. S tem je bil zaključen eden najbolj neobičajnih slučajev v zgodovini New -Terseva. Ko so našli Raserja mrtvega meseca septembra leta 1925, so domnevali. da je umrl vsled srčne kapi. Eno leto poznpje je intimnost Van Siekla in Mrs. Raser do-vedla do preiskave t«-r ekshumi-ranja Raserjevega trupla. Nadaljni dokazi so dovedli do priznanj Van Siekla in Mrs. Raser. V nekaterih ozrih je bil ta slu- OZ1- Zakladniški department je vče-i - fi_J-----------" novo "kupci- raj obvestil Anthony Czarneckie-jglede izvedenja prohibicije. Imenovanje ko-ja. carinskega kolektorja. naj pri-| misarja se pričakuje v pričetku prihodnjega tedna pusti kat'jo t on i ko, na temelju da J ter se domneva, da bo poslujoči komisar Havnes iznaeiti kot. * J-i . . , . J izven dirke za to mesto. To je bilo razvidno iz j pretnje Wheelerja, ki je rekel, "da lahko reorga-! mZ15ate ProMbicijski (department tako, da boste uničili njega uspešnost." Svetovalec Antisalonske Lige je rekel, da je priporočil Mr. Haynesa raditega, ker je slednji izučen v poslu izvedenja postave. Na vprašanje, če bi bil prejšnji newyorski podgoverner Lowman, ki pride vpoštev za to mesto zadovoljiv, je odgovoril Wheeler, da si želi Liga izkušenega moža. Wheeler je ponovil v ugotovilu, katero je objavil po svojem sestanku s predsednikom, da je predsednik odgovoren za to, da se imenuje usposobljenega moža, čeprav ima tajnik Mellon po ustavi pol-nomoč, da ga imenuje. sebno glede številnih brezuspešnih poskusov zasjrupljenja, katere sta vprizorila zaljubljenca, predno sta posegla po nasilju, in glede številnih mesecev razmišljanja, ki so potekli pred izvršen jem dejanja. Očividno je Mrs. Raser popolnoma obvladala Van Siela. Domneva se, da je trpe! Van Sickle na božjastnih napadih. ANGLIJA ZA SKRČENJE ARMADE Anglija se zavzema za skrčenje porenske .armade. — Informirala je Francijo v tem oziru, ko so jo vprašali slede prošnje nemškega poslanika v Parizu. LONDON, Anglija. 15. maja.— Angleška vlada simpatizira z zahtevo, da se zmanjša zavezniške okupacijske sile ob Renu. Pred par dnevi se je približal nemški poslanik v Parizu francoskemu „ . zunanjemu uradu glede tega pred- ea.i podoben sluča.pi Snvderja. po- mefa in vslod tega sp ^ je son_ dirala francoska vlada angleško. Nameravan polet preko Pacifika. SAN FRANCISCO. Cal.. 15. maja. — Kapitan Frank Giles, ki je preje pripadal angleški zračni sili. je dospel semkaj iz Avstralije na poti v Vancouver. B. C., odkoder namerava odleteti v Sikorski aeroplanu na drugo stran oceana. Kapitan Giles, je rekel, da namerava odleteti iz Vaneonvra v Honolulu. od tam v Sydney preko Fanning otoka. Suva in Nove Kaledonije. seci ji je povedal, da noče imeti nobenega opravka vee žnjo. Poizvedovanja listov so baje dognala. da je dobila Mrs. Bonati na dan. ko je izginila, sledečo brzojavko : — Jez sem zunaj. Pridi in sestaj «e z menoj. Neka prijateljica mrtve ženske je pričala o nekem temnem mo-kem. ki je očividno izvajal velik vpliv na Mrs. Bonati, ki pa je bil konečno poslan v ječo, ker se ni pokoril sodnijskemn povelju, da prispeva k vzdrževanju svojih nezakonskih otrok. Glasi se, da je vprašal Pariz London, v koliki meri bi slorčili Angleži svoje čete v splošnem gibanju v to smer. Dočim je angle- ški zunanji uraci izja*-^, da odobrava vprizoritev ta korak, je vendar informiral Pariz, da se bo zadostilo nemški sti, kajti v slučaju napada od strani Nemcev bi jih itak bilo treba umakniti. Diplomatje in držav- zahtevi predvsem j niki pa ne razmišljajo toliko o s tem, da bi se odtegnilo francoske vojaški strani položaja, pač pa o politični, kajti gotova stvar je, da čete. To je posledica v glavnem dejstvo, da so Angleži že skrčili svojo porensko silo na osem tisoč mož, kar predstavlja isto kot belgijska sila v zasedenem ozemlju, dočim je obdržala Francija ob Renu 60 tisoč čet. London Loudarja, da je zelo zaželjivo, da se vdrži v vež-banju okupacijsko silo in da bi bilo zelo čudno vežbati manj kot osem tisoč mož. Domneva se, da niso Francozi še odgovorili na to opazko. Dobro znano je v diplomatičnih krogih, da ni zunanji minister Briand proti temu, da se razmiš-j Ija o prošnji, katero je stavila se-j daj Nem ija v namenu, da se oja-či dr. Stresemanna ter zagotovi njegov nadaljni obstoj v nemškem zunanjem uradu, kjer lahko nadaljuje z delom loearuskega mirovnega načrta med Francijo in Nemčijo. Kadar se razmišlja o tej zadevi, se ne sme pozabiti, da so francoski vojaški izvedenci obvestili svoja vlado, da so s strogo vojaškega stališča čete ob Renu brez vredno- jim daje navzočnost zavezniških čet ob Renu nekaj, s čemur lahko barantajo s svojim nemških viza-vijem. Posebno francoski državniki so prepričani, da je navzočnost čet eno najboljših jamstev, da izvedejo Nemci Dawesov načrt. Z drugimi besedami rečeno so mnenja, da hi odsotnost zavezniških čet ob Renu povečala skušnjavo za Nemce, da odklonijo nadaljno plačevanje repa rac i p. Da bo še več kričanja. PITTSBURGH. Pa . 15. maia. West inprhouse kompanija je objavila izum takozvanega "lotid speakerja", katerega je čuti na razdaljo približno ene milje. T/.-najditelja sta C. Hanna in dr. Joseph Slepian. preiskovalna inži-nirja. Soglasno z iznajditeljema prozvaja novi "Loud speaker" vs.-tone, posebno globok bas s polnim obsegom in brez pačenja. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih cli lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoštevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. ____ 500 .... % 9.40 Lir ... ... 100 ... ... $ 6.05 Din. .... 1,000 .... $ 18.50 Lir ... ... 200 ... ... $11.80 Din. .... 2,500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 ... ... $17.40 Din. .... 5,000 .... $ 92.00 Lir ... ... 500 ... ... $28.50 Din. .... 10,000 .... $182.00 Lir ... ... 1000 ... ... $56.00 izvršujemo v najkrajšem fesu ler Za pofiiljatve, ki presegajo DesettisoC Dinarjev all pa X>vatiso8 Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nstaufla po »Hojama Frank'sakser state 82 Cortlandt Street, Phone: CORTLAND!? 4687 Posebni podatki. Pristojbina sa izplačila ameriških dolarjev v Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi: sa $25, ali manji znesek 75 eee-tov; od |25. naprej do $3M. po 3 cente od vsakega dolarja. Za večje sveto po pL BANK New York, N. Y. - GLAŠ NARODA. 16. MAjJt-1927 fl \ ' t i ; « * * jti f v 4 ri m t t n A rv a i V14 LAS NARODA - (SLOVESE DAILY) ' ' 1 Owned and Published by SLOVEN I (J PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakscr. president. Louis Benedik, treasurer J eon. dober poznavalec Kitaja. "New-York Hcraltl" prinaša njegove sliko sedanjih kitajskih mogotcev. "Kovačev edine K i tajske". riao ,- of business of the corporation and addresses of above officers:! „ KraI' v Mukdenu ill Pekingu 82 Cortlandt St.. Borough of Manhattan, New York City, N. Y.)(-an^soltn- spre jena hijce na pre- Amerikanee Louis Ilannett jejtoni je postal vojni akademik I'cil sc jc na Japonskem. Politika i*a je od kraja razočarala. Šele <>d I rta 1013 je kot pristaš "očeta' kitajske republike" Sunjalscna GLAS NAHODA" (Voice of the People) stolu v dvorani, postlani s tjgrovi-mi kožami. Telesna straža pred njegovim "jamenoiu" (palačo), y r, crlo leto $7 00 sPrem^ia P^ta s trobentami in ' , , . c,l leta ................................$3.50.™- P* nastopa vse drugače. Njegove "bov" na stopnicah skromne meščanske hiše je ogledal mojo .posetnico in mi je molče pokazal 'neka vrata. Našel sem v sobi mla-Dopi i brez podpisa in osebnosti ee ne yriobenjejo. Denar naj se j de ga. skromnega častnika brez blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kra^a naročni- vsakih distinkcij. k "V, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ______ Isstv.d Every Jfay Except Sundays and Holidays. Za ctlo leto velja list za Ameriko tu Kanado .............*............$6.00 Za pol Uta ..............................$3.00 Za cr-trt leta ............................$1.50 Subscription Yearly $6.00.__ Advertisement on Agreement. *'tjt'is Naroda'' izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj irt~ praznikov. "Gl.AS NAHODA", 82 Cortlandt Street. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. "< 'an-Kaj-fiek ?" sem vprašal v kitajsko poenostavljeni angleščini. "Da", je odgovoril častnik in je tlesknil z rekami. Pritekel je tolmač., ki mi je pojasnil, da je navidezna. Moskovska "Prav-pred menoj sam kantonski genera-lis- imus. Can-Kaj-Sek se je na- zopet posegel v boj. Postal je ravnatelj vojne akademije v Vampoa in je ustvaril kadre novih častni kov, nosilcev "demokratičnega na-cijonajiznia". Can-Kaj&ek je izvrsten orpanizaftor. a njegevi živci so večkrat potrebni počitka. Vsak drug mesec izgine za par dni v hribe in si pri '•ndistovških menihih očisti dušo. Amerikanee stavil prereče vprašanje o boljševikih. Vesti so namreč jako nasprotne. Marsikateri poznavalec trdi, da je izvršil general -svoj napad na Kuoming-tang v sporazumu z boljševiki. tla bi zmedel angleške diplomate. Za plemba S milijonr v dolarjev zlatega kanton«*kega zaklada je baje BESEDA O PROHIBICIJI Ker proliibirijski fanatiki lic morejo drugega, lie--taiin /eU!'ju,jej«\ da dela izvedenje proliibicijske jhi-i i\c velikfj-u^K^ie in frtV tiiko sulie kot je Sahara. iiuje^nija s<> tako odločila in vztrajna, da bi ji m rlowk skoro verjel, če bi ne videl ob vsakem korale n i u tjft vsakem vogalu žalostnih vzgledov. IV dni je objavil neki list v St. Louisu jako znaei-l.n*«d;mek, ill v članku je rečeno: "Zvezni sodnik Meekins iz North Caroline je strah •snichnil mojemu začudenju. To je redek pojav pri Kitajeih. Stanuje v .skromni sobi Prinesli so' obvezen ri/. in čaj. toda general pije santd krop. čisto vodo. Med-teni ko ini je pripovedoval tolmač njegovo življenje, je sedel tiho in skromno. Ima kakih 40 let in iz- da" pa poroča, da je imenoval Cank-Kaj-Sckov sin. študent ki tajske univerze v Moskvi, svojega očeta "lažnika in izdajalca revolu I eije". Kaj je res ? Oan-Kaj-Šck ni hotel govoriti o politiki. "Politika" je postranska reč. Vojna bo kratka. V par letih bo Kitaj zedinjen in to je glavno". gleda kakor profesor, nima nic|Diktflt™' ali oro<1-i(' svoj(' ^anke. generalskega na sebi. Zrastel je naredi Can vsekakor vtis iskrene-brež očeta sredi trgovcev. Z 18. le- ga in odločnega patrijota. Samomor radi neozdravljive bolezni. Jean Dfeour, star 43 let. član fo- LEHERNI plača več za kakovost kot z a količino. 20 1st je bila Kelmar zvesta sami sebi ter milijonom svo* jih občudovalcev. Tisočeri začno vsak dan kaditi Helmar. Enkrat fcortc- tudi vi začeli kaditi Helmar Danes noj bo ta dan. KULTURA POTOM RADIA. Znano je. kako hitro se je radio udomačil. Kdor ima le nekaj de- ... . , , . . . togr«*iverskega departmenta new-!narja odvci?- ,r bavi vse l'^eb- >11 ;;rn/a vsHi Inunsajiiarjvv m butlegarjev. Uorje o-|yorSkpga Timesa ye zastrupil no in l>osh>»al doma pri peči ali 11 * * 11111, ki kvši proliihicijsko postavo, pa pride pred tega ><>dnika. V.^ega skupaj ji* zaslišal in obsodil nad dva tisoč kršilcev osemnajstega ainendmenta. Sodnik Meck-!ts je i »rej v tem oziru prava avtoriteta ni je menda Midi dobro premislil. predno je izrekel naslednje besede: " 1 'rohibieija je napravila iz Ainerikaneev narod ki/.ujivcev. Sleherni, ki se zastran kršitve osemnajstega aim-ndim-iita zagovarja pred sodiščem, tako nesramno laž«', da se kar kadi. Stanje je postalo tako neznosno iii nevzdržno, da so začeli sedaj eelo tisti sodniki, ki so !>■» mnenju snhačev najbolj vestni izvrševalei postave, ::alitcvati. liaj se snliaško postavo omeji in omili in naj l.ai ol-kein vzgU-tln zaene vlada prodajati opojne pijače. "To našem mnenju pa ne bo to priporočilo prevee \p -:,'*vano. < e smo narod lažnjiveev, smo bili narod , njivei \ že t< daj. ko smo z veliko večino izjavili, da že-probibieijo. To je zadostno dokazano. Ljudje, ki kongresu glasovali za prohibieijo, so lagali, in la-<» zakonoilajab-i, ki so postavo odobrili. " »Vohibieija je krivieen udarec proti človeški polji vnst i. Laž ji- rridila prohibieijo, laž jo redi in i-'nje. Y i bajeslovei, kar jih pozna zgodovina, ni-iap; ali toliko baj, kolikor jih je izustil o prohibieiji \}\ zastopnik Antisalonske Lige Wayne B. Wlieeler. •e i:;» svetu nima tako luijue domišljije, kot jo ima se-■ i* Lorab, ki pravi, da se bo j>roliibieija uveljavila ši1-prdiodnji generaciji. Prohibieija je napravila iz nas 1 lažnjiveev. In temu narodu je vsilila prohibieijo lim«' so \ ..... 1; a lažnjiveev. DIAZ ALI SACASA? Pii ter so ga našli včeraj zjutraj mr-j^ cel° v l^telji koncert, orgije, tvega v njegovi sobi v hotelu Mar-, pe+Je 0<1 ^<*l>ovsod. kakor le sam se i 1 le«, na 103. cesti in Broadwav,',,oCc napraviti zvezo. Manj znano kjer je stanoval od G. maja. :1C• kako vel,k(-a pomena jo , . , , , radini. z vzgojnega stališča. Xe- Neki uslužbenec hotela je sto- ...... .. , .. i -rx r - . «°'ski vodja na Anirleskcni ju- i)il v sobo Defourja, i»otem ko alo časom se sta tuxedo, s škatljico strupa poleg učenci v zadnjem letu šolske sebe. [obveznosti po večini niso absolut- , . , ■. I "o nič več učili. Izgubili so vsa- JJrtektivi s policijske postaje na , ... . . .. V ... , .ko zanimanje m nestrpjno priča zapadni 100. cesti so ugotovili, da . ... » , , .. , . „ ' . . t „ „ . , ,, . . kovali konca solskih dni. Sedaj pa je bil Defour pred kratkim ope- . T . .. , , ' . . . . ' . 'je drugače. Lekcije, katere odda nranem želodčnem raku m da je - V . , , . . . . , ja postaja v Da vent rv, so ueen- dobro vedel, da ne more živeti vec . , , " , . . , j ceni tako neposredno pred izsto- kot dva meseca. | , , , _„v -poni v sole v veliko korist. I een- ci sledijo pouku z nenavadno paz- r,.,. . iii Ijivostjo in prepričan sem. da jim r Uipinci VTO k blaznemu ho to koristilo /a poznejša leta. Do "cesadju". t'edaj ima na Angleškem ž^ 1000 ■--j ljudskih šol radio-sprejemne apa- MAXTLA. Filipini. 15. maja. — rate. Pristaši Flor Intrecherada, blaznega Filipinca, ki se je proglasil "filipinskim cesarjem" so vreli v Iloilo provinco na otoku Panavl pred par dnevi s trditvijo, da je njih namen braniti "cesarja". Vsi so bili oboroženi, večinoma Iz Jugoslavije Napad na liški železnici. nira ostala v žepu. t 'b islem času I je poskušal razbojnik napasti tudi ! nekega drugega potnika, ki so je ! vozil v sosednjem vagonu. Tudi J ta napa«! .se jc izjalovi. Kazbojni-Xa liški železnici se jc te dni pri- ka sla stopila ua vlak v Kninu in I sta poskušala svojo sre'-o med postajama Siarn Stra/;i iu Piavno. ]>ctil razbojniški napad, ki bo po-; tujoče občinstvo zopet navdal z nezaupanji. Zobni tehnik Miho Jc-{ rinič se jo vozil iz Šibenika proti Liki. Zleknil se je na klop v III. razredu in zadremal. To priliko sta izrabila dva lopova za napad. KJE SE 11 AH A JA MOJ OČE ČAR MUMIJ. Prvi se je postavil v bližino vrati in je stal na straži, drugi pa je .le-j riniča napadel in skušal ukrasti-listni co. Naletel pa je na trd oreh,' kajti Jerinič j<> imel toliko prisotnosti duha. da je skočil pokonci. prijel napadalca za roke in pričel klicati na pomoč. Razbojnikov tovariš, ki je stal na straži.j je skočil iz vlaka in pobegnil. Za-j bi LM. decembra so se zikreali v Puerto Cabezas, v s irarai;\ i. ameriški mornariški vojaki. To je bil nekak • »žični dar rentralno-ameriški republiki. I 'r< dseduik ('oolidge je rekel, da so se izkrcali samo I alo, da bodo ščitili ameriška življenja in ameriško last } lino. Od b »žiča do maja se je pa precej izpremenilo. dorhariški v< jaki so zasedli važna mesta v Niearagvi, Nekateri ljudje, verujejo vsako ,, ..... . i vest osamljenosti m vsega, kar pripovedko o mumijah m ko so od- .. . , -i- rr * i i u ■ i utegnilo temu slediti, pa je razuoj- krili 1 utankhamenovo grobnico, 1 , , . .... . ;mka navdala s taknn strahom, da z bolos. težkimi, meču podobnimi - nezgode, katere niso bde v n.-, n ^ ^ ^ ^^^ noži. katere se rabi v mirnem času s tem. pripisovoli ^ y]rk<>] jp za sekanje sladkornega trsa in krdju grobnice. C arter je ^ ^ izhoda in se obupno odtrgal drugih pridelkov. Skrbno so za-j** ° Tutankha-i ^ ^ ]y ^ varovali kočo "cesarja". imenu, v kateri zasmehuje prazno-' ' Tntrencherado jt objavil, da je yerjo' <1a bi »nimije maSeevaleP pripravljen pokoriti se postavi. a!"ad °",m' kl Sl (lrZft<' Pr^toPlfl! Ko .se jc zobni tehnik zavedel, njegovi pristaši so izjavili, da soil>ra" njih Tit i^jda je napadalec izginil, je opazil, pripravljeni umreti, če bi ga obla-i^ stara in jo bila ,,ovod žc mar |da mu jc razbojnik prerezal suk-sti poskusile prijeti ter ga posjati!S,katCrCnUl napetemu romanu. O njo toda tyko ner0(lu0 t1a Hst. v azil. Pred kratkim je bil progla-!SVct°VUOzn*m ml,mlJ1 v bntan Sen od sodišča blaznim. |skcm ,nuzcju Je »P1®««« mnenje. T . . , . „ da prinese nesrečo vsakomur Intrcnclierada ima približno 400 . . . , r_ . , kdor ima z njo opravka. Toda tu tisoč pristascv. ... . fii to je ali ]>n*tirano. ali pa so o- MAirnX IJEBAlt. Zapustil me je še lansko leto. ko sem bil komaj tri mesi-cc star. Cenjene rojake prosim, če kdo ve, kje se nahaja, da ini sporoči njegov naslov. A. M„ Bebar, P. O. Box 458, Export, Pa. Torej slamnik imam. hvala fto-gu! Preskrbela mi ga je izredno lepa in dobra gospodirna, ki ima tako črne in poredne oči. da bi se ii za ves svet ne hotel zameriti. Ce bo slučajno čitala te vrstice, naj bo prepričana, da se ji iz srca zahvaljujem in da hi ji rad izkazal kako protiuslugo. Če hoče. ji bom pa za pričo pri poroki, in pozneje mr tudi za botra lahko po-klir-e. ker vem. da ji bo Bog dal zdravje, zadovoljstvo in src«"n. * V petek, dne 13. maja sta bila Snvderjeva in njen ljubimec Grav obsojena na smrt. •Taz obsojam vsako praznoverje. Toda Snvderjeva in (»rav imata dovolj vzroka, da sta nekoliko praznoverna. * Vsaka postava ima svoje fur-kelce. svoje kljuke, vratica in iz-hodc. (Jorje mu človeku, ki ima s postavo opravka. Ponavadi bo vedno kratkega vlekel. V našem kraju je živel možak, ki se je smatral za policijskega inšpektorja. kifkorhitro ga je imel zadostne, mero pod kapo. U<'kli so trni Stula in svoj dom je imel v liižah za Gradom. Mala hišica, ku-' hinja in tri sobe. peni oknom ji* pa tekla Nikava. sfavna idrijska reka. Stula n. imel otrok, imel jc pa sitno ženo in Se bolj sitnega švo-gra. kateri je imel v njegovi hiši izgovorjen kot. Pred sod ni jo jc bilo podpisano in s pečati potrjeno. vrnil z ljubljanskega Zabjeka, je vsakomur posebej pripovedoval, da je ni več pravice na svetu. — Do smrti je hilo zmenjeno, — i je govoril — in niti minute več. j Pa so me šli hudičevi škrici zapreti. ker sem izpolnjeval |>ostavo . . . ZDRAVLJENJE 8APNIKA. ueriški zrakjipluvci letajo na pomočjo. Ko jo hotel govoriti Coolidge-ov za s t op-\ Stiinsdn s pooblaščenci Saease, ki ima večino Nieara-»■a svoji strani, jih je dal povesti na ameriški bojni ji v glavno mesto njihovih sovražnikov. Ako se bo !o vršile volitve in bodo liberalci zmagali ter se bo povzpel ni« a>a na krmilo, bo morala Sacasova vlada plačevati \ n ^rjjjkaneim težke račune za orožje, s katerim so se »ia/ovi ljudje borili ]>roti Sacasi in njegovim pristašem L, \'t i It česa sestoji atmosfera vele-^ mesta. Biulfmpeifahski strokovnjaki ugotovili, da se nahaja v zračni isti nab pol 11. je sel radža s svojim katega niišičastega Indijca, ki o- spremstvoia v variete. tudi tu je skrbuje na potovanju v.i\ radžo vse sedel v rezervirani lož;. Naročil! denarne posle ter nosi seboj kov-jsi j,- samo./-asu kisle vode, kajti '"'••g z d ra gode ni m nakitom radže. piyec ni. pač po mnogo puši. Ko, KoVf-ega rr<* izpusti nikdar i/, rok. j«- bil program doigran. je spremil p* i Ruski aristokrati in nekdanji visoki vojaški in civilni dostojanstveniki earističiie Rusije so se naselili v Parizu. Večina teh emigrantov živi mizerno življenje, ne-malo jih trpi bridko pomanjkanj«-. <> taki tragični emigrantski usodi, tem gtoznejši vsprieo dej- NASKOK NA SOVJETSKO AGENTURO V LONDONU i SoVjetsko trgovsko poslopje v Londonu je bilo preiskano. — Velika množica policistov, ki so obdajali poslopje, je vzbudila splošno pozornost. Poslovodja je dvignil protest v zunanjem uradu. UNDERWOOD 4. UNDCRWOOO. N. V. a kako tudi S-.j jamči zanj s adjutant svojo soprogo spat. sam' ^va. da je bil oni. ki ga je zadela, ojn službo it: t»('io Z življenjem, {pa seje vrnil, nakar sta krenila z V v1i,ri proslavljena veliči- V lieojrrad je prispel radža zve- radžo v bar. Tam so se stopile va- m,< ^ javnost te dni. o čer. Na kolodvoVu sta ga ^ričako- rietejske daiue v polkrugu kar vala predstavnik angleškega po-'l»ed radžino ložo ter ga ogledo-slaništva in uradnik zunanjega vale druga ljubeznivejše od dru-ministrstva Adamovič. Stanovanje Marsikatera od njih je pač 'Palace" sanjala o tem, kako lepo bi bilo. primer- «-e bi postala odaliska bogatega njegovi smrti. (Seneral KalaTin. poveljnik ru ske armade, Ui s,- borila za časa svetovne vojni' uspešno s Turki v Kavkazu ter zavzela artuen sk<» trdnjavo Erzerum. je živel v enem so mu naročili v hotelu Apartment je bil seveda no okrašen. j vladarja. Radža je zanimali je dam zadnje čas,, v enem od najsiro- Ker nosi radža na potovanju o- * zadovoljstvom opazoval.-ter sre- jasnejših pariških okrajev, Mon-bičnjiio evropsko obleko — rtava- M v-ilo do 1- D^moč-5. 01, eni tronge-u. v mirovni halupi s svo- den črn sako in progaste hlače —V« J<* z adjutantom odšel spat. za- J" kčerko-vdovo m svojimi urniki, k temu pa. turban, je vzbujal se-' P"*tivSi za seboj precej razočara-veda na ulici veliko pozornost. 1'trujen od vožnje se je podal! Te dni ga je sprejel kralj v av-radža takoj jk> prihodu v avtomobilu v svoj apartment, j' j znla. ki je prišel baš takrat k nje-'diadem iz diamantov, okrog vratu mu. j dve vrsti biserov, na prsih mu je Na velikonočne obiskal angleški nard. Ob 11. sta izprehod na Tvalimegdan. Radža bila njegova pol paradna uniforma, b7lV, Vlo je vzbujal splošno pozornost iz-j1' Paradni. ki je ni imel seboj, no-prehajalcev. vsi pa so ga gledali Sl ogromen diamant, ki ima veli-prijazuo in ni se jim niti sanjalo, <*ast> 711 vermut. dicnci. A' to svrho jc oblekel rad-.. v i v K večer- za .svojo polparadno indijsko n-povabil tudi angleškega kon- niformo. Okoli t urbana je imel nedeljo ga jc v*St'l velikanski sal'ir. obdan iz poslanik Ken-!venca dijamantov. v manšetili je šla skupaj na''»nel gumbe iz diamantov. To je Pred kratkim je obiskal švedski kralj Gustav španskega kralja. Slikati sta se dala na dvorišču infanterijske akademije v Toledo. LONDON. Anglija, l:i. maja.— Policija je preiskala včeraj Arcos House, glavni stan tukajšnje sovjetske trgovske delegacije. Po preiskanju je zastražila policija glavna vrata ter ni. pustila noter obiskovalcev. Nikakih pojasnil ni dalo z nobene strani in poslujoči policijski uradnik je odklonili . Vsak komentar. Poslopje, ki se na-1 „ speli detektivi v taksijih na lice 'mesta. Promet v finančnem okraju 'je bila na višku, ko se je pojavila j policija. Del policistov se je ta-1 koj podal v poslopje, dočim so drugi zastra/.ili vrata. V notranjosti poslopja, kojega okna so bila brez zaves, jc bilo opaziti veliko in tekanje semintja, ha ja v bližini liank of England,i^I,raV m do nikakih nemi- rov. Preiskava je bila mirno in popolno izvršena. Od zunaj je bilo videti policijske uradnike hoditi je ob istem času tudi glavni stani Angleško-ruske kooperativne družbe Ltd. » T . i • , - po sobah gorindol. 1 službene? so Arcos Ltd. je nakupna in pro- dajna agentura VsTruske koope- l>"tls,llh v -i11' temeljit« rat i vne družbe. ( preiskali. Pozno popoldne se je glasilo, da je bila izvršena pre- STROKOVNO - UNIJSKA PREDLOGA BO ZNATNO MODIFICIRANA Angleško ministrstvo je izjavilo, da bo modificiralo strokovno-unijsko predlogo. — Konservativna vstaja je izsilila amendment prve klavzule,, da se izključi mezdne spore. LONDON, Anglija. Ki. maja.— I*por konservativcev radi vladne strokovno-umjs.ke predloge je imel za posledico obljubo generalnega pravdnika Sir Douglas Ilog-ga .da bo amendirana odredba na tak način, da bo bolj zmerna. Pri drugem čitanju predloge je ugotovilo* več pristašev vlade, da bodo glasovali za amendiranjc prve klavzule. Vsled tega sta dva mlajša kon KITAJSKA KUHINJA . Kitajci so po večini vegeterijan-ci. ker jim prepoveduje budhistič-na vera zavživanje mesa. Meso jedo le redkokedaj in sicer le kot priboljšek oziroma dodatek* k ri-žu. ki jim je glavna hrana. Riž kuhajo na poseben način. Z "rižo-tom" jedo Kitajci ribe, grah. le- da imajo pred seboj indijskega vladarja. Ob 1. je bil svečan banket, ki 8-2 no. ga je udeležilo 112 zastopnikov an \ Tudi njegov kotnornik je bil razkošno okinčan z zlato vezen i- V mali sobici je ležal 75-letni zma go vi t i vojskovodja in čakal u dano smrti. Sprva je šlo njemu in njegovim še primeroma dobro. Niso imeli skrbi glede preživljanja kajti Ka lat i nov zet je bil taksi-šofer ter je zaslužil vsak dan čeden znesek, razven tega je prispeval k gospodinjstvi! stari general. ki jc bil zaposlen v neki tovarni avtomobilov kot delavec s skromno tedensko mezdo. Tako j^ pred dvema letoma. Tedaj ji- staremu generalu srce tako o-slabelo. da ni bil za manuelno delo \m sposoben, zato je moi al. voditelje stavke ter oprostili njih j rahljajo tudi svinjsko mast in re- službo zapustiti. Pred pol letom . -n • , i , „.„ ,, , . pristaše. I o priliko je porabil ge-Jde mnogo prašičev. \ ole. krave servativna člana zbornice stavila i čo in razno sočivje. le redkokdaj predlog, naj se popolnoma preos-jga vživajo z mesom. V severni Ivi-nuje prvo klavzulo, kajti nameni tajski jedo in mesto riža takozva- obeh jc izvzeti zgolj pasivne soudeležence pri uepostavni stavki od kriminalnih obdolžitev. V svojem odgovoru, je obljubil Sir Hogg, da bo predložil amendment. | vsled katerega naj bi kaznovali l? ni "kaulian".. to je neke vrste proso. s katerim kuhajo nekako gosto kašo. Posebno priljubljena sta na. Kitajskem tudi stročji fižol in grah. Svoja jedila obelijo Kitajci po vfčini z oljem, vendar pa upo iskava na povelje ministrstva za notranje zadeve in sircr na direktno povelje notranjega ministra Ilick-sa. potem ko je dobil gotove informacije. je umrl nenadoma zet in odtedaj sta bila navezana stari general in avdienei je ostal radža uro njegova hčerka s štirimi otrof-iči glrškega poslaništva in jug. zuna > in pol. Nato se je vrnil v hotel, se sama nase. Hčerka je dobila služ njega ministrstva. preoblekel in odpeljal na Dunaj, bo delavke v neki tovarni čokola. Takoj po obedu so se podali vsi odkoder potuje preko Budimpe- de. kjer zasluži 500 frankov na udeleženci v Avalo. na grob ne- Ate in Prage v Pariz. V vsakem mesec. Da zadostuje ta svota za znanega vojaka. toh mest ostane po nekoliko dni. skromno preživljanje dveli odra-ICo se je povrnil radža okoli pol ]{adža si hoče vse ogledati. Prav slih oseb in štirih otrok pač koti. v hotel je bil tam thč-dansant. posebno pa se mu dopadejo veli- maj. je jasno. Skupina beograjskih plesalk je komestni dancingi. Razven dan- IVtano je prenašal Kalatin be-vzbudila radžino pozornost iu rad- ,-ingov in varietejer ljub; zelo tu- do in pomanjkanje. "Ničevo — ta- di cvetice. Na A vali si je natrgal ko hoče pač usoda!" je dejal. En šopek domačih poljskih cvetic, re- spomin pa mu je ostal in tega mu koč, da hoče z njimi obogatiti svoj ni mogel nihče vzeti: Od časa do herbarij. časa — prav pogosto — je listal •----- I po starih ilustriranih listih, ki ža se jopodal.s svojim spremstvom v rezervirano ložo. kjer je poslušal z velikim zanimanjem foxtrott-godbo in.motril lepe deklice, medtem je bil on sam predmet splošne pozornosti. neralni pravdnik, ostavno, če bi premogarji iT)VFJ?TT<2r r>r v u'np t r i • • - t - jzastavkali za krajše ure, tu
  • ostavo. C'e pa bi zastavkali iz simpatije žo-lezničarji. v namenu da prisilijo vlado storiti to, bi bila to nepostavna stavka. Poslanska zbornica se je lotila nato poznega zasedanja. Poražena je bila dolga serija delavskih amendmentov. Diktator hoče biti predsednik. SANTIAGO, Chile. 13. maja. — General Carlos Tbanez. čilenski didaturo z izjavo, da bo nadaljeval tereni sprejema predsedniško kan-diaturo z izjavo, da bo nadaljeval s kampanjo "za iztrebljenje v deželi vladajoče anarhije". Volitve so bile določene na dan 22. maja Resignacija dosedanjega predsednika. Emilio Figueroa-Larrain je bila pred kratkim sprejeta od parlamenta. gi nad Turki in sliko, ki pred-SPHMiili Ntavlja njega, ko sprejema eestit- 1 red kratkim so imele V Washmgtonu svojo redno konvencijo Hčerke Ameriške Revolucije. Obiskale ke cara in velikega kneza Nikola-ao tudi predsednika Coolid ge-a ter se dale fotografirali ž njim. Na sliki so z leve na desno: 'jeviča. Vedno zojit je eital ta po-3Irs. Alfred J. Brauseau, ^Ir«. Coolidge. predsednik Coolid ge in Mrs. Josiali A. van Orsdel. iroeila ter je bil srečen ob spominu Mrs. Brauseau je predsedn ca tf> ameriške organizacije. [na svojo sijaino preteklost. konje, osle in druge podobne do mače živali, ki služijo za vprego koljejo Kitajci šele tedaj, ko si stare in niso za nobeno drugo ra bo. Najljubša jed so Kitajcu tako-zvana "stoletna jajca". To so navadna kurja jajca, konservirana na poseben način: zavijejo jih namreč v ilovico in riževo slajno, tako da ne more do njih prodreti zrak ter jih nato hranijo več mesecev. celo po cela leta. Rmenjak na ta način konserviranega jajca postane najprej zelen, potem pa popolnoma ozeleni. Tedaj so ta jajca najboljša za Kitajce, ki imajo yedvomno silno potrpežljive že lodce. Posebna slaščica so Kitaj Policija j«' postopala zelo sistematično. potem ko je vdrla v po-slopje. Gotove prostore, ki služijo trgovski delegaciji kot glavni stan ter uživajo mednarodni status, so pustili popolnoma pri miru. Sovjetski uradniki javljajo, da nimajo niti najmanjšega pojma, v kakšen namen je služila preiska-va. Ruski poslovodja, A. Rosengolz se je napotil v spremstvu svojega prvega tajnika. D. Bogomelova Zvečer v zunanji urad, da vloži pri zunanjem ministru Chamber-lainu protest proti preiskavi. Načelnik trgovske delegacije je Kajneuk. ki je sedaj tudi eden Sovjetskih delegatov pri gospodarski konferenci v Ženevi. Preiskva je vzbudila velikansko pozornost. Završila se je ob času. ko zapušča na deset tisoč ljudi svoje urade, da se odpeljejo domov. Malo pred peto uro je pričela po- Vbrizganje od petnajstih do pet licija obkoljevati poslopja. Neka j i iu sedemdesetih kapljic distilira-polieijskih uradnikov je zaprlo vse ; ne vode v krvotok bolnika je bilo izhode, dočim so vdrli drugi v u-j uspešno pri zdravljenju naduhe, rade. Na pročelju poslopja je bil nevralgije. nevritis. revmatizma postavljen oddelek, policije in po-j in drugih bolezni, soglasno z dr. sebni oddelki so bili poklicani, da j William oni Sehaltz, ravnateljem zadrže ljudsko množico, ki se je: fizio-terapevtičnega oddelka Sa-zbrala ter zasledovala dogodke z!ered Heart bolnice v Allcntown, veiiko pozornostjo. |pa„ ki je imel včeraj zvečer |>r<'- Potem ko se je mudila policija j davanje na sestanku Homeopatič-kake pol ure v poslopju, je spre- ne. medicinske družbe v New mila na cesto uslužbence agentu-i Yorku. re, mlade moške in ženske. Nobe-i i)r. ^rarshall M'-Duffie. pred- NAJNOVEJŠA ZDRAVNIŠKA IZNAJDBA Vbrizganje vode v krvo-t o k označujejo kot zdravljenje. — Dr. W. Schatz je opisal uporabo vode pri zdravljenju revmatizma, nevralgije in naduhe. nega sovjetskega uradnika pa ni bilo na izpregled. Policija ni hotelo povedati, če je bil kdo pridržan. Telefonska zveza s sovjetskimi' ja potrebna, uradi je bila prekinjena, ko se je! Sehaltz pričela preiskava ob štirih. Ob enajstih zvečer ni bila Še končana. Policijske oblasti so odklonile vse informacije glede preiskave. Povpraševanja so proizvedla vedno le stereotipni odgovor: — Policijske oblasti nimajo trenutno ničesar za časopisje. Xaval na poslopje se je pričel včeraj popoldne, ko so enkrat do- "samša". Razven tega žganja ku-haja Kitajci iz roža boljše žganje, ki se imenuje "šaosin". To žganje ]va si more privoščiti samo boga-eem žabe. gosenice in sviloprejke. ta§ v nekaterih krajih Kitajske ki jih pripravljajo v omaki. Siro-jprodncirajo «s;nt1šo" j* prosa mašili Kitajci jedo tudi pse m mačke, pa tudi miši in podgane. Razen glavne hrane roža. jedo ponekod tudi ribe s celim drobovjem vred. Spceijaliteta kitajske pa so na poseben način pripravljena ptičja gnezda, takozvane salaugane. Ta gnezda so napravljena iz sline, ki jo izločajo neke vrste lastavice. in ki ima lastnost, da se na zraku strdi. Zelo radi jedo Kitajci sadje in kbmpote. Kitajska jedila so tako močno zabel jena z raznim, korenjem in -okisana. da.jih evropej-ski želodec na prenese. Ivitaj^i ne jedo ne masla ne sira. niti ne pijejo mleka. razven v sfeverni Mongoliji,, Isjer kuhajo mleko s. sladkorjem in mu . primeša vajo žga-nje. Kitajska narodna pijača je čaj, ki ga pijejo brez sladkorja. Vina Kitajci do najnovejšega časa niso poznali ter ga tudi sedaj malo pijejo. Pač pa so veliki prijatelji žganja, ki ga kuhajo Iz riža. To žganje ima. če je staro par let. prav prijeten okus. Pijejo ga segretega.. To,. žgajije imenuje Moderni Kitajce se krepča tudi rad z vinom in pivom. Poseben gourmand pa Kitajec ni. Pije najrajši sladka vina in likerje. Ce je pijača pristna, nato ne gleda. sednik družbe, ki ga jc predstavil, je rekel, da se je to zdravljenje u-spešno porabilo v slučajih, v katerih so domnevali, da je operacije pojasnil, da ne sledi vbrizganju vode v krvotok nikako motenje. Reke! je. da je popolnoma varno iu da je glede učinka hitrejše kot so običajne metode, katere uporabljajo pri zdravljenju bolezni. Poraba špirituoz nazadovala. BELFAST. Irska. 13. maja. — iz ravno predloženefa proračuna za Ulster je razvidno, da je izdalo prebivalstvo severne Irske dosti manj žgane pijače kot v prejšnjih letih. Proračun določa odpravi jen je davka na vse vrste športov na prostem zraku, z izje-mod športa s konji ali psi. Agitirnjte za "Glas Naroda**, naj-J večji slovenski dnevnik v Ameriki. Da omogočimo nalaganje denarja pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" tudi deci naših rojakov, smo se odločili sprejemati vloge od $1.— naprej. Vse vloge obrestujemo po 4% mesečno obrestovanje. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 32 (Nadaljevanje.) j — Oe je tako kot pravi ona, — je mrmral predse, — če je žr tvoval svoje blago in posestvo ... Za sto vragov, pustite me pri miru, — je zakričal na ženske, ki so ga obdale. — Pomisli vendar na Elsbet, — so klicale. — ,Ob dvanajstih bo prišel /upnik. — Kakšna bo? fp*u — To je njena stvar, — je za klical. — Naj le sama stori. Ona ve natančno, kaj dela. V trenutku, ko >o dvignili Pavla z voza. je prfela od vrat kopira hlapecv. ki so nosili truplo njegovega očeta... Tik drug za drugim so nesli oba v "belo hišo" in pes je šel cvi-1 v<~ /a njima. Kil je žalosten sprevod. KI s bel j<- pustila spraviti Pavla v svojo spalno sobo, zaprla vra ta za seboj ter sedla poleg jiostelje. Zaman so proaile tete za vstop . Ob enajstih je prišel zdravnik ter izjavil, da bo ostal pri bol iiiUu do prihodnjega jutra : Pripravil se je bil na to. kajti bil je sfiic prijatelj hiše ter je spadal med poročne goste. Medtem pa naj hi brzojavili po bolniško strežnico. - je vprašala Elsbet. — Ali ne morem jaz ostati pri njem/ — (V morete, — je odvrnil začuden. — Morem, — je odvrnila z zagonetnim usmevom. Teti sta se pričeli iznova križati. — Fsmili v, dete, — so klicale skozi špranjo. — moraš se obleči. — Župnik je prišel. — Lahko zo|M't odide. — je odvrnila. • Zunaj je bilo čuti mrmranje, v katero je posegal tudi ženin. — Kaj hočete storiti, dete moje? — je reke! stari zdravnik, ki ji je motreče zrl v oči. Tedaj pa je jokaje omahnila pred posteljo na kolna. prijela navzdol visoko Pavlovo roko ter jo pritisnila proti očem in ustom. — Ali je to vaša trdna volja ' — jo je vprašal stari mož. Prikimala je. — In «"e umrje? — On i h* b<> umrl. — je rekla, — on ne sme umreti! Zdravnik se je žalostno nasmehnil. — Dobro je, — je rekel nato. — Ostanite še nekaj časa sama pri njem in obnovite vsaki dve minuti obvezo. Jaz bom medtem napravil mir. Nato je bilo čuti zunaj voz, ki je kmalu nato zopet zapustil dvo-' išče. Eno uro pozneje je stopil zdravnik zopet v bolniško sobo. — Hiša ho kmalu prazna. — je rekel. — Sla vije je preloženo. — Preloženo? — je vprašala plašno. Stari moz s.« je ozrl nanjo ter zmajal z glavo. Človeško srec se mu je prikazovalo vsaki dan v novih ugankah. ALICE WRIGHT: KAZNOVANO BAHAŠTVO "Pred vsem te prosim", se je o-J toda iz oči ji je sevela sama za-glasila Angelca, ki je brala neko vist. ko si s tako hitrostjo prevozil novelo, ki si jo je izposodila v jav- oni klanec*. ni knjižnici, "bodi zelo previden, kaj boš odgovoril, kadar Moriso- Pri kimal sem ji. Krasen dan smo imeli in ko sem novi telefonirajo. Zdaj, ko imajo zvečer ob osmih zapeljal pred hi svoj avto, mislijo, da so že kdo-šo Morisona, sem sklenil, da bon vekaj. Ako nas povabijo na sprehod z avtomobilom na velikonočni pondeljek. nikar se ne izdaj, da mi ne posedujemo avta". bom dal izposojevaleu avtomobila napitnino. "Lahko noč. gospa Morison" sem rekel, ko sem ji stiskal roko "Dobro je", sem odvrnil pokor- P" slovesu. "Veseli me, da sem no. Nadaljno najino konverzaeijo je prekinilo rezko zvonenje tele vam mogel pokazati, kako izvrsten je naš motor. Kadarkoli hočete vas tonskega zvonca. Vzel sem slusa-'pop^U^u. kamor boste hoteli, (io la v roke. "Ilalo? Ali si ti, Morison? Kako rse imaš? Dobro Velikonočni pondeljek? O seveda! Toda zak^j bi se pa morali ravno s tvojim avtom voziti in ne z mojim, kaj Angelica mi je prikimavala, očividno je bila z mojim govorjenjem zadovoljna. "No, če že ne drugače. pa naj bo. toda le pod pogo- tovo ste bili zadovoljni' "On prav prijetna vožnja. Vendar pa se mi zdi, da se človek najbolje počuti x lastnem avtu, katerega vsestransko pozna". Na kaj je neki merila baba? "Veste", je nadaljevala z zlobnim nasmehom okoli ustnic, "tale avtomobil smo mi že večkrat najeli, kadar je bil naš pokvarjen! Lahko noč." Ko sta izginjala v vežo, je Angel ika pogledala mene, jaz pa njo. Ta je bila druga hiba v najinem načrtu. Dr. Bougrat se smeje. Dr. Bougrat je iz dobre lyonske Obdolžitev tatvine in goljufije ga rodbine. Za časa svetove vojne je bil mobiliziran. Bil je izredno hraber. Ponovno je rešil svoje tovariše z riskiranjem lastnega življe- njem, da se prihodnjič peljemo z uja iz smrtne nevarnosti. Pri,neki našim avtom. Kedaj pa misliš, daj taki priliki je dobil sam pet ran, bi odrinili? Ob desetih? Dobro je med drugim je bil ranjen na gla-tako. Vse v redu. Pozdravljen. Z,vi. Nato je bil superarbitriran ter Bogom!" j se vrnil s prsi. polnimi odlikovanj. "Dobro si napravil. John", se mi i domov, je nasmehnila žena Angel ika. "Ni-j Naselil se je v Marseille-n. kjer sem vede/a. da znaš biti tako tak- je užival sloves izbornega zdrav-ten. Vidiš, sedaj se lahko pelje-]nika ter postal izredno priljubljen nio z Morisnovimi. ne da bi nas in spoštovan. Kmalu po svojem gledali od zgoraj doli. Oni so nine- prihodu v Marseille se je poročil, nja. da imamo tudi mi svoj avto Njegov zakon ni bil srečen. Nje- 17. maja: Barencmria. Cherbourg; Cherbourg, Bremen. 11. maja: Georta Washington. Cherbourg. Hamburg. Več tednov je visel bolnik med življenjem in smrtjo. Živčna mrzlica, ki se je pridružila, je uničila navidez vsako upanje. Elsbet se je komaj umaknila od njegove postelje. Jedla ni nič, spala ni nič in vse njeno življenje se je potopilo v skrbi za ljubljenega. Stari jo je pustil. — Ona ga mora ozdraviti, — je rekel, — da ga bo lahko vprašala. Veseli sorodnik je pričel slutiti, da je njegov položaj vse preje kot zavidanja v rede in potem ko si je dal poplačati od svojega strica vse svoje dolgove, je zapustil Helenenlhal. Truplo starega Majhoferja sta dali odvesti še na dan po požaru sestri. Njegova skrivnostna smrt je vzbudila veliko pozornost, liisti glavnega mesta so poročali o tem in česar ni mogel doseči vse sv6je življenje, da bi se videl proslavljenega kot junaka, je bil deležen sedaj v smrti. V ozadju pa so prežala sodišča na ozdravljenje Pavla. XXII. in pa celi dan se bova vozila zastonj. Kaj hočeš še več?" Prva hiba se je pokazala v našem načrtu, ko je Veliko nedeljo je ob vsaki priliki zelo iritirala. Zoper obdolžitev umora pa se je zagovarjal prav malo ter se je vselej pri tem smehljal... In smehljal se je tudi ves čas med sodno obravnavo, ki se je vršila pred kratkim v Aix-en Provence. Cel tucat prič je nastopilo zoper njega. ki so bili sami težki zločinci, sojetniki dr. Bougrata. Vsi ti ljudje dolže Bougrata, da jih je hotel pregovoriti h komplotu. katerega cilj je bil. da naj b: se naprtil umor Rumebe-a marseilleskim a pa sem. gova mlada soproga je imela o zakonskem življenju drugačno na-ziranje kot on. ki jo je moral vo-[se jc smehljal, diti od zabave na zabavo. Kljub Ena od teh prič je izjavila celo, da ji je dr. Bougrat priznal, da je umoril Rumebe-a on sam. Bougrat zve'er Morison telefoniral, da se temu. da jo je ljubil, je pristal na je s vojim avtom nekam zaletel in razporoko, saj ga je žena finanei- bo potreba večjega popravila, za-(jelno že skoraj popolnoma ruini-to prosi, da dam jaz svojega na rala. Ljubil pa jo je vendarle. V razpolago za izlet. JbVoji nesreči se je udal pijači. V "Na. tu ga imaš", sem rekel An- nekem nočnem lokalu se je sezna-geliki, katera vedno stoji poleg nil z neko demimondko. Vzel jo mene. kadar telefoniram. "Kaj je k sebi ter ji dajal po 3000 fran-Haj sedaj storimo?" kov na mesec, za njene toalete pa "l kaj drugega kot da najame-i je izdal tekom dveh mesecev 30 mo za jutri avtomobil. Za tri fun-j tisoč frankov. Dekle mu za to ni te ga dobiš za celi dan. Res je. da bile 1.....ležno. Zdelo se ji je vse je to precejšen izdatek, toda, ali premalo. naj se raje pustimo od Morisono-| Eden od Bougratovih pacijen-vih zasmehovati? Ne, nad nama; tov je bil njegov prijatelj in vojne srne triumfirati. za nobeno ce- ni tovariš, davčni uradnik Jacques no ne". jRumebe. "Prihajal je k njemu vsak Ker sem tudi jaz uvidel, da je dan ob 11. to edini izhod, sem šel k izposojevaleu ter plačal in naročil štiri-sedežni avtomobil za drugi dan ob pol 10. uri. Strašanske dobro mi je delo, ko sem sedel v avto. ter čakal, da so se vsi udobno natovorili. Pii-tisnil sem na gumb. zasukal krmilo in odhiteli smo ven v prosto naravo. "Lep avto. kaj ne?" sem pripomnil Morisonu. ki je sedel poleg mene. "O. seveda, le]) je", je hitel zatrjevati. Avto je funkcijnoiral kot nalašč, brzeli smo kot veter. Ko smo prevozili kakih 50 milj. smo se pri gostilni ustavili. Moje žene Ange-like je bila sama zadovoljnost. Veselila se je uspeha vožnje z "našim" avtomobilom. "Ada Morison je kar zelena same nevoščljivosti'. mi je zasepe- Zagovornik je končal. Mrmranje šlo skozi prostorno porotno dvorano, koje galerije so bile nabito polne ljudi. Ce ne bo obtoženi pokvaril sijajnega učinka zagovornikovega govora s k h ko nepremišljeno besedo, bo rešen. Odgovor državnega pravdnika je izzvenel neslišan. In tedaj so zarožljala lornjete in operna kukala. Oči vseh so se obrnila proti bledemu priprosto oblečenemu možu. ki je sedel na zatožni klopi, na kateri j«' sedel pred osmimi leti zavratni hlapec. Predsednik je vprašal, če more obtoženi še kaj izpovedati, da ojači svojo nedolžnost. — Tiho. — je šlo skozi dvorano. Pavel pa se je dvignil ter govoril, izprva tiho in počasi, a nato sigurnejše od trenutka do trenutka: — Prav od srca mi je žal. da so bila prizadevanja gospoda zagovornika. da me reši. po pol nama zaman. Jaz nisem tako nedolžen na dejanju, kot me predstavlja. Sodniki so se spogledali. — Kaj je to? On hoče govoriti proti samemu sebi? — On je rekel. da sem postal vsled strahu takorekoč brez uma. Nastopil sem baje v neke vrste blaznosti, ki me je napravila za tre- na "Sicer ne reče dosti, Ulitek neodgovornim. — Temu pa ni tako. — V propast drvi. — je bilo čuti h poslušalstva. — Jaz >em bil tekom v.sega svojega življenja plah ter sem mislil. da ne morem zreti nobenemu človeku v c-ko. čeprav nisem imel prikrivati nobene stvari. Ce pa se obnašam strahopetno v tem slučaju. potem mislim, da bom imel dosti vzroka za to. Gospod zagovornik je tudi predstavil moje prejšnje življenje kot nzor vseh čednosti. — Temu pa ni tako. — Manjkalo mi je dostojanstva in samozavesti. — | K) pušča I sem preveč napram ljudem in napram sebi. — In to me je vedno grizlo, čeprav nisem mogel nikdar priti popolnoma na jasno glede tega. — Preveč je bremenilo na meni, da bi mo«rel kdaj prosto vzdihniti. kot mora človek, če n^če otopet ii usahniti. — To dejanje me je napravilo prostim ter mi podarilo, česar mi je že doljro manjkalo, — poraenjalo je zame veliko srečo. In d^-nes naj bi bil tako nehvaležen, da bi ga zatajil? — Ne, tega ne storim! Lahko me zaprete dol<*o kot hočete. Jaz bom kazen že presta' ler pričel z novim življenjem. — In vsled tega moram r«j3i: — Jaz »eiu Nekega dne Rumcba ni bilo domov. Njegova žena, ki je vedela, da je šel ob 11.. kot navadno k Bourgratu, od katerega je hotel baš ta dan iztirjati neki dolg. je prišla popoldne k Bougratu ter vprašala zdravnika, če ve. kje se nahaja njen mož. Dr. Bourgrat je odgovoril, da ne ve; da je bil dopoldne pač pri njem, nakar je odšel čil, Čvrst in zdrav. V resnici pa je bil Kumebe takrat že davno mrtev. Njegovo truplo se je nahajalo v omari, v ordinaeijski sobi. kjer je govorila njegova žena zdravnikom. Par mesecev nato je bil Bougrat aretiran, ker je izdal v promet več čekov brez kritja. Ob pri liki hišne preiskave so našli Ru-mebovo truplo. Obenem je ugotovila polieija. da je bil Rumebe o-ropan. Nato je bil Bougrat obtožen umora, tatvine in goljufije. Pred sodnike stopi Rumebcova vdova. tt. maja: Westphalia. 91. maja: Jj«viatliaa, Cherbourg; Prance. Havre; -Derffilacer. Bremen. 94. maja: Martha Washington, Trst; Reliance, Cherbourg, Ham burg. V. majat Maureiania. Cherbourg; President Harding, Cherbourg. Bremen. M. maja: Albert Ballln. Cherbourg. Hamourg 88. maja: Olympic, Cherbourg; Republic. Bre-men. Cherbourg. SI. maji: Aquitania, Cherbourg; Thurlngla, Hamburg. 4. Junija: Paris, Havre. Junija: Prea. Wllaoa. Trst. SKUPNI IZLE'i *. julija: lie de France. Havre. — SKUPNI IZ Len 6. avgusta: President Wilson, Trst. —SKUPNI , . IZLET 1. Junija: 1'res. Roosevelt. Cherbourg. 2. Junija: Brem en, Cherbourg1. Bremen; New York, Cherbourg, Hamburg. 4. junija: Paris, Havre; Majestic. Chetbourit. 7. Junija: Berlin, Cherbourg, Bremen; Ueso-lute. Cherbourg, Hamburg. 8. junija: Berengaria. Cherbourg. 9. junija: L>tuti»cliluncl, Cherbourg. Hambuig 10. Junija: Columbus. Cherbourg, Bremen. 11. Junija: Leviathan. Cherbourg: France. —• Havre; Homeric, Cherbourg. 15. junija: Haureiania, Cherbourg: Geo. Washington. Cherbourg, Bremen. 16. junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 18. junija: Muenchen, Cherbourg. Bremen; O-lympic. Cherbourg. 21. junija: lieiiance. Cherbourg, Hamburg. 22. junija: Aquitania, Cherbourg: President Harding. Cherbourg, Bremen. 23. Junija: Pres. Wilson. Trat (Skupni izlet); Hamburg. Cherbourg. Hamburg. 25. junija: Paris. Havre; Majestic. Cherbourg. 29. junija: Berengaria. Cherbourg; l'res. IUk>-wvbIi, Cherbourg, Uremtn. 30. junija: Westphalia. Hamburg. 2. julija: 1-eviathan, Cherbourg: ilepublic. Cherbourg. Bremen; He de France. Havre Skupni izlet j; Homeric. Cherbourg. 6. julija: Mauretania. Cherbouig: Columbus. Cherbourg. Bremen; Albert iJallin. Cherbouig. Hamburg. 7. julija: Martha Washington, Trst. 9. julija: Aquitania. Cherlwurg; France. Havre; Olympic. Cherbourg. 12 julija: Berlin, Cherbourg, Hitmen; Thu-ringia. Hamburg. 13. julija: "i:rg. Mr« men; I'ariM, Havre; Majestic. Cherbourg." 20. julija: Berengaria, Cherbourg. 21. julija: Muench'en, Cherbourg. Bremen; Deiitschland, Cherbourg. Hamburg. samo enega slučaja. Neki pariški! zdravnik je skril truplo enega od, svojih pacijentov, ki mu je med o-; peracijo umrl, pod kanape, zato: da ni ostalih pacijentov, ki so črtkali pred vrati po nepotrebnem j razburjal. Jaz bi bil storil prav tako". Torej bo dr. Bougrat oproščen l j Porotniki odidejo v posvetovalnico. Vrnejo se prav hitro. Prečita se sodba: 1. Dr. Bougrat je kriv j premišljenega umora". Torej ven-j "Morilec", zakliče dr. Bougratu. darle Bougrat se; Dr. Bougrat se smeje. Njegova Dr- Bougrat je kriv j ljubica pride, ki pravi: "Da, da. 1 ■ .......... ■•■> I' ■ » . 1 if še nikdar bolj pri pameti kot takrat ko sem razlil posodo s petrolejem po svoji pšenici in če bi prišel danes v isti položaj, — pri Bogn, storil bi ratoi... - ~ | (Dalje prihodnjič.) Zdravilišče Rogaška Slatina Najlepše in najmodernejše urejeno zdravilišče kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tempei Sly na Donat v zadnjem času je bil res ves prestrašen. Zato sem mu dejala nekoč : Bodi tako prijazen in podari mi. za slučaj, da se kaj pripeti tvoji dve cvetlici v posodah ... tako lepi sta ..Dr. Bougrat se smehlja. Njegova bivša ljubica mu zakliče: "Daj mi jih, saj si mi jih vendar obljubil!" Vsa dvorana je resna, vi vidijo Bougrata v duhu pod giljotino. Samo dr. Bougrat se smelilja. Sedaj pride pa glavna stvar: Izjava izvedenca, slavnega lvonske-ga medicinca. univerzitetnega profesorja dr. Barella. Vprašanje se glasi: "Na kakšen način je dr. Bougrat Rumcbe zastrupil ?" Izvedenec odgovori: "V truplu mrtveca ni bilo najti nobenega strupa". Predsednik sodišča obstrmi. V naslednjem hipu nahruli izvedenca z besedami: "Kako je bil izvršen umor?" Izvedenec odgovori: "Ne gre za umor, temveč za nesrečo pri zdrav-ljeiju. Rumebe je bil spolno bolan ..." Ivot da ga je pičila kača, plane predsednik kvišku ter zakriči nad profesor jem: "Skratka, vi o stvari nimate pojma !" Profesor zajeclja še par besed. Občinstva se loteva sovražno razpoloženje napram predsedniku, in ko očita ta profesorju, da se Sirijo govorice, da živi s profesorjevimi svojci v prijateljskih stikih, in da je obljubil, da stori vse. da ga reši, izbruhne v dvorani vihar ogorčenja. Občinstvo se zavzame za hudodelstva tatvine. 3. Porotniki! priznavajo obtožencu olajševalne okoliščine. Z gesto globokega zaničevanja skomigne dr. Bougrat z ramami. Tudi sodba je hitro izrečena: Najtežja kazen, ki jo določa za take slučaje zakon : Dosmrtno prisilno delo v bagnu, Zagovornik priglasi ničnostno pritožbo. Utemeljil jo s pristra nostjo vseh sodnih funkcijonarjev od justičnega paznika pa do predsednika porotnega sodišča. ŠEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: FRANCS 21. maja — 11. jun PARIS 4. junija — 25. junija b- Najkrajša p»t po Železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsi»ml modernimi udobnosti. — Pijača. In slavna francoska kuhinja. Izrvdno nizke cene. Zajamčite si prostor za prvo vožnjo novega velikana "!LE de FRANCE" 2. julija; I. avgusta. Vprašajto kat'T^Rakoli po..blafCcneRa aBcnra ali FRENCH LINE 19 State Street — — New York POZOR ROJAKI i VODNIKOVA DRUŽBA nam jp poslala še 25 zbirk svojih knjig, hi jih lahko naroče rojaki po $1.00 zbirka. To so štiri knjige — dva romana in dve knjigi poučne vsebine. "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York City. Iz Jugoslavije. Oslepel zaradi žene. V Splitu je policija aretirala Stano Pešičevo, ženo Krste Pešiča iz Beograda. Stana je hotela izvršiti samomor v svojem stanovanju v Beogradu. Preskrbela si je steklenico lizola in je hotela tekočino izpiti. Njen mož Krsta je opazil Stanino namero baš v trenutku, ko se je pripravila na izvršitev samomora. Hotel ji je izviti steklenico iz rok. nesreča pa je hotela, da je steklenico nerodno prijel in da je strup brizgnil po njegovem obrazu. Preprečenje ženinega samomora je mož plačal s svojim vidom. Lizol mu je popolnoma pokvaril eno oko. Žena je v strahu pred kaznijo zbežala v Split, kjer so jo s i sedaj z apt H. ALI VESTE — da se v Združenih državali pone-veri vsako leto do 10,000.000 dolarjev in da večina slepa fje v po-neverja denarje za to. špekulirajo profesorja. V silni togoti. da pred-" na borzah, ne pa zastrantega, da sednik dvorano izprazniti. bi skušali zvigati svoj dohodek o- Zdravljenje vseh bolezni želodca in čreves, srca, ledvic in jeter. Sezona: MAJ — SEPTEMBER Zmerne cene. V pred in pospzoni znaten popust. Svira vojaška godba. Radio. Največjča udobnost. Prometne zveze povoijne. Za inozemce 50Vt> popusta na železnicah. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! .Rogaška Slatini. Ravnateljstvo zdravilišča-• roma boljše živeti. Ali veste, da ste dobljeni, če se enkrat vaše ustnice dotaknejo Helmar. Nikdar ne boste želeli kako drugo cigarete. Seznanite se s Helmar danes! 4 Naslednji dan je zaslišan drugi izvedenec, profesor na Sorboni Dfsgrez svetovna kapaciteta. Profesor Desgrez izjavi: "Podpišem vsako besedo svojega kolege. Ne gre za umor, temveč samo za nesrečo". Dr. Bougrat se sineh-Ija. Predsednik vpraša: "Ali se večkrat pripeti, da skrije zdravnik truplo svojega pacijenta v oma-!novem filmu, ki ga sedaj priprav ro?" j Ija, 60,000 ljudi. Film se priprav- .Profesor .Desgre* pa ne pride v^ja za poslavo 10-letnice sovjetske zadrego, temveč odgovori močno revolucije. Glavni dogodki, ki jih in HtVffffift: 1111 * filmnfirgdVajat. se oitigFa^jo Jv- 60,000 ljudi na enem filmu. Sovjetski filmski režiser Eisen-jstein je izjavil, da bo nastopilo na 'Zgodi se. Pač pa se spominjam! v Petrogradu. Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor im namenjen potovati Mart kraj, je potrebno, da Je tea o potnih Ustih, prtljagi in dragih stvareh. Vslpd naSe dolgoletne lzknlfnje Vam mi nmoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlk*. Tndl ncdržavljani um(/e}o potovati v stari kraj, toda preskrbeti al morajo dovoljenj« ali permit la Washlngtona, bodisi m eno leto ali 6 mesecev ln se mora delati pro-fnjo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost v Washington, D. O. na generale** naeelnB* Skega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila V veljavo ti. julija, I92C se nikomur veC ne pošlje permit po poŠti, ampak ca mora iti Iskati vsak posli«« osebno, bodisi v najbližajl naselnl-Bki urad aH pe ga dobi v New Toka pred od potovati J em, kakor kedo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje as svoje lastno odgovornost. Kako dobiti svojce b •taregi kraja« Seli dobiti sorodnik« aH tvojee la starega kraja, .naj nam prej pile sa pojasnila. Is Jugoslavije bo pripag*enlh v tem letu «70 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za amertfke državljane, ki žele dobiti sena -?,arWe la otroke od 18. do 2L leta ln pa aa poljedelske delavce. AmerHM dStvljial 1» nocreje em fene in otroke do 18. leta brca da M bili Šteti v kvoto, po- trebno pe je deliti profinjo v Wash- podvsvmete kaki toruM, Fndso pilite FRANK SAK5EK STATE BANK n OOSIUNDI BTm WBW ■ ■ 'a*.; uts£ ■. i SSšUi. .