cena 25 dinarjev številka 7 (761) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 21. februarja 1985 Danes za jutri Koliko bomo prispevali za financiranje nekaterih nalog v krajevnih skupnostih Delovni ljudje in občani v vseh 26. krajevnih skupnostih občine Velenje smo se 20. aprila 1980 že tretjič odločili, da bomo s svojimi sredstvi v obliki samoprispevka pomagali reševati ključna vprašanja na področju družbenih in komunalnih dejavnosti. Letos zaključujemo 5-letno obdobje te pomembne in obseine družbene akcije, v kateri smo z veliko mero enotnosti in solidarnosti dosegli izredne uspehe pri razvoju in izenačevanju našega splošnega družbenega standarda. V precejšnji meri seje spremenila podoba KS. Hiter in vsestransko dinamičen razvoj naše občine in zaposlovanje novih delavcev poraja vrsto odprtih vprašanj tako na področju izobraževanja, zadovoljevanja kulturnih potreb, kot na področju komunikacij. Odločiti se moramo med dvema variantama: ali pristati na to, da nas ob omejenih dohodkovnih zmožnostih gospodarstva začne čas prehitevati in počakamo, da bodo gradili potrebne objekte šele takrat, ko bo imelo gospodarstvo na voljo dovolj dohodka tudi za širše družbene potrebe ali pa, da del bremena prevzamemo vsak nase in tako obdržimo sedanjo stopnjo družbenega razvoja v naši občini. Samo tako se lahko konkretno vključimo v stabilizacijska prizadevanja. Odločitev občanov za krajevni samoprispvek pomeni, odločati se za skupni program in program tistih nalog v posameznih KS, ki pomenijo izboljšanje življenjskih in drugih pogojev za zadovoljevanje potreb KS oziroma delovnih ljudi in občanov. V skladu z opredelitvami republiške skupščine predlagamo, da v naslednjem samoprispevku prispevne stopnje zmanjšamo za 1/4. Zato predlagamo, da bi samoprispevek v denarju za dobo 5 let (to je od 1. 5. 1985 do 30. 4. 1990) plačevali takole: — 1,5 % od neto OD zaposlenih iz delovnega razmetja, — 1,5 % katastrskega dohodka kmetijskih zemljišč in od vrednosti za posek odkazanega lesa zavezancev od kmetijske dejavnosti, — 1,5 % od osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka od zavezancev, ki samostojno opravljajo s svojimi sredstvi in osebnim delom gospodarske ali poklicne dejavnosti, — 7,5 % od odmetjenega davka od opravljanja gospodarskih dejavnosti, ki se plačuje v pavšalnem letnem znesku, — 1,5 % od vseh vrst dohodkov, ki so obdavčeni po odbitku (pogodbena dela, avtorski honorarji), — 0,75 % od izplačanih zneskov pokojnin, ki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Samoprispevka ne moremo uvesti od: — prejemkov iz socialno varstvenih pomoči, — invalidnine, — starostne pokojnine, priznane po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, — od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študentje in učenci na proizvodnem delu, — od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega najnižjega zneska osebnega dohodka. PREDSEDNICA OK SZDL: Nada Zavolovšek-Hudarin Občina Velenje Cestna skupnost Naše ceste so vse slabše S stanjem naših cest nismo in ne moremo biti zadovoljni, zaskrbljujoče pa je to, da so te iz leta v leto slabše. Denarja je komajda toliko, da pokrpamo največje luknje, da bi ceste okrepili in posodobili pa skorajda še pomisliti ne moremo. Problematiki cest na celjskem področju in seveda še posebej v občini Velenje so namenili vso pozornost tudi člani velenjskega izvršnega sveta. Obravnavali so uresničevanje srednjeročnega plana skupnosti za cest Slovenije ter plan za letošnje leto. V celoti so potrdili stališča koordinacijskega odbora občinskih skupnosti za ceste celjskega območja. Ta odbor se ne more strinjati, da načrtuje republiška skupnost za cest v letošnjem letu izgradnjo nekaterih novih cest, pa čeprav na primer na našem območju niso uresničeni plani preteklih let. Načrtovanih 85 tisoč dinarjev za razširjeno reprodukcijo je naravnost smešnih in seveda povsem nesprejemljivih. Koordinacijski odbor je skupnosti za ceste zastavil vprašanje, kako je mogoče, da spreminjajo srednjeročni plan, katerega uresničitev je bila pogojena tudi z drugimi sredstvi združenega dela. S predlaganim načrtom za enostavno reprodukcijo za naše območje se je koordinacijski odbor MLJSSU NAJRAJE SMUČAM V HLAČAH ELKROJ občinskih skupnosti za ceste strinjal, potrdil pa ga je tudi velenjski izvršni svet. Oboji pa so menili, da je nesprejemljivo vsakoletno zmanjševanje sredstev v ta namen. Če bodo viri sredstev te skupnosti povečani, zagotovijo stoodstotno višino sredstev za enostavno reprodukcijo. Vztrajali bodo, da Skupnost za ceste Slovenije že v planu za letos zagotovi vire sredstev za izgradnjo naslednje etape zahodne celjske magistrale ter za nekatere druge nedokončane ceste iz sedanjega srednjeročnega programa (obvoznica Rogaška Slatina, M 10 skozi Šempeter, ureditev ceste Huda Luknja—Titovo Velenje—Črno-va—Arja vas, most Ljubno, podvoz Tremarje itd). Se posebej so opozorili na cesti v Šempetru in Trojanah, ki sta gotovo največja cestna problema v Sloveniji. Ce ozkih grl na tem področju ne bomo odpravili, bo prizadeto celotno štajersko področje. Koordinacijski odbor zahteva — enakega mnenja pa je tudi velenjski izvršni svet, da v planu za letos ter v republiškem planu za naslednje Velike težave na področju družbenih dejavnosti Ze nekaj časa v občini Velenje opozarjamo na številna nerazrešena vprašanja na področju družbenih dejavnosti, vendar se kljub vsemu razmere na tem področju iz leta v leto slabšajo. Družbenim dejavnostim nalagamo vedno več obveznosti, ki izhajajo iz ekstenzivnega zaposlovanja v občini Velenje v preteklih letih — večajo se potrebe po otroškem varstvu, vsako leto moramo zagotoviti nekaj novih oddelkov v osnovnih šolah, večje so potrebe po zdravstvenih storitvah, tako da zares dobrega programa preventivnega zdravljenja sploh ne moremo uresničevati. Imamo izredno veliko število delavcev, ki ne dosegajo tolikšnih dohodkov, da bi z njimi preživljali svoje družine. Tako naraščajo tudi potrebe po različnih socialno varstvenih pomočeh. In še bi lahko naštevali. Skratka prav za vse družbene dejavnosti velja, da se jim je obseg dela močno povečal, da so obveznosti iz leta v leto večje, denarja v ta namen pa je vse manj. Prav zato je nujno, da v vseh okoljih temeljito spregovorimo o tem področju, da jasno opredelimo kaj potrebujemo in kaj želimo imeti in da za to zagotovimo zadostna sredstva. Vsi vemo, da so realni osebni dohodki v zadnjih letih močno upadli in da je njihovo še večje obremenjevanje nesprejemljivo, vendar pa je treba ustrezno rešitev vendarle najti. Predvsem pa gotovo ni sprejemljivo, da dopuščamo, da bi skupna poraba kljub večjemu obsegu še naprej zaostajala za rastjo dohodka. O tej problematiki so na zadnji seji govorili tudi člani izvršnega sveta, gradivo o delu samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v preteklosti ter o njihovih programih pa v teh dneh obravnavajo tudi delavci v združenem delu, o njem pa bodo spregovorili še delegati občinske skupščine. Naj ob tem izpostavimo še eno težavo s katero so se še posebej v zadnjem letu srečevali delavci v srednjeročno obdobje pristopimo k nadaljevanju izgradnje avtoceste Arja vas—Ljubljana. Ce za to res ne bo nobenih možnosti, pa je nujno odpraviti najbolj pereče prometne čepe. Prav tako bodo vztrajali na izvedbi projekta obnove regionalne ceste Dravograd—Arja vas na odseku Vinska gora—Arja vas, da tako rešimo vprašanje ustrezne ceste povezave med Titovim Velenjem in hitro cesto in še nekaterih drugih cest na območju Rogaške Slatine, Šentjurja itd. Zahtevajo pa tudi pospešen postopek pri razreševanju že večkrat predlaganih prekategorizacij, in sicer obstoječe regionalne ceste od meje z Avstrijo—Dravograd—Titovo Velenje. Arja vas—Celje— Šmarje—Rogatec—meja SRŠ v magistralno cesto. In katere ceste naj bi uredili v naslednjem srednjeročnem obdobju s sredstvi enostavne reprodukcije na območju občine Velenje: v programu so odseki cest Vinska gora—Črnova, Črno-va—Velika Pirešica, Velika PireŠi-ca—Arja vas, Zavodnje—Šentvid, Titovo Velenje—Ložnica in Gorenje—Ljubija. Kurirčkova torbica Pionirji velenjske občine se v teh dneh že pripravljajo na prenos kurirčkove torbice. Letos namreč začenjajo s Koroško progo. Torbico bodo začeli prenašati 4. marca, invsicer bo slovesnost ob tej priložnosti dopoldne ob 10. uri v Topolšici. Naslednje dni bodo torbico prenašali po skrivnih partizanskih poteh mimo spominskih obeležij in partizanskih domačij, v petek, 8. marca, pa jo bodo na Dobrni predali pionirjem občine Celje. družbenih dejavnostih in v celotnem negospodarstvu. Zaradi tega, ker niso bila znana gibanja osebnih dohodkov v gospodarstvu, ocene na začetku leta pa so bile ze- lo nerealne, ti delavci niso mogli sproti usklajevati osebnih dohodkov in mnogi so jih poračunali šele ob koncu leta ali celo šele letos. Ob tolikšni inflaciji kot smo jo imeli lani pa to seveda pomeni precejšnjo izgubo. Poleg tega pa so ti poračuni zaradi neinformi-ranosti občanov povzročili tudi zelo veliko slabe volje. NAJ ŽIVI PUST — Je pač tako. Pust še vedno razvnema staro in mlado, ne glede na stabilizacijo, mraz in druge naravne nesreče. Krofov je bilo povsod veliko, pa tudi takšnih ali drugačnih norčij in maškarad. Mnogi so si nadeli maske, bolj ali manj domiselne, nemara pa bi bilo prav, če bi jih nekateri vsaj za pusta sneli in nam pokazali svoj pravi obraz. Predsedstvo 0K ZKS Velenje Več akcijskega povezovanja Ena izmed zadnjih sej Predsedstva OK ZKS Velenje je bila namenjena akcijskemu povezovanju komunistov v organizacijah združenega dela s ciljem, da dosežemo večjo idejno enotnost komunistov v nekaterih konkretnih vprašanjih. Odpiranje novih oblik delovanja in akcijskega povezovanja komunistov je posledica spoznanj, da je delovanje komunistov treba v Gorenje Kreditni pogoji veliko breme Gorenje je po oceni preteklo leto sklenilo brez izgub. Vendar je solidarnostna pomoč slovenskega združenega dela s sanacijskimi krediti in konverzijo deviznih dolgov manj ugodna, kot sc poslovodni delavci Gorenja upali. Predvsem je ostalo odprte vprašanje naložbenih načrtov, ki so v finančni konstrukciji pokrivanja izgube morali ostati na stranskem tiru, so pa nujni, če želi ta naš industrijski velikan še v čas s skokovitim tehnološkim napredkom zahodnega gospodarstva, kamor izvaža velik del svojih izdelkov. Kako torej v podivjanem vozu naše inflacije poiskati ravnotežje, če te z ene strani pritiskajo z višjimi cenami proizvajalci surovin ter visoke obresti za sanacijske kredite in odplačilo glavnice, na drugi strani pa neizprosno zahodno, pa tudi domače tržišče; to bo gotovo najtežja naloga vodstva in drugih delavcev Gorenja. Vsekakor bo odstopanje v predvidenem sanacijskem programu, v katerem bo sedaj zelo težko zagotoviti sredstva za tehnološko posodobitev proizvodnega programa gospodinjskih aparatov, kamor naj bi namenili v prihodnjih par letih 10 milijard dinarjfev, velika čer, ki lahko ogrozi vse dosedaj vložene napore in povzroči nadaljnje stiske celotnega kolektiva. večji meri usmeijati v procese samoupravnega odločanja, saj je zveza komunistov v samoupravnem sistemu lahko učinkovita le, če deluje kot idejna sila znotraj samoupravnih organov povsod tam, kjer nastajajo in se sprejemajo družbene odločitve. Eden od osnovnih pogojev za takšno delovanje pa je prav idejna enotnost. Tudi v stališčih 9. kongresa ZKS je poudarjena zahteva, da morajo OO ZK v DO uveljavljati redne oblike akcijskega povezovanja komunistov (akcijske konference, problemske konference, skupne delovne skupine, aktive komunistov, zbore komunistov, informativne sestanke . . .) še posebno, kadar gre za vprašanja dohodkovnega povezovanja, združevanja dela in sredstev, uresničevanja nalog iz družbenega plana, prestrukturiranje proizvodnje, vključevanje v mednarodno delitev itd. Predsedstvo je ugotavljalo, da je to akcijsko povezovanje zaživelo skoraj v vseh OZD, da pa so aktivnosti komunistov različne. Glede na problematiko, ki je ponekod prisotna, so te premajh- Rudnik lignita Velenje Na deponijah premoga delajo brez prestanka Obeta se nam dolga zima, saj jo napovedujejo nizke temperature, vremenoslovci napovedujejo še nižje. Z deponije premoga pa vsak dan transportirajo okoli 6 tisoč ton premoga, z redne proizvodnje pa okoli 10 tisoč ton. To seveda, če vsi agregati ne obratujejo s polno močjo, saj so bili tudi dnevi, ko so v kotlih termoelektrarn pokurili nad 22 tisoč ton premoga. Smo kdaj pomislili na to, ko smo sedeli doma, na toplem, ob televizorju, ko je bilo svetlo in prijetno, ko so lahko obratovale vse tovarne širom po Sloveniji ali povedano na kratko: brez električne energije bi težko živeli. (L. O.) 2, stran ★ 1135 CclS OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje * 21. februarja 1985 Društvo invalidov Titovo Velenje V mnogih okoljih invalidi niso enakopravni Požarna inšpekcija Požarna varnost mora biti naša vsakdanja skrb Na seji skupščine so invalidi ocenili svoje delo ter si zastavili program dela za letos Nizka stopnja preventivnega delovanja, premajhna osebna odgovornost odgovornih delavcev ter delavcev za izvajanje požarnovarnostnih ukrepov, slaba delovna disciplina, slaba strokovna usposobljenost ter malomarnost pri varovanju družbenega in zasebnega premoženja zlahka povzroči katastrofo in veliko materialno škodo ter ogrozi življenja občanov in delovnih ljudi. Požarna varnost, kot element družbene samozaščite in tehnološkega procesa je še vedno kritično področje naše družbene samozaščite in to zato ker manjka samozaščitna zavest in varnostna kultura najširših množic. Dobra gasilska služba in vse, še posebno, če ima marsikateri posameznik povsem neodgovoren in malomaren odnos do požarne varnosti, če se ne zaveda, da povzroča škodo tudi sebi in svojim najbližjim, da ogroža laštno socialno varnost Raziskave zakaj je prišlo do požarov v družbenem sektoiju kažejo, da je večina požarov nastala zaradi neizpolnjevanja in neupoštevanja požarnovarnostnih in tehničnih navodil ter neznanja in malomarnosti tako odgovornih kot tudi posameznih delavcev v delovnih organizacijah. Zato je bilo v zakpnu dopolnjeno doslej veljavno določilo tako. da morajo imeti organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti strokovno usposobljenega delavca. ki je odgovoren za izvajanje požarnovarnostnih ukrepov. Organizacije v katerih je nevarnost za nastanek požarov večja, pa morajo imeti organizirano službo za varstvo pred požarom. Zakon sedaj zavezuje organizacije združenega dela. da morajo voditi tudi evidenco o požarih Ja je bila sedaj izvedena le v primerih, ko so prišle na prizorišče požara gasilske enote ali organi za notranje zadeve. Dopolnitev zakona naj bi zagotovila natančnejšo evidenco in analizo stanja na področju požarne varnosti. Z razvojem gospodarstva, uvajanjem novih tehnoloških procesov. z vedno večjo dporabo nevarnih snovi, naraščajo tudi požarne nevarnosti, število požarov in požarne škode. V letu 1983 je bilo v Sloveniji 1620 požarov, ki so povzročili škodo v vrednosti 399.508.000 dinarjev. Od tega je bilo v družbenem sektorju 766 požarov, v zasebnem sektorju 846 požarov in v inozemskem sektorju 8 požarov. V zadnjih desetih letihjegorelo v Jugoslaviji približno 11.000 krat na leto. ognjeni zublji so zahtevali kar 1300 življenj, materialna škoda pa je bila 50 milijard dinaijev. Da bo primerjava bolj konkretna: s tem denarjem bi lahko zgradili 25 tisoč stanovanj. Samo v letu 1982 je bilo v Jugoslaviji 11.688 požarov in eksplozij. pri tem pa je nastala neposredna škoda za približno 4 milijarde dinarjev, celotna škoda pa je bila za več kot 20 milijard dinarjev. Zaskrbljujoče je. da so med vzroki požarov na prvem mestu malomarnost, kratek stik. otroška igra. namerni požigi, pa tudi strela. Tudi v občini Velenje število požarov iz leta v leto narašča, povečuje pa se tudi materialna škoda. Se vse premalo se zavedamo. da dobro organizirana in razvita požarna varnost zagotavlja zanesljivejšo proizvodnjo in varnejše življenje, v primerih naravnih in drugih nesreč ter vojne pa je jamstvo za hitro in učinkovito ukrepanje in majhno škodo. Zato je nesprejemljivo, da vodilni in odgovorni delavci to problematiko obravnavajo mačehovsko, da je vzdrževanje gasilske tehnike. priprav in naprav sploh po avtomatskih, polavtomatskih in ročnih stabilnih gasilnih naprav in naprav za otkrivanje in javljanje požarov zelo nezadovoljivo, ter da tudi hišni sveti ne izvršujejo svojih obveznosti v zvezi s požarno varnostjo. »NAŠ ČAS, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja. Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1 milja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot Društvo invalidov občine Velenje gotovo sodi med tista društva v naši občini, ki si zastavljajo zelo obsežen in bogat program in ga tudi dosledno uresničujejo. Prizadevajo si, da bi kar najbolj pomagali svojjm 2635 članom, skrbijo za njihovo razvedrilo in rekreacijo in še bi lahko naštevali. Skratka, v društvu najde vsak invalid razumevanje, toplo besedo in polno mero spodbud za nadalnje delo. Tako kot lahko trdimo za večino akcij, ki jih pripravijo invalidi, lahko rečemo tudi za zadnjo skupščino, da je zelo uspela. Na njej so pregledali delo, kritično spregovorili o nekaterih pomanjkljivostih, še posebej pa so izpostavili tista področja življenja in dela, kjer se kljub ustavnim določilom še vedno ne čutijo enakopravne. Tako so povedali, da jih v mnogih delovnih okoljih ne vključujejo enakovredno v delovni proces, da nekateri vodilni delavci glasno razmišljajo, da so delovni invalidi odveč in ob tem pozabljajo, da je skrb za invalida dolžnost delovnega okolja. O tem, da bi invalidu prilagodili, delovno mesto pa največkrat sploh ne razmišljajo. Zaskrbljujoče je tudi, so menili invalidi na zadnji skupščini, da število delovnih invalidov nenehno narašča, v organizacijah združenega dela pa na to ne reagirajo. Vse premalo je preventivnih zdravstvenih akcij, za to je še posebej v zadnjem času malo denarja, nihče pa ob tem ne razmišlja, da na ta način proizvajamo invalide. Nerazumljivo je tudi to, da je izredno veliko okvar hrbtenice že med osnovnošolsko mladino. Podatki so znani. Ze sami prosvetni delavci bi lahko veliko naredili, s tem, da ne bi zahtevali, da prenašajo otroci vse šolske potrebščine vsak dan od doma do šole in nazaj. Pa ne le oni, imamo socialne in zdravstvene službe, ki bi morale na to reagirati. Še na veliko vprašanj so opozorili na zadnji skupščini invalidi. Jutri v petek se bodo v prostorih gasilskega doma v Titovem Velenju sešli na prvi seji skupnosti za varstvo pred požari občine Velenje delegati zborov uporabnikov in izvajalcev. Med drugim bodo poslušali poročila predsednika skupščine in vodje delovne skupnosti varstva pred požarom ter obravnavali in sprejemali finančni načrt za preteklo in letošnje leto. Na omenjeni seji bodo spregovorili tudi o stanju požarne varnosti v občini Velenje. O tem kakšno je trenutno stanje je predsednik skupnosti za varstvo pred požari občine Velenje, Oto Zaverla povedal naslednje: ,,Stanje na področju varstva pred požari v naši republiki kaže na porast požarov in gmotne škode. V lanskem letu je bilo v Sloveniji 1.711 požarov škoda pa je dosegla 222.511 dinarjev. V teh podatkih nista upoštevana zadnja katastrofalna požara v Mariboru in Hrastniku. Analiza vzrokov za požare še vedno kaže, da pri večini igra glavno vlogo človeški faktor, to pa so malomarnost, neprevidnost in nepoznavanje osnovnih preventivnih protipožarnih ukrepov. V občini Velenje je bilo lani 24 požarov, od tega 18 na družbenem in 6 na zasebnem področju. Še večjo škodo so preprečile dobre in pravočasne intervencije članov gasilskih društev. V akcijah gašenja in reševanja je sodelovalo 405 gasilcev. Značilno za požare je, da v pomladanskem času prevladujejo požari na travnikih in v gozdovih zaradi kurjenja na prostem. Veliko zaskrbljenost povzročajo tudi požari v stanovanjih in kleteh, ker ogrožajo stanovalce in sosednje objekte. Vzrok za večino požarov v lan- lednik pa izhaja »Naš čas« od 1.-.narca 1973. > Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor it glavni urednik), Bogdan Mu-gerle. Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Boris'Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji). Naj omenimo le še to, da nikakor ne morejo biti zadovoljni s sedanjim načinom poračunavanja invalidnin. Te namreč poračunavajo enkrat letno (običajno v mesecu aprilu). Pa tudi z njihovim povišanjem se je težko sprijazniti. Povišujejo se namreč procentualno, ta povišanja pa so zaradi že itak zelo nizkih osnov minimalna. Invalidnine zato vse bolj in bolj zaostaja za osebnimi dohodki. Lani je društvo invalidov Titovo Velenje praznovalo petnajstletnico delovanja. Ze takrat so podelili priznanja nekaterim najzaslužnejšim članom, ta priznanja pa so na letošnji skupščini prejeli še Pepca Kojc. Teofik Šehič, Edi Ferenčak, Jože Hribernik in Franc Teran. Z delom, ki so ga invalidi občine Velenje opravili v preteklem letu, so lahko zelo zadovoljni. Redno je delala vsak ponedeljek društvena skem letu je malomarnost, pa tudi nepazljivost in nespoštovanje osnovnih požarnovarnostnih ukrepov in predpisov. Omeniti velja požarno varstvo in preventivo v združenem delu, saj se tu pojavlja velika nevarnost katastrofalnih požarov in s tem velike družbene škode. Ugotavljamo, da bi morale imeti vse večje delovne organizacije službe požarnega varstva, ki bi delovale predvsem na področjih preventive in izobraževanja zaposlenih glede požarnega varstva. V občini Velenje je 12 prostovoljnih gasilskih društev in dve industrijski enoti, ki jih povezuje občinska gasilska zveza. V vseh društvih deluje 1.200 prostovoljnih gasilcev in 23 poklicnih. Gasilska prostovoljna društva teritorialno, preventivno in operativno pokrivajo celotno občinsko področje. Skupnost za varstvo pred požari in občinska gasilska zveza sta razpoložljiva finančna sredstva za to srednjeročno obdobje namenila za tehnično opremljanje in izobraževanje gasilcev ter občanov. Gasilska društva imajo poleg formacijske opreme na voljo še 15 gasilskih cistern, 14 orodnih vozil, 3 komandna vozila, specialno vozilo in vozilo z lestvijo za reševanje iz višjih zgradb. Izobraževalne oblike s področja požarne varnosti in preventive pripravljamo predvsem v mesecu požarne varnosti. Takrat organiziramo predavanja po krajevnih skupnostih in'šolah, občanom pa poleg tega prikažemo tudi praktične vaje reševanja in ukrepanja v slučaju požara. Ugotavljamo, da je takšna oblika izobraževanja primerna, morala pa bi potekati skozi vse le- Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451: 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov. Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 25 dinarjev. Letna naročnina z; pisarna, vsak prvi in zadnji ponedeljek v mesecu pa so invalidi dobili v tej pisarni tudi pravno pomoč. Njihovi predstavniki so se udeleževali sej samoupravnih interesnih skupnosti, sodelovali pa so tudi na različnih aktivnostih, ki jih je organizirala zveza invalidov Slovenije. Ob koncu leta je društvo obdarilo 36 najbolj potrebnih invalidov. Društvo pa je aktivno sodelovalo tudi pri usposabljanju in preusposabljanju delovnih invalidov, pri zaposlovanju, izobraževanju, izboljšanju delovnih razmer, stanovanjskih razmer, pri uveljavljanju pokojnin, in nadomestil, nudenju materialne pomoči, nude-nju pomoči pri klimatskem zdravljenju in še bi lahko naštevali. Aktivno pa so skrbeli tudi za razvedrilo, rekreacijo in šport. Povedati je treba, da se člani društva zelo radi udeležujejo vseh srečanj to, zato pa žal še nimamo dovolj finančnih sredstev. Konec lanskega leta je skupnost za varstvo pred požari pričela izdelovati temeljito oceno požarne ogroženosti naše občine, pa tudi požarno-obrambne načrte v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Ocena in načrti bodo narejeni do prve polovice letošnjega leta in bodo osnova vsega nadaljnjega načrtovanja in razvoja požarnega varstva v občini Velenje za naslednje srednjeročno obdobje. V tem obdobju namreč opaža- do leta 2000 Letos praznuje Društvo ekonomistov Velenje 10. obletnico delovanja, Zveza ekonomistov Slovenije pa 35. obletnico. Obe skupščini — zveza in Društva ekonomistov bosta imeli v Topolšici 20. marca popoldne, 21. in 22. marca pa bo v kulturnem domu v Titovem Velenju dvodnevni posvet na temo Razvojne tendence Slovenije do leta 2000. Pričakujejo, da se bo skupščine udeležilo približno 100 delegatov Zveze ekonomistov iz cele Slovenije, prišli pa bodo tudi nekateri gostje iz Jugoslavije. Na tej skupščini bo Janez Stanovnik postal častni član Zveze ekonomistov Slovenije. Posvet Razvojne tendence Slovenije do leta 2000 bo interdisciplinaren, pričakujejo 400 udeležencev. V Šaleški dolini se bo torej že čez slab mesec zbralo znanje Slovenije. Tema, ki jo bodo mdividualne naročnike je 1206' dinarjev (na mesec 100 dinarjev}. za tujino 2550 din. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična, priprava, korekture. tisk in odprersra: ČGP Večer .vlaribor. in izletov. Ti so že takoj ob razpisu razprodani in na skupščini so menili, da bi jih bilo treba organizirati še več. Lani so pripravili 8 izletov za 410 invalidov, 3 rekreativno razvedrilna srečanja, tri' rekreativno kulturna srečanja itd. Vemo, da velenjski invalidi uspešno gojijo tudi tekmovalni šport. Lani so pripravili občinsko tekmovanje, sodelovali na 12. področnih srečanjih, bili na republiškem in državnem prvenstvu invalidov, sodelovali so na 34. prijateljskih srečanjih ter sami pripravili 22 različnih srečanj. Tudi program dela za letošnje leto je nad vse obsežen in bogat, vendar gotovo ni bojazni, da ga ne bodo uresničili. Udeleženci skupščine so ga potrdili z velikim zadovoljstvom in prepričanjem, da bo v njem našel vsakdo nekaj zase, kar ga zanima in razvedri. mo, da število požarov v združenem delu upada in tudi gmotna škoda je manjša. K takšnemu stanju je veliko pripomoglo tudi temeljito delo občinske požarne inšpekcije. Poudariti moram, da bodo vsi napori za zmanjšanje in zagotavljanje dobrega varstva pred požari zaman, če ne bodo prodrli v zavest vsakega občana. To pa je spoznanje, da se mora doma in na delovnem mestu obnašati samozaščitno in delovati skrajno preventivno tudi na področju požarnega varstva.". obdelali je zanimiva tudi za Titovo Velenje, še posebno pa Rudnik lignita Velenje in Gorenje. Posvet pa je tudi priprava za republiško skupščino, Iti bo prav to temo obravnavala na eni svojih prihodnjih sej. To bo torej priložnost za vse, da se udeležijo tega posveta, pripravijo diskusijo, tudi predstavniki naše družbenopolitične skupnosti, saj je to priložnost, da se širša javnost seznani s problemi, ki so prisotni v naši dolini. Posvet soupada tudi s pripravo Smernic dolgoročnih razvojnih možnosti Velenja. Gradivo za posvet je pripravil Republiški komite za družbeno planiranje. Ob 10. obletnici delovanja Društva ekonomistov Velenje bodo izdali tudi bilten v katerem bo predstavljeno delo tega društva v desetih letih. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni, davek od prometa proizvodov. Skupnost za varstvo pred požari Največ škode zaradi malomarnosti Zbiranje predlogov za priznanja 0F v letu 1985 Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Velenje poziva krajevne konference SZDL. temeljne in druge OZD, samoupravne interesne skupnosti. društva in družbene organizacije v občini Velenje, da podajo predloge za podelitev PRIZNANJA OF V LETU 1985 Priznanja OF se podeljujejo posameznikom, organizacijam in društvom za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe, zlasti pri: — uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh; — za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil; — uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju in razvijanju temeljnih samojpravnih skupnosti; Priznanja OF se bodo podelila 27. aprila, ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda in jih lahko prejmejo tisti posamezniki, aktivisti in organizacije, ki so s svojim prostovlljnim delom največ doprinesli k dosežkom trajnejšega pomena za razvoj demokratičnih in humanih odnosov med ljudmi, in da so s svojim delom dali pomemben prispevek h krepitvi našega družbenopolitičnega sistema in samoupravnih socialističnih odnosov. Predloge za srebrna priznanja OF z utemeljitvijo pošljite do 31. marca 1985 Žiriji za podeljevanje priznanj OF -pri občinski konferenci SZDL Velenje. Predloge za bronasta priznanja OF, kijih podeljujejo krajevne konference SZDL. pošljite prav tako do 31. marca 1985, predsednikom krajevnih konferenc SZDL v tisti krajevni skupnosti, v kateri kandidat za priznanja aktivno deluje. Žirija za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Velenje Društvo ekonomistov Velenje Posvet - Razvojne tendence Slovenije 21. februarja 1985 * Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI ~ nas cas * stran 3 Poročilo o Izvajanju III. samoprispevka v občini Velenje za obdobje 1980-1984 »A« program: Krajevne skupnosti so se s samoupravnim sporazumom dogovorile, da bodo iz sredstev samoprispevka — A program, sofinancirale izgradnjo skupnih nalog — objektov v občini ter najbolj potrebne objekte v krajevnih skupnostih. Tako za prvi kot tudi za drugi sklop nalog smo investitorjem nakazali vsa planirana sredstva (nominalno realizirano v višini 100 %), ker pa so izpadli ostali viri (SIS, OZD, sredstva za programe KS) in zaradi izredno visoke inflacije, nismo vseh objektov končali tudi fizično. Vsa več zbrana sredstva samoprispevka — »A« program je Odbor za nadzorovanje, usklajevanje in razporejanje sredstev samoprispevka občine Velenje »A« program usmerjal za dokončanje ie začetih, vendar Se ne dokončanih nalog tako v KS, kot v občini. Posebej je potrebno opozoriti na naloge pod zaporedno št. 20—21. Izmed teh planiranih vrtcev, smo pristopili le k gradnji vrtca v Smartnem ob Paki in v ta objekt usmerili sredstva, ki so bila planirana za vse tri vrtce (v višini 30 % vrednosti investicije), saj so planirana sredstva.zadostovala le za eden objekt. Ob tem smo uredili še prostore za otroško varstvo v KS Edvard Kardelj (štiri oddelke). Zaradi izpada ostalih virov za izgradnjo VI. osnovne šole in glasbene šole v Titovem Velenju (sredstva iz prispevne stopnje SIS, OZD,...), smo prav tako pristopili le k gradnji enega objekta — kombinirane-glasbcne šole, ki bo služila tako za dejavnost osnovne kot tudi za dejavnost glasbene šole. Cene v gradbeništvu so v zadnjih nekaj letih zelo narasle. Planirana sredstva tudi za en sam objekt predstavljajo le približno eno tretjino vrednosti, zato je Odbor za nadzorovanje, usklajevanje in razporejanje sredstev samoprispevka občine Velenje > A« program večino več zbranih sredstev usmeril za dokončanje kombinirane šole. Pri tem je zasledoval cilj, da dogradimo vse začete investicije (tudi v KS) in se tako izognemo večji " družbeni škodi, hkrati pa tudi nadaljnjim podražitvam objektov. »B« program: Iz sredstev »B« programa so bila vsem krajevnim skupnostim nakazana vsa planirana sredstva. Žal so tudi pri planiranih nalogah iz »B« programa delno odpadU ostali finančni viri (sredstva SIS, OZD, sredstva za programe KS), zato objektov nismo povsod dogradili. Več zbrana sredstva samoprispevka »B« program so bila po kriterijih, ki so jih dogovorile vse krajevne skupnosti in po potrditvi predloga razdelitve v KS, nakazana, do konca obdobja zbiranja samoprispevka pa bodo po ključu razdeljena tudi Odbora za nadzorovanje, usklajevanje in razporejanje sredstev samop-. ispevka občine Velenje in krajevnih skupnosti občine Velenje »A« in »B« program KRAJEVNA SKUPN0S7 APfiOfiRAM 1. C1RK0VCE 2. EGREUL 1PLEŠIVEC « ZAV00NJE S.KOROVO 7.be1ei00e I tamu iropu&ci 10. SKORNO-FLOIUAN 11. STARO VELENJE 12. SKALE II BEVČE II. PAKA 15. lokovica is- kavče—podiraj i7. Stumn oi paki IICABEIVCE i). Šmartno ob paki 28. GORICA a. ŠAH« m s. prizidek oomu ZA VARSTVO ODIUSUR 23. DOM BORCEV I« MLADIKE 2«. PTT CENTER - iiiralaja PTT »unij« PTT mrežj« PTT aanija- ■ItHlittKlil H. tfzi iz ji. rima • ItHJimkKiji rekaartr. In nhli rek. c. la Ste). trmt»i isift b* m rekantb. cest preiti KS c. kregata! M U- C. iqi. triVTtM PTT anreiia Flknlb. C »it REK0HSTR. CEST klub. Palkni kuj tu riti itm mitlcrn. cist strelki vrlK otrsiki vrtec ■bilki ntac mi 1913 1983 t«. 1991 iml Znesek Lita 200.000 1880 7005« 1880 600.000 1900 500.000 1900 1 on 006 1900 3J98J80 1183 IM mm 1903 mm 1B83 1JS0JM 1913 808.000 1982 1.000.000 1913 500.000 1883 400.000 1983 2.000.M6 1883 MM 1983 14560J0ta 1913 5808800 1990 iojoodoo 1982 37JOOJOI 1982 Planirano Realizirano Več zbrana Skupaj Ostala sred. ScupaJ KRAJEVNA SKUPNOST 03JEKT Znesek Leto Letn •- .Znesek sredstva sred. samopr. 0.1o% BCO B0D ♦ SAM B P-OG5AM „ 15. Cč PAKI kanaliz. II. faza 9oo.ooo 80 198o 9oo.ooo asfalt.ceste 7oo.ooo 1531 1991 loo.ooo ureditev kanalizacije Soo.ooo 1982 1982 5oo.ooo PTT carezjs loo.ooo 1934 1981 loo.ooo kanal iz. II faza 1.5oo.ooo 1985 1981 *I.500.000 SKUPAJ B l.ooo.ooo 81/83 1983 l.ooo.ooo 1.29o.ooo 5.29o.ooo SKUPAJ A otr. vrtec In kul. dem 2.000.000 81/83 1983 2.000.000 2.000.000 KOORDIN. ODBOR izgr. kani. iz.cest 4,3oo.ooo 81-85 2.971.000 (69 %) 2.971.000 lo.26l.ooo 16. ŠOŠTANJ toplifikacija 3.000.000 198o 1981 3.000.000 toplifikacija 1981 1982 5.000.000 toplifikacija 3- 65o.000 1982 1982 3.650.000 modem- cest 2.5oo.ooo 1982 1983 cestna razsv. 7oo.ooo 1984 1981 ureditev tržnice 5oo.000 1985 1985 redni program 3-5oo.ooo 80-85 8o-85 3.500.000 SKUPAJ B l8.35o.ooo 18.850.000 K.795.000 23.6l5.ooo KOORDINACIJSKI CDBOR 3.000.000 81-85 1982 3.000.000 Clooft) 3-ooo.ooo 26.615-oop 25. VI. OŠ IN GUSBENA Š01A SKUPJUA i OSOV - a rrtec ŠMARTNO OB PIKI — a ureliln 1.14i. vrtca v Ima učence* 51.900000 «—«5 19.179.839 91823JO 211A8IJNI Kraievva skapmsl OBJEKT B PROGRAM 1. BEIE VODE SKUPAJ:! A PROGRAM SKOPAJ A k00r0. odbor FINANČNO POROČILO D IZVAJANJU III SAMOPRISPEVKA KS V OBČINI VELENJE Reilioreai Vrt zkrani Skupaj Ostala val. 4. aanap. 0.19* B00 1219.990 IMUNO znesek Lete let« Znesek rekMstruk. ceste MUM 1981 1383 600-000 redni pref ram 400.800 U—85 00—85 *d0JSQQ rekustr. cest« 600.000 1981 1983 600800 1.790.900 11—15 1911 SKUPAJ: I APB0SRAM SKUPAJ A: A.B 1.700.000 1983 1994 3SO.OOO 499J98 1.889.000(110%) rekanstr. ceste SOM 1982 1992 959819 S 54.000 2S PTT Mrežic 880800 1913 800.000 1BS2 mm rekenstr. ceste 1^08800 91—95 1i«J00' 1992 1993 1984 29JM 140800 685890 N 1.045800(89 H) PTT earežje riztorit thvnut ednfmje cest 150.080 1190 238080 1913 1999 198? 1993 158800 258899 230808 PTT mreži« 290.000 1991 1990 209889 17. TOPOLŠICA adaptacija CD l.ooo.ooo 1980 80-8I l.ooo.ooo rek.cesta Zager-LOa 2.2oo.ooo 1982 1982 l-5oo.ooo 1983 7oo.ooo rricoristr. ceste 1.«5o.ooo 1981 1983 sportr.o igrišče 600.000 1985 1984 600.000 TV pretvornik 3oo.ooo 1985 1981 3oo.ooo razsvetljava Lajše 2oo.ooo 1985 1981 2oo.ooo SKUPAJ B 5.55o.ooo 5.55o.ooo 1.78o.ooo 7.33o.ooo A PROGRAM adaptacija trg.lok. loo.ooo 1982 1983 loo.ooo rekonstr. cest loo.ooo 181-1985 1983 loo.ooo SKyA?J A 800.000 800.000 SKUPAJ A ♦ B 8.13o.ooo KOCSIKACIJSCI ODBC »H rekonstr. CD in KS 800.000 81-85 1981 285.000 • 1982 5oo.ooo rekonst. c Zacer Lc«e 1.000.000 1-85 198^ 1.148.000 soder. c Slatine 1.000.000 31-85 SKl-iJ KO" /t. 800.000 - 1.933.000 (69 %) 1.933.000 lo.o63-ooo mm sauNKiii«) 158899 1991 1999 158819 408800 1992 1992 398999 1983 199899 '"SS 1984 1983 1899889 459898 89-85 99-95 458089 5B9J99 1983 1983 mm 18. E5SKI VrL-j t=plifikacija l.ooo.ooo 19So 195o 4.000.000 ---L - - tcslifikacija 4. oso. 000 1931 • 1931 l.ooo.ooo ser^for. križišč 1932 1982 1.000.000 1984 5oo.oc> avtobusna postaja 5oo.ooo 1983 1983 5oo.ooo m cmrežje l.ooo.ooo 1981 1984 l.ooo.ooo redni program 5.000.000 80-85 8o-85 5.000.000 SKUPAJ B 16.000.000 l6.000.000 2.c6o.ooo I8.d5o.ooo KOORDINACIJSKI CDb. toplifikacija 1.5oo.ooo 8o-85 1982 5oo.ooo SKUAPJ KD 1.5oo.ooo 5oo.ooo (33 %) 5oo.000 l8.55o.ooc B PROGRAM 19- LEVI BRSG toplov. des. breg 5.000.000 19^1 1981 5.000.000 ---- adapt. telov. l.ooo.ooo 1983 1983 l.ooo.ooo rekonstr. ceste 5.000.000 1984 1981 redni program 2.000.000 80-85, 8o-85 2.000.000 SKUPAJ B 13.ooo.ooo 13.ooo.ooo 2.62o.ooo 15-62O.000 E30P!3I!IACIJS?CI od. izgr. rek. cer.trs 5.000.000 81-85 - - u— bs lan bi-bs tan ,mum B PPOCHAM 588.990 2o. KOSOVO toplifikacija 854.oco 1931 82-83 3- 854.ooo 13M.999 —- — - den KS II. faza 660.000 1981 1981 660.000 toplifikacija l.ooo.ooo 1982 1983 l.ooo.ooo cesta Mravlj. vrh 21o.ooo 1983 1983 21o.ooo redni program 3o.ooo 80-85 80-85 3o-ooo KRAJEVNA SKUPNOST Planirano Zresar Leto Realizirano Leto Znesek 598J98 1.788809 1982 98-95 1983 1993 98—95 1983 1.500.998 91-85 1891 1982 1989 1984 2.400999 2mSS 1981 98-95 1992 90-95 Več zbrana sredstva 2850880 i.210.B8fi SKUPAJ B 2.75*1-000 2.754.ooo 9ol.44o 3-655.410 1 muh a PROGRAM II. faza izgr. dcca KS 193o 1980 l.ooo.ooo 1999989 1933 3.000.000 SKUPAJ k l.ooo.ooo ■l.ooo.ooo l.ooo.ooo i a ♦ B 7.655.440 1849899 3J49899 KX?CLS. CDrOS grfcJrja djna KS 800.coo 81-85 1961 800.000 toplifikacija 3-ooc.ooo 81-55 19S1 loo.ooo 1952 200.000 1983 111.000 3771989 l.oto.ooo 198t 456.000 izgrad. tooliflle;. 81-85 1983 1.000.000 2.670.000 (56 %) 2.670-000 lo.;25.««o KooftDnj.caait 690.000 (69 ») PTT i.aj eZje izgradnje aost. loo.ooo Loo-ooo 19Bo 1981 1983 198o loo.ooo 1982 loo.ooo 1983 go.ono PTT «rezje rekonstr. ceste 800.000 ceste Scpota l.ooo.ooo 81-85 81-85 1981 loo.ooo 1982 160.822 198« 99o-coo B PROGRAM 21. STARA VAS topurikadja prostori KS asfalt. cest. a redni g IS80 1982 1983 IS80 2oo.coo 198« 700.000 196« 250.000 Bo-85 «5o-ooo KOORDIN. CDBOR B PROGRAM 22. STARO VELENJE otaov.razs 1.5oo.c cestni kreg na C-c. Soo.c 800. c 198o , 1982 Bo-85 1980 1.5oo.ooo 1983 5oo.ooo Bo-85_800.000 cestni krog na LJ.e. 1.5oo.c Jo. kavCe - PCDCTAJ .cesta ClavrJJc 600.000 vodovod loo.ooo e. Podkraj - Roper. 1. ooo. 000 kanaliz.oeste 800.000 kanaliz. Kavče loo.ooo IS80 1981 1982 1983 1585 1980 1982 1982 1983 1983 1981 600.000 4oo.ooo 5oo.000 800.000 loo.ooo skopaj B: 3.200.000 3- 2oo.ooo 990.000 4.190.000 a PROGRAM Kanaliz. kanaliz. ftxScraJ 4oo.ooo Kavče loo.ooo 1983 1984 1983 1983 loo.ooo skopaj a 800.000 800 000 800.000 JI a. .. _1 KOOHPIN- (PBOR izgr. c ki^ig otdc 1.380.000 (69 *) KOORDIN. CDSCfi Izgr. vodovoda ured. kanallz. kanalizacija 800.000 l.ooo.ooo 2.000.000 81-85 81-85 81-85 1962 1983 1983 198« 380.000 680.000 1.«82.coo ko 3-8oo.ooo 3-3«2.ooo 3-342.000 8.332.ooo b PROC-VM relccrstr. ceste prlzid-k OS cer.tr. kurjava avtotusno post. 3-ooo-ezo 2oo.ooo 5o.eco Bo.fco 1961 1982 19=2 19£» 1981 1983 196« 198« 3-ooo-rco 50.000 «0.000 KRAJEVSE SKUrpDSTI OBJEKT Lete ■ A REALIZIRANO Leto Znesek Več zbrana 3cupaj sredstva \sred. samopr. Ostala sred. SKUPAJ o.4o t B0D BOD ♦ SAM rS&I 600-COC 3c-85 So-ffi 609.000 SKUPAJ B 3.B90.000 3S9o.ooo 725-ooo 4.6l5.ooo a PROGRAM rek.in asf". cest l.ooo.ooo 1981 1981 1-OfO-OOO l.ooo.ooo a * b 5.615.000 Koor.odbor rek.kraj.eest l.ooo.ooo 81-85 1981 l.otfo.ooo (loo %) l.ooo.ooo 6.615.odo b PROGRAM 12. SKORKO - FLORJAN adaptacija ceste l.ooo.ooo 1981, 1982 l.ooo.ooo prostori KS cesta Skorco ptt carčž je redni pregra* 1.300-000 *lo.ooo 150.000 520.000 1982 1983 198« Bo-85 1982 1983 198« 80-85 1.3oo.ooo Alo.ooo 15o.ooo 52o.ooo SKUPAJ B 3.380.000 3-38o.ooo 929-000 4.3o9-ooo A PROGRAM orostorl KS 1.2oo.oco 1982 1983 1.2oo.ooo 1.2oo.ooo a ♦ B 5.5o9.ooo K00RD. ODBOR gr. prost. KS 3.5oo.ooo 81-85 81-83 I.380.000 2.43o.<5oo 7-939-000 b PROGRAM 13. Šentilj d«*; KS s pras.OV l.ooo.ooo H- faza d ena KS l-5oo.ooo PTT.onrežje 4oo.oco redni orograic l.c6o.ooc 1981 1982 1985 80-is 1953 1983 1981 19B« 80-85 1.5oo.ooo 15o.ooo SKUPAJ b 3.95o.ooo 3-95o.ooo 1.2oo.ooo 5.15o-ooo a- par RAM temino l.ooo.ooc 1961 K00HD. ODBOR 2.5oo. ooo 82-63 2.000.000 (8ct) 2.000.000 T-150.000 14. Skale izgrad. tTSOrine cestrd odcepi redni pro^raa 3-000.0«? 190.CCC 55o.occ 1962 198« 80-85 1983 196« 6o-85 3.000.000 49o.ooo 55o-ooo SKUPAJ b A-oAo.ooc 4.o4c.ooo 4.o4o.ooo a PROGRAM izgr. trtaviE. 2-oco co. 195? _ KOCrO- OCC&R prost, d Lfaisr 81-85 82-63 l.o35.ooo (65 S) I.035. oco B PROGRAM 23. 5ALHC - GORICA 1DP1 t: :.ooo (69 %) 1.725.ooc l6.736.ooo B PROGRAM 2« VELENJE. StARTNO PTT omrežje ■ ~ - ' ~ prostori KS 3oo.ooo l.ooo.ooo 3.000.000 198o 1962 80-85 198o 3oo.ooo 1983 l.ooo.ooo 8. oco KO: 800.000 560.000 56o.ooo. 5.250.000 B PROGRAM 4 25- ZAV0DNJE cesta 2lebnik loo.ooo 198o 198o loo.ooo elektrifikacija loo.ooo 198o 1981 loo.ooo cesta Sedlar - Vel. loo.ooo 1982 1982 loo.ooo kanalizacija loo.ooo 1983 1983 loo.ooo parkirni prostor 1981 1981 loo.ooo 1985 1981 200.000 redni program 456.000 8o-95 8o-85 450.000 SKUPAJ B: 1.15o.ooo 1.150.000 22o.ooo 1.37o.ooo A PROGRAM elektrifikacija 5oo.ooo 198o 198o 500.000 SKUPAJ A 500.000 500.000 500.000 A * B 1.870.000 KOORDIN. CD. rek. e. Sedlar - Vel 81-85 19£5 500.000 1981 5oo.ooo - KO 5oo.ooo 1.000.000 l.ooo.oco 2.87o.oc: 26. EDVARD KAREF3J 1.5oo.oco (.Soo-ooo ZBIR B PROGRAMA U7.39i.or-i 117.394.ooc ' 28.532.44o 145.976.4^ Z.-ln A PRt>3»«A V K3 2--1R KOG' I".-."T.';-.. c: OPA 16.; * o-' 53.8co.cco 281= 3 PRCSrt-y, IN A 7- KS 133.69:1.000 Z£ IS 5 P- A ?rj,- Tih KO ZBIR A fv. :: sv: -:.. .,, 19-25 4 str*** nas cas IZ OBČINE NAZARJE Titovo Velenje * 21. februarja 1985 vesti iz nazarske lesne industrije Nova filma o Glinu POSTANITE NAŠ DOPISNIK Gospodarstvo Preskromen delež naložb nesorazmerja rezerv in seveda potreb obenem. Naslednje omejitve so potrebna finančna sredstva za vse posege v gozdu, omejene možnosti industrijskega načina proizvodnje, upoštevati je treba dejstvo, da je gozd vir čistega zraka in zdrave pitne vode, zagotoviti pa je tudi treba, da pridejo na določeno rastišče ustrezne naravne rastlinske združbe. Velik problem je umiranje gozdov, ki se na našem področju kaže v sušenju jelke, kostanjevem raku in hiranju borovcev. Za boljše gospodarjenje z goz-' dovi bo treba gozdnim delavcem zagotoviti ustrezno nadomestilo za zelo težke delovne pogoje, uskladiti razmerje med potrebami gozdarjev in staležem divjadi, zagotoviti gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic, urediti odnose na področju razvoja planinskega pašništva, seveda pa so tu še problemi z odtujevanjem lesa, - črnimi poseki in podobno. Seveda je problemov še več. Slaba je tehnična opremljenost, še zlasti pa so omejene možnosti pridobivanja dohodka. Količinsko je proizvodnja, omejena z naravnimi zmogljivostmi gozdov, možnostmi za uvajanje novih proizvodov pa seveda ni. Poleg tega ima nazarsko gozdno-gospodarsko območje v vsej republiki najtežje pogoje, za pridobivanje lesa, zelo velik je delež zasebnih gozdov, cene so v primerjavi z ostalimi področji prenizke, izvoza praktično ni, zelo veliko pa so tudi obveznosti do velenjskega rudnika in tovarne celuloze v Krškem, kjer so cene znatno nižje kot drugod. Povečati bo treba tudi delež porabnikov pri nujnih sovlaganjih v gozdove, preprečiti nakup lesa tistim, ki ne sovlagajo in torej ne skrbijo za razvoj gozdarstva, poenotiti pa tudi zagotavljanje lesne surovine obrtni kooperaciji in drugim. Enotni nastop v enem lesno-predelovalnem sistemu je torej nujnost. Temu primerne so tudi razvojne usmeritve gozdarstva na našem področju. Gozdno gospodarstvo Nazarje , Mt- Gozdovi-bogastvo in Gozdno gospodarstvo Nazarje upravlja z družbenimi in zasebnimi gozdovi mozirske in velenjske občine. Po' površini je to najmanjše gozdnogospodarsko območje v Sloveniji in temu primerna je tudi njegova gospodarska moč. Vseh gozdov je 45.420 hektarjev, od tega jih je v mozirski občini 77 odstotkov, na področju občine Velenje pa le 23. Delež družbenih gozdov nazarskega Gozdnega gospodarstva je 37,1 'odstotek, druge družbene organizacije imajo 1,3 odstotka gozdov, kar 61,6 odstotka pa predstavljajo zasebni gozdovi. Zasebnih lastnikov gozdov je 4.200, od tega pa je kar 42 odstotkov nekmetov," kar pomeni, da je v njihovi lasti kar desetina vseh zasebnih gozdov. Družbenih gozdov je samo 76 odstotkov namenjenih proizvodnji, ostali so varovalni gozdovi, medtem, ko je kar 98 odstotkov zasebnih gozdov proizvodnih. Ne-' sorazmerij je še več. Lesne zaloge na hektar so v družbenih in zaseb- nih gozdovih enake, zaradi boljših rastišč pa je prirast na hektar v zasebnih gozdovih bistveno večji. Ob vsem tem je pomemben še podatek, da je letni posek v družbenih gozdovih bistveno večji, saj se v zasebnih gozdovih močno pozna vpliv domače porabe. Jasno je seveda tudi, da so večji gozdni posestniki tržni proizvajalci, manjši pa se temu izogibajo. Za nameček se število manjših lastnikov gozdov nenehno veča, drobljenje gozdne posesti pa seveda vodi v nered in nesmotrno proizvodnjo. Rastejo tudi potrebe po lesu in obveznosti gozdarstva so trenutno že na robu zmogljivosti gozdov. Dolgoročno načrtovanje gospodarjenja z gozdovi je torej nujna zakonitosti Pri tem pa je seveda treba upoštevati še vse omejitve. Proizvodne sposobnosti gozdov ni mogoče povečevati, s strokovnim delom pa je moč povečevati količinske in vrednostne donose. Na tem področju lahko veliko naredijo strokovni kadri, prav pri kadrih pa imajo gozdarji največ Naložbe v gospodarstvu občine Mozirje so bile tudi v lanskem letu zelo skromne, saj znaša njihov delež v družbenem proizvodu gospodarstva samo 9,1 odstotek.. Tako skromna vlaganja so značilna za celotno srednjeročno obdobje 1981—1985. Sc leta 1981 je bil delež naložb 192 odstotka, predlani komaj 8,8 in lani torej samo 9,1 odstotek, kar vendarle kaže na rahel porast, ki ga pričakujejo tudi letos, ko naj bi delež naložb v družbenem proizvodu dosegel 13,9 odstotka. Takšni podatki seveda potrjujejo dejstvo, da delovne organizacije ne pripravljajo pravočasno razvojnih načrtov, seveda pa so na slabo stanje pri investicijski potrošnji vplivali tudi slabi kreditni pogoji, visoke obrestne mere. problemi dolgoročnih kreditov in podobno. S takšnim stanjem seveda ne morejo in smejo biti zadovoljni, saj se velja spomniti, da so v mozirski občini v preteklem srednjeročnem obdobju namenjali za naložbe od 27 do 30 odstotkov družbenega proizvoda. Tudi predvideni porast v letošnjem letu ne bo omogočil, da bi uresničili sprejete načrte, ki so predvidevali, da delež naložb ne bi bil manjši od 20 odstotkov. Tudi pregled naložb po posameznih delovnih organizacijah ni preveč spodbuden, saj se večji del sredstev namenja za zamenjavo zastarele in iztrošene opreme. Samo zato so v lanskem letu namenili kar 5.6 odstotkov družbenega proizvoda, leto poprej pa le 3. Na področju komunalne infrastrukture je pomembna izgradnja 32-stanovanjskega bloka v Nazarjah Na nedavni slavnostni seji • upravnega odbora turističnega društva Mozirje so se domači turistični delavci s predstavniki gornjesavinjske in celjske turistične zveze pogovorili o dosedanjem delu. ki mu v zadnjem obdobju številnih zapletov ni manjkalo. ptMudi o nalogah, ki naj bi znova poživile delo društva. Na občnem zboru so ocenili delo in sprejeli naloge temeljnih samoupravnih aktov delovne in, temeljne organizacije, so se v tozdu Zagarstvo lotili temeljite ocene stanja in razmer ter sprejeli vrsto ukrepov, ki naj bi slabosti odpravili. Zavzeto delo se je obrestovalo, saj so se razmere bistveno. izboljšale. Zato družbe-no-politične organizacije in delavski svet ugotavljajo, da so se odnosi temeljito spremenili, delavci bolje razumevajo problematiko, vsi skupaj pa odgovorno uresničujejo sprejete naloge. O napredku pričajo tudi rezultati zadnjega referenduma, na katerem so sprejemali samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Delavski svet je zato ocenil, da razmere v temeljni organizaciji omogočajo ponovno glasovanje o temeljnih aktih, obenem pa zagotavljajo, da bodo akti tudi sprejeti. Vsebina aktov je trenutno v javni razpravi, referendum pa bodo v Zagarstvu opravili 28. februarja. Novi kadri V začetku februarja so z zaključnimi izpiti končali dvoletno šolanje delavci, ki so se ob delu izobraževali za poklic lesarja-obdelovalca lesa. Izobraževanje je pripravila mqzirska delavska univerza v sodelovanju s srednjo lesarsko šolo iz Škofje loke. Vsi kandidati so izpite uspešno opravili, velja pa ugotovitev, da se je šolanje zavleklo predolgo, saj je po dveh letih marsikoga minila volja do šolanja. Od 35 kandidatov jih je ostalo le 18. Vsi ti delavci imajo seveda lepe možnosti za nadaljevanje izobraževanja za lesarja širokega profila in lesarskega tehnika. Morda je zanimivo, da je med vsemi, ki so uspešno opravili šolanje, tudi pet žensk. V sodelovanju s kino klubom Gorenje so nazarski lesarji že posneli večino filmskega gradiva za nova filma o lesni industriji v Gornji Savinjski dolini. Del gradiva bodo porabili za lastne reklamne potrebe, drugi del pa je namenjen prikazu Gornje Savinjske doline, seveda s poudarkom na pridelovanje, koriščenju in predelavi lesa v zgodovinskem, zemljepisnem in narodopisnem ter gospodarskem okviru. Priprave na letovanje Nazarski lesarji so lani pričeli z udarniškim delom zbirati sredstva za nakup počitniških j>rikolic. Akcijo so uspešno sklenili in kupili osem prikolic. Na podlagi ankete med vsemi delavci, ki jo bodo opravili do prvega marca, se bodo določili kje in kako bodo letovali ter se tako pravočasno pripravili na letošnje poletje. Priložnost so izkoristili tudi za podelitev priznanj turistične zveze Slovenije najzaslužnejšim članom društva. Zlati znački turistične zveze Slovenije sta prejela Ivan Zupan in Frajo Steincr st„ srebrni Jože Pnišok in Aleksander Videč-nik; bronasti pa Martin Aub-reht in Franc Pečnik. Zaslužena priznanja turističnim delavcem Ponovno glasovanje v Žagarstvu Po neuspelem referendumu, na katerem so se odločali o sprejemu PTT delavci Uspešno delo sindikata Turistično društvo Mozirje Podelili visoka priznanja Pred nedavnim so svoje delo ocenili člani osnovne organizacije sindikata PTT delavcev občine Mozirje. Dejstvo je, da organizacija šteje le 39 članov, delovanje pa precej otežkoča dejstvo, da so raztreseni po vsej dolini, od Mozirja do Solčave. Kljub temu velja, da so bili vedno enotni, udeležili so se vseh akcij v občini in v svoji temeljni organizaciji, uresničili pa so tudi vse sprejete naloge. Aktivno so sodelovali pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov, na zborih PTT delavcev pa obravnavali probleme s katerimi se srečujejo na svojih delovnih mestih in izražali svoje potrebe in želje. Večina članov je zelo aktivna tudi v svojih krajih. Zaradi prevelike medsebojne oddaljenosti in raztre-senosti se žal niso mogli udeleževati vseh športnih, rekreacijskih in kulturnih prireditev, ki jih je pripravljalo društvo za šport in kulturo na ravni delovne organizacije. Občni zbor so združili tudi s ponovoletnim srečanjem Poleg tega so veliko pozornosti namenili boljši medsebojni obveščenosti, socialni politiki in družbenemu standardu, boljšemu gospodarjenju, družbeni samozaščiti in varnosti prenosa in vročitve pošiljk, pa tudi strokovnemu in idejno-političnemu izobraževanju. Gasilsko društvo Nazarje Kadrovsko močno okrepljeni Tudi v preteklem letu so se člani nazarskega gasilskega društva izkazali z uspešnim, pestrim in raznolikim delom, ki ga je utrdil tudi 9. kongres slovenskih gasilcev v Mariboru. Med prvimi nalogami, ki so si jih zadali na zadnjem občnem zboru, je bila okrepitev društva s podmladkom. Zavedajo se namreč, da brez mladih moči ne bodo mogli slediti razvoju in zadostiti vseh potreb. Pri vključevanju pionirjev so imeli precej uspeha, pa tudi sicer so kadrovsko zelo močni, kar je posledica načrtnega dela v preteklih letih. Med drugim imajo danes štiri gasilske častnike prve stopnje in enajst podčastnikov prve stopnje. To je ob dobri in sodobni opremljenosti seveda zelo pomembno, saj so na njihovem področju kar štiri velike delovne organizacije, kar seveda terja nenehno pripravljenost in vsestransko usposobljenost. Lani so slavili tudi 60-letnico uspešnega delovanja društva in so ob tej priložnosti izročili namenu novo sodobno kombinirano gasilsko vozilo. Ob velikih uspehih je seveda treba omeniti pomoč sosednjih organizacij združenega dela, predvsem delovne organizacije Gorenje — Glin, pa tudi krajevne skupnosti in seveda vseh članov, ki so se še vedno izkazali z veliko mero nesebičnega prostovoljnega dela. Zelo dobro sodelujejo z industrijsko gasilsko enoto v lesni industriji, tesno so povezani z gasilsko-tehničnimi enotami civilne zaščite v krajevni skupnosti in z osnovno šolo, seveda pa ne kaže pozabiti sodelovanja z ostalimi društvi in občinskimi dejavniki. Lani na njihovem področju k sreči ni bilo večjih požarov, gasilci pa so se udeležili vrste tekmovanj, prireditev in vaj. Posebej velja omeniti prikaz gašenja in reševanja iz višjih nadstropij na nazarski osnovni šoli, krajanom pa so prikazali tudi gašenje vnetljivih tekočin s kemično peno in gašenje plinske jeklenke. 21. februarja 1985 * Titovo Velenje KULTURA nas cas * Stran 5 Zvezde Newyorških diskotek KINO • KINO • KINO • KINO • KINO FILMSKI SPORED KINA VELENJE Četrtek. 21. 2. ob 18. in 20. uri: OSAMLJENI OČKA — ameriški. komedija. V gl. vi.: Al Patino. Petek, 22. 2. ob 10. uri: MOJE -PESMI. MOJE SANJE — ameriški. V gl. vi.: Julie Andreus. Petek. 22. 2. ob 18. in 20. uri: VIRUS —japonski, grozljivka. V gl. vi.: sonny Chiba. Sobota. 23. 2. ob 18. in 20. uri: MOJE PESMI. MOJE SANJE — ameriški. V gl. vi.: Julie Andreus. Nedelja. 24. 2. Ob 10. uri: OTROŠKA MATINEJA — VLAK V SNEGU — jugoslovanski. otroški. Nedelja. 24. 2. ob 18. in 20. uri: MOJE PESMI, MOJE SANJE -ameriški. V gl. vi.: Julie Andreus. Ponedeljek, 25. 2. ob 10., 18. in 20. uri: VIRUS — japonski, grozljivka. V gl. vi.: Sonny Chiba. Torek, 26. 2. ob 18. in 20. uri: LJUBEZEN V RIU — ameriški, komedija. V gl. vi.: Michael Cai-n?. Sreda, 27.2. ob 10.. 18.in20.uri: LJUBEZEN V RIU - ameriški, komedija. V gl. vi.: Michael Cai-ne. Četrtek. 28. 2. ob 18. in 20. uri: FRANCES — ameriški. V gl. vi.: Jessica Lange. FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek. 25. 2. ob 20. uri FRANCES — ameriški, V gl. vi. Jessica Lange. KINO DOM KULTURE Četrtek. 21. 2. ob 20. uri: PREDSTAVA ODPADE! Nedelja. 24. 2. ob 10. ■uri: OTROŠKA MATINEJA — VLAK V SNEGU - jugoslovanski. otroški. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 23. 2. ob 16. uri: OTROŠKA MATINEJA — VLAK V SNEGU — jugoslovanski. otroški. Sobota. 23. 2. ob 19,30 uri: OSAMLJENI OČKA — ameriški. komedija. V gl. vi.: Al Pacino. Nedelja, 24. 2. ob 17,30in 19,30 uri Ponedeljek, 25. 2. ob 19,30 uri: MOJE PESMI. MOJE SANJE — ameriški. V gl. vi.: Julie Andreus. Sreda. 27. 2. ob 19,30 uri: FRANCES — ameriški. V gl. vi.: Jessica Lange. KINO BRASLOVČE Petek. 22.2. ob 16. uri: OTROŠKA MATINEJA — VLAK' V SNEGU — Jugoslovanski. otroški. Nedelja. 24. 2. ob 18. uri: OSAMLJENI OČKA - ameriški. komedija. V gl. vi.: Al Pacino. Sreda. 27. 2. ob 19. uri: MOJE PESMI. MOJE SANJE — ameriški. V gl. vi.: Julie Andreus. KINO DOLIČ Petek. 22. 2. ob 19. uri: MOJE PESMI. MOJE SANJE - ameriški. V gl. vi.: Julie Andreus. Deček z jabolki - slika s Klemenčičeve razstave Velik odmev, ki ga je kar na začetku dosegla razstava Frana KLEMENČI-ČA, kaže na to, da ljubitelji umetnosti želijo videti tovrstne razstave, tudi izven večjih središč in radi pridejo na ogled. Klemenčičeva ustvarjalnost je bila neustavljiva, to dokazujejo številne slike. Sprva je slikal portrete v svojevrstni tehniki s širokim čopičem, vendar v okvirih akademskega realizma. Pohod impresionizma pa je vzpodbudil tudi Klemenčiča. Na razstavah, ki se jih je udeleževal skupaj z impresionisti, je bilo videti vse manj portretov in vse več krajin, vendar dela pričajo, da te tehnike ni obvladal v celoti. Njegovega dela še ne moremo enotno ocenjevati, kajti nekaterih del, ki vežejo njegov opus, nismo uspeli predstaviti ali pa so ohranjena le v reprodukcijah, kot slika Deček z jabolki, o katerem Manko Q>lar, kot portretiranec, piše naslednje: ' Takrat sem bil star nekaj manj kot pet let. Prva svetovna vojna je šla h Loncu, ni pa bilo konca lačnih dni in so bili vedno hujši, saj je zmanjkalo že vsega. Seveda je spomin na tiste čase že močno obledel, a vendar je dovolj jasen. da vem. da je bilo pri hiši le malo kruha, in da sva čakala z mamo ure in ure. da sva dobila kos sladkorja, ki ga je odkrhnil trgovec od nekakšnega stožca sladkoija. kajti v sladkornih tovarnah ni bilo dovolj časa, da bi pripravljali sladkor v sipi ali kockah. Še hujše pa je bilo z moko in smo videli kruh le tu in tam.Sreča, daje bilo več polente, da smo vsaj z njo preganjali lakoto. Čeprav sem bil še majhen in ves preplašen, sem moral vsak dan iti iz Kosez, kjer smo stanovali, v Podutik po pol litra mleka, nas pa je bilo doma šest. Da. da. hudo je biti brez kruha in sreča, da današnja deca ne vedo. kako je človeku, če je lačen, lačen. Na jesen sva s sosedovim Pecetom — tako je bilo mojemu prijatelju ime — narabutala ob cesti, ki je peljala proti Dravljam. nekaj trpkih tepk. Vsak je potem pljunil svojo hruško in še ugriznil vanjo, da seje ne bi polastil kdo drug. Tako nas je pač silil hud čas v neusmiljeni sebičnost. Nekako do sedmega leta sem torej živel vesele in žalostne dni v Kosezah, ki so danes že del mesta Ljubljane, takrat pa je bila to še vas, s kmetijami, kozolci in kupi gnoja pred hlevi. Na dvorišču, pa tudi na cesti, sem se igral, kot se pač igrajo vsi otroci, s Pecetom. obiskoval Muhačevo mamo. staro ljubeznivo sosedo, ki mi je dala tu pa tam košček kruha, se lovil s sosedovo Lojzko. kije bila hči koseškega kovača, katere portret, ki ga je naslikal akademski slikar Fran Klemenčič. me še danesspominja v sobi na nekdanje dni. Proti koncu vojne je obiskala Koseze očetova prijateljica Angela Karba iz Ljutomera, in ko je videla, kako hudo je z nami. me je vzela s seboj v Ljutomer, da bi ostal tam nekaj časa. pa meje potem kar obdržala in konec je bilo Kosez in lakote in Pečeta. Ko sem odhajal s koseškega doma. sem nemilo jokal. V ustih sem žvečil kos žilave govedine — le kje jo je dobila mama — ki je bila namenjena za popotnico. Solze so mi lile iz*oči. iz nosa se mi je cedilo in sem požiral oboje kar / govedino Med. Večkrat Kulturni center Ivan Napotnik Prireditve Danes, 21. februarja, ob 1930, dom kulture Titovo Velenje. Koncert SIMFONIČNEGA ORKESTRA Slovenske filharmonije. Dirigent: Milan Horvat. Program: Marko Tajčevič, Bogo Leskovic. 7 BALKANSKIH PLESOV, Sergej Prokofjev, ROMEO IN JULIJA, suita iz baleta, Richard Wagner, MOJSTRI PEVCI NURNBERŠKI, uvertura in TRISTAN IN IZOLDA. Predigra in Izoldina ljubezenska smrt. Vstopnice po 200 din prodajajo eno uro pred koncertom. Torek, 26. februarja, ob 18.00, obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani Ogled predpremiere filma Wernerja Herzoga: FlTZCAR-RALDO. V glavnih vlogah: Klaus Kinski, Claudia Cardinale. Gre za doslej največji in najdražji filmski projekt režiseija in scenarista Wernerja Herzoga. Predpremiere se bo udeležil tudi avtor. Odhod avtobusa ob 16.00 izpred parkirišča na avtobusni postaji. Prijave še sprejemajo. Cena celotnega aranžmaja je 600 din. ....................I..................................................................................................................... sem se obrnil proti mami ki je tudi jokala in mi mahala od daleč v slovo. Pa sem se zopet oprijel tete Angele, kol smo ji rekli in nisem vedel, ali naj se obrnem ali naj grem naprej. Pa sem šel le dalje z novo mamo v novi svet. Bilo mi je pet let. to sem izračunal kasneje, me je slikar Klemenčič. kjer sem živel, posadil na stol in mi rekel, da me bo slikal. V eno roko mi je dal košarico jabolk, v drugi pa sem držal najlepše. Potem meje premikal sem in tja. stopil nekaj korakov nazaj, me gledal, zopet stopil k meni, mi obračal glavo na levo in desno, zopet stopil k »štefelaju«. tako smo pač rekli slikarskemu stojalu, na katerem je stalo pritrjeno uokvirjeno platno. Slikar me je zopet gledal, zopet stopil k meni in moji glavi, dokler ni bilo tako, kot se mu je zdelo, da mora biti. No. naj še povem, da so slikarsko platno pripravljali slikarji kar sami. saj takrat ni bilo pravih platen za slikanje, ko pa je vojska pobrala vse le zase in so iz konoplje tkali raje platno za soldaške obleke kot pa platno za slikarje. Ati Klemenčič. kot sem mu pravil z drugimi otroki vred. je napel navadno vrečevino na okvir in jo potem pre-mazal s klejem. daje smrdelo po celem stanovanju. Ko seje platno posušilo, je potem z nekakšno lopatico ali čopičem nanašal na platno barve, in tako je nastala slika. Ati Klemenčič je tudi sam izdeloval barve iz prahu raznih barv in lanenim oljem. Oboje je dobival v neki ljubljanski trgovini, zato pa je moral naslikati lastnika, saj tudi potrebnih oljnih barv ni bilo takrat dobiti. Atija Klemenčiča sem tudi rad gledal pri umetniškem delu. posebno zanimivo gaje bilo gledati, ko je portretiral nekega ljubljanskega trgovca. Temu možakarju nikakor ni šlo v gfa-vo. da je moral sedeti kot pribit, pa čeprav bi mu muha sedla na glavo in poplesavala na njegovi pleši. Pa seje razjezil: »Ne in ne. ne morem sedeti pri miru. Si bom raje poiskal drugega malarja.« In je res odšel, pa se je čez nekaj dni vrnil, ker je bil drugi ljubljanski malar še bolj siten, kot je dejal. Sliko pa je rabil, ker mora viseti v sobi. kier je sprejemal goste. Ko je bila slika gotova, to je trajalo tri do štiri dni. je bil gospod imenitnik zadovoljen in si jo je dolgo ogledoval od vseh strani in je rad plačal tistih nekaj kron. s katerimi smo potem živeli do prihodnjih krajcarjev. Nekoč je ati sedel pred hišo. to je bilo mnogo pozneje in gledal hribe tja proti Savi. Padal je že prvi mrak in sonce je že tonilo za Krimom. Takrat sem se vpisal na-učiteljišče in nekaj časa stanoval zopet v Kosezah. Ati. kot sem ga klical že nekoč, je nepremično strmel v daljavo, pa me je nenadoma vprašal: »Katere barve vi- I)eček z jabolki diš za tistimi hribi za Savo. Dobro poglej! >TV čvekanje«. V njem so prikazali življenje v krajevni skupnosti. V nadaljevanju slavnostne seje samoupravnih organov in predsedstva KK SZDL Šalek— Gorica je podal poročilo o naložbi v nove prostore predsednik gradbenega odbora, Jože Zakošek, predsednica KK SZDL Šalek — Gorica, Lea Lukuč, pa je spregovorila o referendumskem programu za 4. krajevni samoprispevek. KS Franca Leskoška-Luke Največ o samoprispevku Na zboru krajanov, bil je sredi preteklega tedna, so krajani krajevne skupnosti Frane Leskošek — Luka Pesje največ pozornosti namenili četrtemu samoprispevku, razširitvi de|)onije premoga in ukrepom za varstvo okolja pri izgradnji nadomestnih objektov. Krajani so skoraj soglasno podprli prizadevanja za uvedbo četrtega samoprispevka. Z referendumsko zbranimi sredstvi naj bi obnovili krajevne ceste, zgradili cesto do Enclovega vrha, igrišče v Podgorju, uredili parkirni prostor pred podružnično osnovno šolo, kupili opremo za nov gasilski dom, med naloge srednjeročnega programa pa so uvrstili še razsvetljavo ceste v Podgorje. Zelo živahn i je bila razprava pri obravnavanju izgradnje nadomestnih objektov Reka. Pesje je že »ukleščeno« z industrijskimi objekti z vseh strani, poleg tega poteka čez naselje še glavna cesta. Vt "" gas. >i ga lahko tisti, ki so naselje na- takšnem polažaju krajani težko asijo že nastali požar. Preprečili ki so naseli« črtovali v tej coni in tudi izdajali gradbena dovoljenja. Na zboru krajanov so udeleženci sprejeli vrsto pomembnih sklepov, njihovo uresničevanje pa bo spremljala posebna komisija. Če se bodo vsi držali tega, kar so na zboru obljubili, bo med krajani mnogo več zadovoljstva, reševanje vprašanj bo tako precej lažje in uspešnejše. -t. h,- Društvo upokojencev Šmartno ob Paki Še bogatejša društvena dejavnost Skrb za upokojence, še zlasti tiste z nižjimi pokojninami, je prednostna naloga članov društva upokojencev iz Šmartnega ob Paki, ki so pri uresničevanju zastavljenih nalog resnično vrli. „Trudimo se, da bi jesen živlljenja.naši upokojenci preživljali ne le ob delu in vsakdanjih skrbeh, ampak se tudi malo razvedrili in poveselili. Moram reči, da nam je to v preteklem letu kar dobro uspelo," je povedal v začetku pogovora predsednik šmarškega društva upokojencev Janko Kumer. Na treh izletih, ki so jih organizirali lani, so si člani društva ogledali mnoge kulturne in zgodovinske znamenitosti po Sloveniji, spominska obeležja iz NOB, pozabili pa niso še na družabno življenje. Zelo pestra je bila dejavnost društva ob tednu upokojencev. ,,Po svojih močeh se vključujemo v delo vseh organov in družbenopolitičnih organizacij v kraju. Z njimi zelo dobro tudi sodelujemo." V letošnjem letu bo dejavnost šmarškega društva upokojencev še bogatejša. Poleg družabnih prireditev, izletov, piknikov bodo pripravili v društvenih prostorih še kakšno zdravstveno predavanje, razne tečaje. Sredi meseca januarja letos so skupaj s krajevnima skup-nostima Šmartno ob Paki in Gorenje, družbenopolitičnimi organizacijami in krajevno organizacijo Rdečega križa organizirali srečanje starejših krajanov starih več kot 75 let. Vse tiste, ki se' srečanja niso mogli udeležiti, so obiskali in jih obdarili. ,,Dejavnost našega društva bo letos še pestrejša. Pred kratkim smo ustanovili komisijo za šport in rekreacijo, ki bo ,.skrbela" za zdravje naših članov in različna športna tekmovanja. Dela nam letos ne bo manjkalo, dobre Janko Kumer volje pa prav tako ne. Skrb zj upokojence z nizkimi pokojninami pa bo ob tem še vedno naša prednostna naloga." Marljivo se bodo šmarški upokojenci vključili še v teden upokojencev velenjske občine 'n ob tej priložnosti že drugič zapored pripravili razstavo ročnih del. Delovni program pa še ni dokončen. Gotovo ga bodo dopolnili na nedeljskem rednem občnem zboru. Šentilj Trim smučarski tek Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje organizira v soboto, 23. februarja, ob 10. uri na tekaški progi v Šentilju trim smučarski tek. Tek bo za vse starostne strukture enak. Proga bo dolga 4 kilometre. Prijave sprejemamo eno uro pred startom. Če bodo snežne razmere neugodne, bo prireditev preložena! Emina Smaič Še enkrat bi bila rada vojakinja ti ff V prejšnji številki našega tednika smo vam predstavili dekle, ki bo čez dobra dya meseca obleklo vojaško suknjo. Tokrat pa smo zastavili nekaj vprašanj o vojaškem življenju Emini Smaič iz Titovega Velenja. Emina je namreč že spoznala, kakšno je to življenje. ,,Kakšno? Lepo! Red in disciplina sta čisto vojaška. Moram po tihem priznati, da so nam kdaj pa kdaj starešine le pogledale skozi prste. Trije meseci vojaškega življenja so zame kar prehitro minili. Bogatejša sem za nova doživetja, spoznanja in izkušnje. V vojski človek pridobi delovne navade, tovarištva in prijateljstva ni nikjer boljšega kot prav v JLA. Svobode je resda malo manj, vendar z dobro voljo lahko premagaš vsako oviro, tudo to. Povem vam, da bi prav rada oblekla sivo-zeleno uniformo še enkrat, če bi le lahko. To področje me močno zanima že iz osnovnošolskih let," pove Emina po slovensko. Na vojašnico Ljuba Šercerja v Ljubljani vežejo Emino lepi spomini. Poleg vsega že prej naštetega so se ji ,,vtisnile" globlje v spomin desetdnevne vaje na terenu. ,,Radiotelegrafistke smo bile boljše od vojakov. Dobile smo čisto petico," pove z nasmehom. Emina pa je bila tudi najboljša športnica devete armade. Trije meseci vojaškega življenja so po njenih besedah kar naporni, vendar tudi vzdržljivi. Zato Emina svetuje vsakemu dekletu ali ženi do 27. leta starosti, da zbere toliko poguma in se prijavi. ,.Gotovo nobeni, ki se bo odločila za služenje v JLA," ne bo žal. Na delovnem mestu v tozdu Zamrzovalnih omar v velenjski tovarni gospodinjske opreme je Emina zadovoljna. Dobro se razume s sodelavkami, zato ji delo v treh izmenah ni pretežko. V Titovo Velenje je prišla pred sedmimi leti za boljšim zaslužkom. Pravih prijateljev in prijateljic še ni našla. Pa saj jih niti ne pogreša. Prosti čas največkrat preživlja ob branju knjig. Kadar pa ima malo več časa in jo ,,zgrabi" domotožje, pa obišče svoje domače v Gradačacu v Bosni in Hercegovini. ,21. februarja 1985 Titovo Velenje ZANIMIVOSTI > / / nas cas Stran 7 Življenje med Samuraji Doma. sem skoraj že mesec in pol. Lenoba (Jo pisanju, ki prihaja vame vsake toliko časa. prilagajanje in druee neugodne okoliščine so nareclile svoje. Da vendarle uničim par listov papirja za nekaj koristnih japonskih izkušenj. sem se tako odločila šele sedaj. Uporabila sem naš papir, kajti ta tako ali tako vse prenese. Svinčnik pa je japonski. Upala sem namreč., da bo moje delo vsaj malo potekalo po japonskem vzorcu, da bo z njegovo pomočjo hitro, iznajdljivo in učinkovito, rezultati tega dela pa vsaj uporabni, če ne dobri. Premišljevala sem ali naj bo vse skupaj kot nekakšen potopis ali pa le zbir vtisov o živjjenju. naravi in običajih Japonske. Odločila sem se za kompromis med obema različicama. Prva dva nadaljevanja bosta zajela prve. bolj turistične dni v tej čarobni deželi, tretji pa vse nenavadno, kar meje spremljalo v štirih mesecih, kar me je šokiralo, navdušilo in včasih tudi prizadelo. Zakaj tako daleč, zakaj v tujino? Vedno so se v meni prepletale raznorazne želje, vedno sem se obremenjevala z dosegljivimi in nedosegljivimi cilji. Tisti del mene. ki si je želel avanturizma. kije v vsej svoji biti tako radoveden, ki si je želel spoznanja o različnih ljudeh, jezikih, kulturah in svetovih, tisti del je sedaj zagotovo prišel na svoj račun. Prijatelji me včasih opomnijo, da sem vedno govorila. kako nikoli ne bi mogla živeti in delati v tujini. Sedaj se je vse obrnilo drugače. Nikoli ne reci nikoli več je poučen naslov najnovejšega bondovskega filma. Zato v tujino, zato na drugi konec sveta. In kako? Leta. ki sem jih posvetila športu in klubu sem končno izkoristila za nekaj koristnega. Desetletne rokometne izkušnje sem ponudila v zameno za tristo petinšestdeset nenavadnih dni. Čeprav ni bilo lahko mi je uspelo in ponosna sem na to. Po šestnajsturnem letenju me je na tokijskem letališču Narita čakalo prvo veliko presenečenje. Pripravljala sem se na majhne ljudi, a to kar je najprej butnilo vame je bila množica še manjših ljudi. Če nekdo ne more najti sebi enakega, po velikosti seveda in če je ta nekdo ženska, vajena ljudi gledati navzgor ali \saj vodoravno potem si lahko predstavljate kako se je počutil njen vrat. ki je moral svojo funkcijo spremeniti za kakšnih 120 stopinj proti tlcm. Na vso srečo se nisem sama znašla v tem labirintu (z)mešanih občutij. Bi-serka Višnjič. zlata olimpijka. po višini enaka, po rokometnem znanju in slavi pa vsekakor ne. mi je s preprostim stavkom, »ma št a je ovo« dala vedeti, da sva v slavno trgovsko središče, srce Tokia. Pravijo, da je bolje tukaj le pasti radovednost, denar pa potrošiti kje drugje, saj tukaj svojo moč zapravljanja lahko izkazujejo le bogataši-tovarnarji. In ravno v Ginzi sem prvič v stopila v kino. Majhna a simpatična dvorana, opremljena z vso mogočo tehnologijo, kije v svetu že nujna, pri nas pa še redka, me je takoj prevzela. Tu pa sem se tudi prvič resno spoprijela z angleščino in bila zadovoljna. Svetovno uspešni in razvpiti Prijateljstvo z Biso in trenerjem istem položaju. Kljub različnim ciljem, ki so naju pripeljali v ta konec sveta, sva se ujeli v enem. Spoznati morava te ljudi, prodreti v njihovo notranjost, ki jo tako ljubosumno zaklepajo vase. Japonska je nenavadna, čudežna dežela. Japonska je svet zase. podoba iz sanj vsakega pravega avanturista in Tokio je japonska v malem, odsev vseh njenih kultur in gospodarstva. Tokio je država. Zanj smo imeli samo tri dni. Odločno premalo za enajst milijonsko mravljišče ljudi, križišče arhitekture, tehnike in reklamnih sporočil, zabave in poslovnosti. Tri dni za Tokio v začetku septembra, sredi neznosne vročine, sredi 40 stopinj Celzija. V nemogočih pogojih za sprehode sem tako videla Ginzo, Footloose meje navdušil. Zbegalo pa me je dejstvo, da so ljudje neprestano vstopali in izstopali v dvorano, ne glede na to ali je film na začetku, nekje v sredini ali na koncu. Ker predstave vrtijo eno za drugo, bi tako v kinu lahko preživel cele dneve ob istem filmu seveda. Za Japonce je to sicer nemogoče, saj je vsaka njihova minuta takorekoč programirana. kaj šele ves dan. Isti dan sem se sprehodila po enem izmed njihovih parkov kjer v zelenju, tišini, ob ribnikih polnih raznovrstnih rib. želv in drugih živali po nekem čudnem ključu vedno zaposleni Tokijčani preživljajo, družinske piknike in izlete. Bile sva na obisku v našim veleposlaništvu in ob pravi turški kavici zvedeli dosti koristnih nasvetov, kako živeti v tej deželi, v letu. ki naju čaka. Povzpeli sva sc na triinpetdeseto nadstropje najvišjega nebotičnika v Tokiu in občudovali neskončnost mesta. Zaželela sem si v tistem trenutku, da bi ga lahko spoznala v vsej njegovi razsežnosti, od malih, ozkih ulic v revni četrti do bleščečih predelov shovvbusinesa in mode. V teh dneh sem dobro spoznala tudi palčke-japonski jedilni pribor, kajti jedli smo samo tam. kjer žlica, vilica in nož nimajo prostora niti v najbolj skritem predalu kuhinje. Najina spretnost je bila na veliki preizkušnji in tudi potrpljenje. Hrana popolnoma drugačna od tiste, ki sva jo navajeni, v raznoraznih barvah in s čudnim okusom je bila težak plen za dve Evropejki s palčkami v rokah. Vendar se je bilo treba spoprijeti tudi s tem in brezupna borba je obrodila sadove. Tretji dan sva namreč uspeli napolniti praznino v želodcu, nekaj zaradi hitega dojemanja spretnosti »palčkanja« več pa zaradi tega. ker smo končno le uspeli najti nekaj užitnih koščkov mesa. Proste trenutke sem zapolnila s sprehodi po trgovinah. Utrujena od nenehne paše oči po prepolnih izložbah sem se odločili!. da bom raziskala tržišče z glasbo. Tako sem odkrila, da Japonci zvesto, v koraku sledijo vsemu kaj je v svetu novega in dobrega pa naj bo to v glasbi, v modi. v filmu, v gospodarstvu, skratka v vsem. Novinarji, katerih prisotnost v teh dneh nisva pogrešali, so naju dobesedno presenečali z vedno istimi vprašanji. Tudi na novinarski konferenci, ki jo je spremljala celo tokijska televizija, so naju ponosno spraševali, kakšna se nam zdi njihova hrana, kaj misliva o japonskem rokometu, kaj se nama zdi najbolj zanimivo, ali so Japonci simpatični. Bisa ni mogla uiti vprašanjem o olimpijskih igrah in njeni družini, neumnim vprašanjem ali bo pogrešala desetletnega sina Joška. Najini skopi odgovori so v interpretaciji prevajalca zadovoljili novinarje midve pa sva se sprostili šele ob kavici in ob pogovoru s simpatičnim predsednikom japonske rokometne zveze. V teh dneh sva začeli spoznavati tudi tipične, zakoreninjene japonske običaje. FOLKLORNI KOTIČEK (11) Kolo iz Ražanca Vsi vemo, da hočejo biti ženske enakopravne z moškimi. Pri tem sploh ru važno kje, kako in na kakšen način, ampak samo, da so enakopravne. Zato so tudi one hotele imeti SVOJ ples, kjer bi lahko same plesale. Če lahko fantje, zakaj ne tudi dekleta! Tako smo se zatopili v knjige, preštudirali to in ono, dobili vaditelja za nov ples in ženske so si oddahnile — še bodo lahko enakopravne z moškimi. Koliko truda so vložile v to ne vem, vem pa, da zmeraj rade zaplešejo ta ples in se postavljajo z njim. To je ples iz obmorske vasice Raža-nac, sredi Dalmacije. Marsikdo si bo mislil, da je to nežen, romantičen ples. Vendar pa bo spremenil svoje mnenje vsak, ki si ga bo ogledal, saj so lahko koraki deklet prav tako močni in odločni, kot fantovski. In lahko se čudimo, od kod dekletom toliko temperamenta in odločnosti. Res je, da danes, ko imamo (skoraj) vsega dovolj, to ne pride toliko do izraza. Vendar pa včasih, ko je bilo življenje težje, ko so morah garati za vsak kos kruha, takrat so dekleta plesala tako kot so živela. Rada so se zbirala ob vodnjaku, zapela in zaplesala. Pesem poje o lepoti domače?« Vraia in se prepleta s trdim in odločnim korakom deklet. Ples ima tudi socialni značaj, saj so hotela dokazati sebi in drugim, da so sposobna za zakon in da bodo lahko premagovala vse življenjske težave. Noša je temne barve, tako kot v mnogih predelih Dalmacije, skromna in brez nakita. Posebnost plesa je tudi v tem, da je brez glasbene spremljave. Dekleta si dajejo ritem s topotanjem korakov. Ko sem tole pisal, sem se spomnil „plesalk", ki so plesale ta ples. Bilo je na silvestrovanju. Če dekleta plešejo to, zakaj ne bi tudi fantje. Ker smo potrebovali točko za program, je prišla ideja kot naročena. Rečeno — storjeno! Fantje so smuknili v ženske noše in zaplesali. Zdaj vas pa vprašam, če si lahko zamislite lepših deklet, kot so bila naša: z brado, brki, z močno poraščenimi in mišičastimi nogami . . . ampak z božanskim nasmehom. Nasmejali smo se, lahko verjamete, do solz. Fantje pa so tudi odplesali tako, kot je treba. Žal pa fotografij nimam, da bi se lahko nasmejali tudi vi. Pa bo slika z našimi dekleti tudi v redu, se vam ne zdi? Vili Grabner Prgišče misli I 'erige ljubezni so edine verige, ki svobodnemu človeku ne delajo sramote. J. M A KARO VIČ Socializem je moralno vprašanje. Svoboda. Znanje. Kultura. B. ŠTIH Človek poslane nevaren, kadar govori o drugih. Razum se moti. občutek nikoli. A. 1SAKOVIČ P. ZIDA R Prejeli smo Cene v vzgojnovarstvenih zavodih Zadnje dni je v sredstvih javnega obveščanja precej informacij v zvezi cenami dnevnega varstva in uveljavitvijo novega Samoupravnega sporazuma o socialni varnosti. Ker so bile te informacije precej enostranske in ne dovolj celovite, je nastala med ljudmi bojazen, ali bodo sploh še zmogli plačilo stroškov v vrtcu. Zato dajemo informacijo o pripravah za uveljavljanje omenjenega sporazuma in o predvidenih novih cenah dnevnega varstva v naši občini: Konec marca bo skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Velenje na seji določila nove cene oskrbnine za leto 1985 ter višine prispevkov staršev glede na dohodke v letu 1984; cena hrane je bila spremenjena že s 1. 1. 1985. V spomin Ante Kronja Pobrateno mesto Split se je v soboto, 9. februarja, poslovilo od svojega najvidnejšega in najplemenitejšega občana, kon-tra-admirala v pokoju, Anteja Kronje-Čenča. Ante Kronja se je rodil 1. maja 1915 v Sibeniku. Član KPJ je postal leta 1941, bil je prvoborec in nosilec Partizanske spomenice 1941. Po kapitulaciji stare Jugoslavije je začel aktivno delati za narodnoosvobodilno gibanje. V NOB je bil borec, kasneje politični komisar čete in bataljona ter politični komisar 1. dalmatinskega proletarske brigade. Vso povojno obdobje je bil predan družbeno-politični delavec, v JLA je opravljal visoke in častne partijske naloge, prav tako v občini in mestu Split. Ante Kronja je bil načelnik mornarskega šolskega centra, načelnik kadrovskega oddelka jugoslovanske vojne mornarice in organizacijski sekretar CK ZKJ za vojno mornarico. Predvsem je bil strokovnjak in ple- menit človek, poznan po vsej Jugoslaviji, zlasti priljubljen pa v rodnem Sibeniku in v Splitu, kjer je tudi končal svoje delo in tiho odšel. Med občani Titovega Velenja,' ki so v medsebojnem sodelovanju s pobratenim Splitom dosegli lepe uspehe pri izmenjavi izkušenj, utrjevanju bratstva in enotnosti ter krepitvi prijateljstva, je bil Ante Kronja znan in priljubljen kot pobudnik in organizator različnih srečanj. S svojimi prijatelji in sodelavci je vztrajal pri sodelovanju pobratenih organizacij Rdečega križa in pomagal pri zbliževanju zelo oddaljenih krajev in ljudi. Rad je imel Slovenijo, rad je prišel v Titovo Velenje, presrečen je pozdravljal občane in krvodajalce iz Titovega Velenja v Splitu. Ante Kronja-Čenčo bo ostal v našem spominu kot svetal lik človeka in prijatelja, graditelja enotne in bratske Jugoslavije. J. M. Predlog, o katerem bo odločala skupščina, predvideva najvišji prispevek približno 6300 din pri dohodku nad 18.000 din ali 35% od dohodka na družinskega člana — iz leta 1984. Glede na določila Samoupravnega sporazuma o socialni varnosti, katerega podpisnik je tudi Občinska skupnost otroškega varstva Velenje, bo spremenjen način obračuna stroškov v vzgojnovarstvenih zavodih tako, da ne bo več lestvice subvencioniranja, pač pa bodo starši krili stroške povsem v odvisnosti od dohodka v preteklem letu. Predlogje naslednji: — za otroka od 0—6 let 35% od dohodka na družinskega člana; — za otroka v starosti 6—7 let (mala šola v dnevnem varstvu) 25 % od dohodka na družinskega člana. V te zneske je vštet tudi strošek za prehrano, ki naj bi ga starši krili akontativno, poračun glede na odsotnost otroka, bi vzgojnovarstveni zavodi opravljali obdobno (na 3 mesece, ali 2 x letno). Informacije na televiziji in v časopisih, ki napovedujejo bistven porast stroškov, za našo občino ne veljajo, ker smo že v preteklih dveh letih razmerje delitve stroškov med starši in Skupnostjo spremenili in se je delež Skupnosti precej povečal. Nov sporazum prinaša novost — plačilo v odstotkih od dohodka na družinskega člana v preteklem letu in pomeni enak prispevek ne glede na cene v dnevnem varstvu. Če je cena višja na orimer od 6300 din, se ta prispevek viša glede na dohodek družine (občana Domžale na TV), torej se pri ceni 9.000 din prispevek staršev »ustavi« pri dohodku 26.000 din na člana družine. To informacijo dajemo kot predhodno; seveda bo potrebno za sejo skupščine pripraviti natančne predloge prispevkov znotraj določene cene, zaradi približevanja določilom Sporazuma, ki smo ga dolžni pričeti uresničevati s 1.5.1985. PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBČINSKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA Iščemo najstarejšo fotografijo Pozdrav iz Gorenj fl f j . Jmifz kmt- m , ; J1 ; * Razglednica Gorenja Ohranila se je še ena izmed zanimivih podob doline ob Paki. To je razglednica, izdelana na osnovi fotografije, založil pa jo je lastnik trgovine v vasi Gorenje Ivan Tam-še. Razglednica je bila poslana Martinu Fajdigi 4. septembra 1917. leta v 2/26 pešadijsko kompanijo, III. inženirijsko enoto na fronto. Razglednica je prav gotovo izvirna po svoji obliki in vsebini. Pred trgovino Ivana Tamšeta so se ob gospodarju postavili še ostali družinski člani. Vendar v času, ko je bila razglednica poslana, vojaku na fronto, je Ivan Tamše bil že pokojni. Trgovina je ostala, prevzel jo je Franc Satler. Zanimiv je tudi podatek, da je v tej trgovini po letu 1950 nastal zametek današnjega Gorenja. Od leta 1946 do 1950. je bila v teh prostorih zadružna trgovina. Ko so zgradili nove zadružne prostore, so preselili trgovino. Tedaj pa je v prostorih te hiše Zdravko Satler začel z mizarskim delom, kar pa je bila tudi tradicija te hiše. Se v prejšnjem stoletju je bilo tam kolarstvo in tudi hiši se je obdržalo domače ime ,,Pri Bognarju". Zdravko Satler je leta 1950 začel z izdelovanjem sadnih mlinov, leta 1953 pa so se mu pridružili še delavci Kovinsko industrijskega eksploatacijskega podjetja Šmartno ob Paki, ki so ob sadnih mlinih nato izdelovali še mlatilnice in pridobivali tuf. Leta 1958 pa so prevzeli še proizvodnjo Štedilnikov na trda goriva in podjetje preimenovali v Gorenje, tovarna gospodinjske opreme. Seveda pa je za tako veliko proizvodnjo, ki so jo načrtovali, bilo v bivši trgovini v Spehovi kovačiji premalo prostora, zgradili so zidane barake, nekaj let pozneje pa se preselili v prostore rudnika v Velenje. Pred 10. leti pa je vas Gorenje dobilo sodobno tovarno keramike. hj 8. stran t * H9S C3S OD TU IN TAM Titovo Velenje * 21. februarja 1985 Kulturni dan Učenci osnovne šole Miha Pintar Toledo s Titovem Velenju so pripravili »kulturni dane. ki se ga bodo dolgo spominjali. Najhujša je utrujenost od brezdelja, je bilo napisano ? velikimi črkami ndB odrom v avli Solc. V enem dnevu so predstavili najrazličnejše kulturne dejavnosti. za nagrado pa so prisluhnili Ncvv Svving Quartetu z Otoni Pestnerjem na čelu. Bilo je na torek, ki je bil navaden učni dan. pa vendarle nekoliko drugačen. Naj bo ta dan v znamenju kulture. dela. volje, znanja, izmenjave izkušenj. Naj ne bo to dan s proslavo, kot jih je toliko. Pokažimo tudi mi. pionirji. učrenci. pa tudi učitelji, kaj zmoremo, znamo, hočemo. Tako nekako je razlagal idejo o »kulturnem dnevu« na šoli ravnatelj Emil Hartner. In res so v torek učenci in učitelji, pravzaprav vsa šola. nekako pr izno-vali. Najprej v delu. nato v igri. ob pesmi, plesu. V nižjih oddelčnih skupnostih so najprej imeli uro. dve pouka. Nato pa so po razredih prikazali. kaj znajo, kaj lahko prikažejo mlajšim ali starejšim vrstnikom. V učilnici za likovni pouk so nastajale pustne maske. Tovariš Robi je kar žarel od navdušenja, ko je pregledoval nastala dela. ki so še istega dne našla svoj prostor na velikih panojih v šolski avli. »Sprehajam se še naprej, se čudim in smejim, kako odločno, brez kakšnega sprenevedanja vlečejo učenci čopiče po papirju ...«je končala svoje novinarsko poročilo za šolski list Meteor, ki je nastajal tega dne v posebnem tis- kovnem središču. Ismcta iz 8. b. Težko je opisali živ-žav. ki je kar visel vsepovsod po učilnicah in dolgih hodnikih. Tovarišica za izrazni ples je pripravljala najmlajše, tovarišica za folkloro je razglabljala z učenci o ljudskem izročilu plesov, medtem ko so v telovadnici pod strokovnim vodstvom snoznavali.jn preizkušali prve korake angleškega vlačka in fokstrota učenci 7. razredov. Vse je teklo spontano. Ideje so se še vedno sproti porajale, kako bi bilo boljše. Velika šolska avla se je potem, ko je bilo vse nared. v trenutku napolnila z več kol sedemsto obrazi. Učenci, polni pričakovanja, radovedne tovarišice in tovariši, pa številne gostje .. . Prišli so predstavniki krajevne skupnosti, občine, družbenopolitičnih organizacij, pokrovitelja Gorenja. kulturne skupnosti. Viza. Nič zato. če je kdo manjkal, ali pa so tudi koga pozabili povabiti. Glavni naslop je navdušil. Nekdo je pozneje izjavil, daje bil to res »udarni« kulturni dan. V dobri uri šo učenci prikazali vso svojo spretnost, iznajdljivost. znanje. Vse to. kar je bilo po razredih najboljše, so prikazali na glavnem odru. Prikazali so igrice in plese» recitacije ter pesmi, pa izrazni ples ter folklora so dopolnili dobro uro programa, ki ie navdušil. Za konec prireditev pa je nastopil še New Swing Quartet in tudi to je bila nagrada prizadevnim učencem ob kulturnem dnevu. Bilje res lepdan. Sliki in besedilo Hinko Jerčič Novinaiji in uredniki pri »znašanju« časopisa Meteor Šola v naravi V ponedeljek zjutraj smo se učenci 5. c razreda zbrali pred šolo. S sabo smo imeli smučarsko opremo, smuči in potovalke. polne najrazličnejših stvari. Vse smo naložili na kamion. Potem smo odšli v spremstvu učitelja pred direkcijo, kjer nas je čakal avtobus. /■'unije k puncam hodijo, z baterijo svetijo m jim vsi nagajajo IIA. HA. HA, HA rum e ne zaostajajo. . t elo noč galamijo zjutraj vse zaspane so H A. HA. HA. HA R: I rsak veselošofir... PRISPEVKI MLADIH DOPISNIKOV Odpeljali smo se do Pake. Nato smo peš nadaljevali pot na Paški Kozjak. kjer naj bi preživeli šolo v naravi. Po dolgi in naporni poti smo prišli na vrh. Znašli smo se pred kočo. kjer smo preživeli skupaj leden dni. V šoli v naravi smo se imeli lepo. Tovariši so nas mnogo naučili. Samo z vlečnico smo imeli smolo. Nesrečni smo morali »šfamfati«. če se nam je ljubilo ali ne. Tudi napetih dogodkov ni manjkalo. Kar se je zgodilo predzadnji dan bivanja v šoli v naravi, ne bom nikoli pozabila. Bilo je lepo. sončno, januarsko jutro. Po zajtrku smo se vsi s tesnobo v srcih odpravili na smučišče. Tovariši so nam pripravili tekmovanje, kjer naj bi se pomerili v veleslalomu. Vsi razburjeni smo si ogledali progo. Po dveh tekih nam je odleglo. Tekmovanje je bilo zaključeno. Vsi veseli smo se odpravili v kočo na kosilo. Po popoldanski smuki smo vsi nestrpno čakali na rezultate in podelitev medalj. Končno smo le dočakali. Tovariš To-mažič je podelil diplome, priznanja in lepe medalje, izrezljane iz lesa. Vsi smo bili zadovoljni. Mojca Bajec Himna 5.c OŠ Gustava Šiliha (po melodiji »račke«) Sem na Kozjak smo prišli, da se bomo smučali. drsali in kepali HA. HA. HA, HA. vsi veseli padamo in se tud pobiramo zraven se zabavmo HA. HA. HA. HA. R: Vsak veselošofe la pravi, se žc smučat prav zna vsak veselo.fol'c ta pravi tud .ponoč' miru ne da. Vlečnica je za okras. mi pa štamfamo za špas jezni vsi sopihamo HA. HA. HA. HA. Tovariši se kregajo, vlečnico popravljajo, hišnika preklinjajo HA. HA. HA. HA. R: Vsak visehšnl'c . . . NAŠA KRONIKA PONEDELJEK Danes smo krenili v hrib — na Paški Kozjak. Da bi le tovariši ne bili prestrogi. nam blodi po glavi. Grizemo v hrib. Prispemo do koče. Popoldne se nismo smučali, le teptali smo. kolikor smo mogli, saj je snežilo. Počutje je odvisno od tovarišič in tovarišev. Razredničarka je bila utrujena in nema. tov. Novakovo je bolela hrbtenica, tudi tov. Tomažič je bil utrujen, tih in neopazen. Tako bo pa še kar šlo ...,.! TOREK Že zjutraj je barometerska igla pokazala: tov. Novakova tečna, razredničarka še bolj. le kako je s tov. To-mažičem? Kar uganite sami: teptali smo kot nori. sneg pa je padal in padal. Da bi vsaj lahko postavili vlečnico. Tov. nam je te rekel: »Ko bo nehalo snežiti, jo bomo postavili!« Takšen je bil d;m. Zvčer pa: »Če danes v posteljah ne bo mir. boste šli jutri ob pol osmih spat!« No. tisti tovariševo »šlanlanjc in štamfanje« nas je tako utrudilo, da smo takoj ............. / zadržki in izjemami zaspali. SREDA Vstali smo kot običajno. Po zajtrku in umivanju smo se zaposlili. Ne stene smo lepili izdelke, nato pa odšli na smučišče. Danes je naš zračni barometer bil bolj obetaven. Tov. Štum-bergerjeva je bila — ne vem zakaj — boljše volje. tov. Novakova se je smehljala, tov. Tomažič tih in mrk. Žičnica, ki jo je pripravljal, se je pokvarila. Kako je bilo vsem pri srcu. si lahko mislile, noge pa so zaradi štam-fanja še bolj trpele. ČETRTEK Tovarišice so bile: ena materinska, druga enako razpoložena. Tov. Tomažič je imel rojstni dan — ne znamo pojasniti — njegova barometerska igla m\nič določenega pokazala. Hoteli smo tov. razveseliti. Naredili so zanj čestitko, nama pa je bilo najbolj všeč. ker smo ob glasbi lahko zaplesali, pa še predavanje o naravi in lovstvu so nam pripravili. Samo ne vem zakaj.zaspati nismo mogli — noč je bila za nas in za tovariše »grozna«. PETEK Tovarišica je bila spet slabe volje. Že veste katera. Jutro ni bilo dobro jutro, ampak:« Še pozdraviti ne znate — niste tovariški. tožarite. poglejte kakšno je po tleh .... Zdaj, ko bi lahko popravili mnenje o našem slabem razredu. .«Groznosemrazočarana!« Tov. razredničarka Štumbergerjeva je Tudi kolo mora biti pravilno opremljeno, če se hočemo z njim varno vključiti v promet. To sedaj vedo tudi učenci podružnične osnovne šole v Belih vodah, ki so pred nedavnim z zanimanjem prisluhnili predstavniku Občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu o opremljenosti kolesa. zaradi naš. kar nekam rada razočarana — pa tov. Novakova tudi. Potem smo bili nenadoma pridni: pri zajtrku in na smučanju. Danes se spustimo žc 7 vrha. vijugamo, pa tudi še padamo. Popoldan pa smo tekmovali. Kako je bilo. bomo pa zdajle ugotovili. Kako bo pa do konca, bomo pa še videli. SOBOTA Zdaj pa čakamo, pospravljamo, gremo domov. Škoda. Še bi ostali! Moja prva vožnja z avtom Ko sem bil še majhen, sem zelo rad zahajal k sosedu. Tam so me vedno presenetili, npr. s čokolado, igračo, pecivom. Tako sem nekega dne spet odšel k sosedu. SOsed je pral avto, ker seje mislil popoldne peljati na neko slavje. V šali me je vprašal, čemu bom pomagal. Odvrnil sem mu: »Pozneje«. Vzel sem njihovega psička v naročje ter se odpravil v kuhinjo. Takrat mi je teta, tako sem klical sosedo, dala kos torte. Zelo sem seje razveselil. Medtem, ko sem si oblizoval prste, sem pozabil na ves svet okoli sebe. Ko sem pojedel torto, sem se odpravil k sosedu, da sem mu pomagal pri umivanju avta. Po končanem delu sem ga vprašal, če lahko sedem v avto. Ker seje sosed bal za avto. mi je na kratko odgovoril: »Ne.« Bil sem razočaran. Ker nisem nehal moledovati, se je sosed le omehčal. Vzel je ključe iz avta ter odšel. Zlezel sem v avto ter sedel za volan. Vrtel sem ga na eno ter na drugo stran, kot bi res vozil po cestišču. Nevede sem premaknil ročico za prestave ter se »odpeljal«. Ker je bil avto na hribčku, se je premaknil in zdrvel po strmini. Ker me je bilo strah, sem si z rokami pokril oči. Takrat pa je nekaj zabobnelo in avto se je ustavil. Ko sem pogledal iz avta. sem videl, da sem podrl ograjo sosedovega vrta. . POZNEJE JE RAZJARJENI SOSED POKLICAL MOJE STARŠE! Najprej je oštel mene, nato pa starše. Doma pa so me ošteli še starši. Mama mi je šepnila na uho, naj se opravičim. Ker pa je nisem razumel, sem rekel sosedu:« Ko bom velik, si bom pa sam kupil avto.« To je soseda še bolj razjezilo. Tako smo si bili v jezi cel mesec. Čez nekaj časa pa sem se sosedu opravičil za napravljeno škodo. Takrat me je sosed potepljal po rami ter dejal: »Je že v redu. Povrhu lega pa sem bil jaz kriv, da sem te pustil samega v avtu.« Boris Golčman, 8. a. OŠ bratov Letonje, Šmartno ob Paki • Velenje 2000 3.3. Razvojne možnosti, omejitve in strategija dolgoročnega razvoja občine Velenje 3.3.1. Dolgoročni razvojni dejavniki Razvojne možnosti in omejitve dolgoročnega razvoja občine Velenje lahko obravnavamo skozi štiri glavne dejavnike gospodarskega in družbenega napredka: ekonomski, socialni in organizacijski, tehnični in tehnološki ter prostorski okviri, pogoji in problemi. Če pa te dejavnike nekoliko poenostavimo, bi jih lahko razvrstili v dve veliki skupini: v subjektivne in objektivne dejavnike. Pod objektivnimi dejavniki razumemo danosti in procese, ki obstajajo neodvisno od volje posameznika in s katerimi je treba pač računati: prostorski razvoj, tehnološke možnosti, demografske danosti, ekonomski pogoji. Pod subjektivnimi dejavniki pa razumemo vrednote in cilje, ki si jih postavlja delovna organizacija, ter institucionalni nosilci planiranja in načrtovanja družbenega razvoja v celoti. Seveda sta oba dejavnika, subjektivni in objektivni, odvisna med seboj. Cilji se prilagajajo objektivnim razmeram in potrebam, po drugi strani pa so izhodišče družbene akcije, ki spreminja te razmere. Sleherno gospodarstvo je najprej situirano v določenem fizičnem prostoru, pod čemer seveda ne razumemo samo geografske lokacije, fizične razsežnosti in konfiguracije terena, predvsem pa naravna bogastva, ki se nahajajo v tem prostoru. Takšno naravno bogastvo je v primeru velenjske občine predvsem premog, ki je temelj vsega njenega gospodarskega razvoja. Nadaljnja ključna prostorska danost pa je seveda bližnja perspektiva izčrpavanja tega naravnega bogastva. Med prostorskimi dejavniki v ožjem pomenu besede pa moramo omeniti predvsem majhne razsežnosti, hribovitost, ki omejuje možnosti naselitve, ter prilično odmaknjenost od glavnih prometnih ter gospodarskih in kulturnih središč. Prostorskega faktorja ne moremo ločiti od tehnološkega, šele določena stopnja tehnološke razvitosti je namreč omogočila, da je izkopavanje nizko kaloričnega lignita sploh postalo ekonomsko rentabilno, in prav ona je omogočila tudi takšno hitrost izkopa, da nadaljnji izkop v doglednem času ne bo več rentabilen. Medtem ko so v ZDA in Sovjetski zvezi že v začetku našega stoletja razvili tehnologijo vtekočinjanja in vpli-njevanja premoga z izgorevanjem premoga v zelo globokih nahajališčih, nas pogoji izkopa v velenjskih rudnikih, ki spadajo med najtežje v Evropi, odvračajo od mehaničnega prenašanja tujih izkušenj na velenjske razmere. Podobno kot tehnologija določa vrsto naravnih bogastev in stopnjo njihovega izkoriščanja, pogojuje tudi stopnjo in vrsto angažiranosti človeškega faktorja, ki predstavlja socialni in organizacijski okvir in pogoj gospodarjenja. Sleherna tehnologija zahteva večjo ali manjšo število delavcev, postavlja določene zahteve glede na starost in spol delavcev, zahteva določeno poklicno in izobrazbeno strukturo, itd. Za tehnologijo v velenjski občini seveda velja, da je tipično delovno intenzivna, se pravi, da zahteva velike količine delovne sile z razmeroma nizko stopnjo izobrazbe. Njena nadaljnja značilnost so razmeroma majhne možnosti zaposlovanja žensk. Na sto zaposlenih moških odpade v velenjski občini samo 66 žensk, medtem ko jih odpade v Sloveniji kot celoti 77. Oba faktorja, se pravi delovna intenzivna ekonomika in razmeroma nizek delež zaposlovanja žensk, seveda spet povečujeta demografski pritisk na razpoložljivi fizični prostor. Seveda pa se delovanje človeškega faktorja ne omejuje samo na demografijo; v enaki meri moramo upoštevati tudi stališča, vrednote in navade posameznikov, njihove medsebojne odnose, oblike organiziranja itd. Vsi ti dejavniki so po eni strani odvisni od naravnih danosti, tehnoloških dejavnikov in ekonomskega razvoja, po drugi pa seveda sami vplivajo nanje in jih oblikujejo. Ko govorimo o ekonomskih dejavnikih, imamo v mislih ekonomske težave Gorenja. Te težave so seveda spet povezane z drugimi dejavniki, tako z delovno intenzivno tehnologijo, z nizko izobrazbeno ravnjo zaposlenih itd. Tehnologija je ostala slej ko prej delovna intenzivna, zato lahko ob sleherni oživitvi gospodarstva pričakujemo ponovno ekstenzivno zaposlovanje, in nekateri znaki tega se že kažejo. Edini sprejemljivi izhod iz te situacije bi bil nagel prehod v razvojno intenzivno gospodarjenje, in zlasti v Gorenju so že napravili nekatere korake v tej smeri. Sedanja proizvodnja bele tehnike naj bi se obogatila z elektroniko, uporabile naj bi se že pridobljene izkušnje na področju robotike itd. Toda upravičeno se postavlja vprašanje, kako naj gospodarstvo, ki ni našlo in zbralo sredstev za modernizacijo niti v prejšnjih ugodnejših časih, to stori danes, v obdobju krize, ko.se bori za goli obstoj. Po drugi strani pa nas težave opozarjajo, da velenjsko gospodarstvo ni osamljen otok, ampak je tesno povezan z jugoslovanskim, pa tudi s svetovnim gospodarstvom. 33.2. Strategija dolgoročnega razvoja občine Velenje Izhajajoč iz danes prevladujočega stališča, da je tehnološki razvoj postal poglavitni dejavnik rasti delovne in tehnične produktivnosti in če izhajamo iz slovenske dolgoročne strategije, t.j. iz preusmeritve od delovno ekstenzi- I vne, lahko predelovalne strukture j na tehnološko komponento razvo- ! ja, lahko ugotovimo, da bo Ve- 1 lenje s svojo obstoječo industrijsko strukturo lažje startal v novo obdobje kot drugi, zlasti terciarni oz. lahko predelovalni centri in regije. Velenjska industrija ni prilagodljiva, ker za razvoj ni bila usposobljena, primanjkoval ji je t.im. ,,software", siva substanca, znanje, raziskovanje. Zato je bil v preteklosti položaj gospodarstva v neugodnem položaju: brez fleksibilnosti (z izjemo proizvodnje II. oddelka) in brez razvojno — znanstvene substance. Tehnološka strategija (forsira rast I. oddelka), bo zahtevala obilo deviznega kapitala, ki ga lahko prispeva predvsem fleksibilni design, kvaliteta, marketing II. oddelka. V tehnološko varianto dolgoročne strategije nas prisiljujejo strukturne spremembe doma in v svetu, antiinflacijska oz. stabilizacijska prizadevanja ter recesija na mednarodnem gospodarskem prizorišču. V to varianto nas vodijo tudi zgodovinsko — razvojna spoznanja. Tako se npr. na določeni nižji stopnji razvitosti nosilci napredne strukture delovne intenzivne industrije, ki so prevzemale naravni in deagrarizacijski priliv delovne sile. Slovenija in Velenje sta že prerasla to razvojno fazo in vstopila v naslednjo: to je v etapo prestrukturiranja sekundarnega sektorja (pretežni del Jugoslavije bo še do cca 1990 leta v etapi prestrukturiranja iz kmetijstva v industrijo. Vse etape razvoja: delovno — intenzivna — tehnološka intenzivna — razvojno intenzivna so v prestrukturiranju industrije Velenja evidentne. ,.Velenjski model" strategije pa poleg favoriziranja tehnološko in razvojno intenzivne skupine dejavnosti, vključuje tudi tradicionalne delovno intenzivne panoge. To razlikovanje utemeljujemo z vsesplošnim pomanjkanjem kapitala in znanja za prehod na intenzivnejše panoge. Jasno je, da je prehod na tehnološko varianto strategije življenjska nujnost, hkrati pa je nadaljnji razvoj pogoj za priliv konvertibilnih deviz za ohranitev stika s svetovno tehnologijo. Izvoz na konvertibilna področja bo v središču naših prizadevanj, zato da zagotovimo nakup nafte in nakup sodobne tehnologije. Krizno obdobje deficita v plačilni bilanci in forsiranje izvoza bo trajalo po napovedih tja do 1. 1988—1990. Proizvodnji hrane, surovin in energije so sodelavci projekta ,.Velenje 2000" dali strateško pomembno pozicijo. Kriteriji prestrukturiranja se zgodovinsko niso spreminjali, pač pa so se dopolnjevali. Ti kriteriji so: — višja produktivnost tehnike in živega dela, ki se izraža v višjem dohodku na zaposlenega; — intenzivnejša izvozna naravnanost, ki se izraža v večjem deviznem prilivu, zaradi nabave nove tehnologije, energije, repro-materiala; — večja racionalnost uporabe energije, surovin, živega dela, naravnega akumuliranega bogastva, ki se izraža v višjem dohodku na prebivalca; — uvajanje (poleg ekonomske) — tudi socialna in prostorska racionalnost na podlagi objektivnih, humano opredeljenih vrednot, kar se izraža v humanih socialističnih samoupravnih odnosih in v zaščiti zdravstvenega delovnega in življenjskega okolja. Naslednja posledica tehnološke in izvozne orientacije v dolgoročni strategiji Velenja je problem skladnosti v strukturi gospodarstva in skladnosti v ekonomskem, socialnem in prostorskem aspektu družbenega razvoja. Problem skladnosti je večina dilema vsake rasti. Ta dilema izhaja pravzaprav iz kriterija izbire dolgoročne strategije in vrednot vsakokratne družbe. Problem skladnosti se kaže predvsem v razmerju med ekonomskimi in socialnimi interesi in cilji, ki so si v zgodovinskem konfliktu. Medtem ko obstajajo v ekonomskem planiranju relativno jasni cilji ekonomskega razvoja in jasni ekonomski indikatorji, se v planiranju socialnega razvoja srečujemo z nejasnostjo ciljev in nejasnostjo indikatorjev. Konkretizacija problema skladnosti se bo v Velenju manifestirala v tem, da se strategija tehnološke intenzivnosti dela ter racionalnosti dela nasploh ne more izpeljati sama po sebi, marveč le v povezavi z ustreznim subjektivnim faktorjem: izobrazba, raziskovanje, zdravstvo, telesna kondicija in mentalna sposobnost, ki jo delu daje kultura, so nepogrešljivi in le za ekonomske interese. Kvaliteta subjektivnega faktorja v tej strategiji ni le sredstvo pač pa tudi in predvsem cilj. Skladnost med ekonomskimi, socialnimi in prostorskimi cilji je torej temeljna vsebina izbrane strategije dolgoročnega razvoja Velenja. 4. RAZVOJNE SPECIFIČNOSTI Razvojni faktorji Gospodarska in socialna zgodovina ter urbanski razvoj v zadnjih, 30 letih sta očitno pokazala na številne primerjalne prednosti. V dosedanjem toku pa so stale na poti tudi številne ovire (antifak-torji). Na prvo mesto sodi znanje, t. j. kadrovski potencial, njegova neustrezna izobrazbena struktura zaposlenih oz. % deleža posameznih izobrazbenih nivojev med zaposlenimi. Posledica teh pomanjkljivosti je pomanjkanje realističnih in hkrati širokopoteznih konceptov, programov in projektov, zaradi določene miselnosti, izhajajoče iz samozadostnosti in strahu pred tveganjem zaprtosti itn. Kot ovira nastopajo problemi jugoslovanske ekonomske politike in gospodarskega sistema (deficit plačilne bilance, inflacije itn.) ter zunanja svetovno-tržna gibanja, omejitve ipd., ki se jim ne moremo dovolj prilagajati, zaradi neelastič-nosti velikega dela ekonomsko-so-cialne strukture Velenja. Tudi družbene dejavnosti se praviloma togo odzivajo na spremembe in nove zahteve časa t. j. na nove zahteve po družbenih dobrinah in storitvah, kot so novo znanje, izobraževanje, kultura, ipd. Še najmanj prilagodljiv pa je prostor in grajene fizične strukture. Zato je tukaj riziko napačnih odločitev največji. Slaba prilago-dilvena sposobnost velenjske so-cioekonor- ' e strukture je nedvomno ci.u največjih vprašanj naše bodočnosti in je funkcionalno. vzročno posled~">o zvezana z mobilnostjo oz. nobilnostjo produkcijskih faktorjev. 21. februarja 1985 * Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas * Občina Velenje Posodabljanje dela upravnih organov občine Pravica in dolžnost vsakega občana in delavca je, da je pravočasno in "avilno informiran o vseh dogodkih, posebno pa o tistih, ki neposredno vplivajo na njegovo življenje, njegovo delovno, družbeno in politično aktivnost. Zato se vsak na svojem področju delovanja trudi, da bi si zagotovil čim več uporabnih informacij. Današnji tempo življenja zahteva, da občani in delavci morajo razpolagati s pravočasnimi in pravilnimi informacijami, to pa pomeni, da je za doseganje tega cilja potrebno uporabljati najnovejše tehnične in umske dosežke za obdelavo podatkov, kar pa je lahko v tem trenutku le računalniška obdelava podatkov. Vsak občan ali delavec se občano srečuje z informacijami, ki so rezultat računalniške oz. avtomatske obdelave podatkov, tako v krajevni skupnosti in na svojem delovnem mestu, kakor tudi doma preko tiska, radia in televizije. Lahko trdimo, da ni informacijskega sistema, ki ne bi koristil računalniških uslug. Upravni organi Skupščine občine Velenje so prvič pristopili k organizirani obdelavi podatkov leta 1978. Takrat so to bili osnovni podatki o občanih in o ulicah, cestah, trgih, poteh in naseljih, uporabljali pa so se za izpis volilnih spiskov, spiskov za fluorografiranje, raznih seznamov občanov za potrebe upravnih organov in krajevnih skupnosti ter za naslovljanje uradnih dokumentov, s področja odmere davkov in prispevkov. Do 1983. leta so upravni organi vzdrževali osnovne podatke in se trudili navezati na te podatke predvsem podatke o odmeri davkov in prispevkov. Obdelave podatkov so bile občasne v paketni obliki in na računalniku IBM/370 pri Iskra Commerce v Ljubljani. Leta 1981 je bil sprejet Zakon o temeljih družbenega sistema informiranja in o informacijskem sistemu federacije (Uradni list SFRJ, številka 68/81). Z namenom, da bi sledili zakonskim določilom in potrebam upravnih organov, smo priključili k osnovnim podatkom o občanih enotne matične številke občanov. Sprejetje Zakona O družbenem sistemu informiranja SR Slovenije (Uradni list SRS, številka 10/83) je prineslo osnovne zadolžitve družbenopolitični skupnosti pri zbiranju, obdelavi in izkazovanju podatkov. Upravni organi so zadolženi, da organizirajjo in vzdržujejo naslednje skupne registre: — register prebivalstva, — register organizacij in skupnosti — 'register prostorskih enot. Temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge družbene organizacije ter društva so po zakonu subjekti družbenega sistema informiranja. Subjekti družbenega sistema informiranja morajo uporabljati kot identifikacijske podatke o osebi, organizaciji oziroma skupnosti ter prostorski enoti podatke iz skupnih registrov. Z namenom, da bi, na osnovi zakonskih _ določil ^in potreb subjektov družbenega sistema informiranja, čim bolj organizirano zbirali, obdelovali in izkazovali potrebne podatke oziroma informacije, so upravni organi prenesli avtomatsko obdelavo podatkov v Titovo Velenje, na računalnik DELTA 4850 delovne organizacije EKO in postavili osnovno obliko informacijskega sistema upravnih organov, ki je sestavljena iz: —_osnove informacijskega sistema upravnih organov —^podsistemov ' — register prebivalstva, — prostorski plan, — kadrovska evidenca — ljudska obramba, • — gospodarstvo, — finance občine, — planiranje in odločanje, — SIS gospodarskih dejavnosti, — SIS družbenih dejavnosti. v Znotraj informacijskega sistema upravnih organov so povezave tako postavljene, da so vsi podsistemi vezani na osnovo informacijskega sistema upravnih organov oziroma obratno, osnova informacijskega sistema upravnih organov je pove--zana z vsemi podsistemi. Avtomatska obdelava podatkov neke naloge v enem od podsistemov lahko koristi. podatke, razen iz osnove informacijskega sistema upravnih organov, tudi iz drugih podsi- stemov. Osnovni povezovalci v informacijskem sistemu upravnih organov so enotna matična številka občana, matična številka delovne organizacije ali skupnosti in popisni okoliš. Informacijski sistem upravnih organov je preko osnove povezan z informacijskimi sistemi v občini in z informacijskimi sistemi v republiki. Osnova informacijskega sistema upravnih organov vsebuje naslednje skupine podatkov: — register šifrantov, tabel in matrik (šifrant: dodatkov k hišnim številkam, občin, sorodstvenih odnosov, krajevnih skupnosti, krajevnih uradov, naselij, narodnosti; tabela pošt; matrika: povezav statističnih okolišev s popisnimi okoliši, povezav krajevnih skupnosti s popisnimi okoliši, povezav naselij s popisnimi okoliši, povezav katastrskih občin s popisnimi okoliši), — register ulic, cest, trgov, poti in naselij, kjer je najnižja enota tisti odsek ali del ulice, ceste, trga, poti ali naselja, ki spada v eno krajevno skupnost in pod eno pošto in je natančno opredeljen s hišnimi številkami. — register hišnih številk, kjer so hišne številke tudi prostorsko opredeljene z zemljepisnimi koordinatami težišč tlorisov (centruidov), — register osnovnih podatkov o občanih in o tistih neobčanih, ki so lastniško ali delovno povezani na območju občine. Podsistem register prebivalstva zajema naslednje skupine podatkov: — matične knjige, — osebnih legitimacij, — potnih listov, — vozniških dovoljenj, — prometnih dovoljenj, — začasno prijavljenih neob-čanov, — evidence orožja in streliva. Podsistem prostorski plan zajema naslednje skupine podatkov: — register prostorskih enot, — zemljiški kataster, — zemljiška knjiga, — kataster stavb, — kataster komunalnih naprav, — geodetska mreža, — evidenca temeljnih topografskih načrtov, — prostorska dokumentacija. Podsistem kadrovska evidenca zajema naslednje skupine podatkov: — register delovnih organizacij, — register delavcev. Podsistem ljudska obramba zajema naslednje skupine podatkov: — razporeditev občanov, — vojaške obveznike, — civilno zaščito,- — teritorialno obrambo, t- občinsko organizacijo ZRVS, — materialna sredstva. Podsistem gospodarstva zajema naslednje skupine podatkov: — gradbena dovoljenja, — kmetijstvo, — obrt, -trg, — preskrbo, — cene, — urejanje prostora in varstvo okolja, — energetiko, — planiranje, — družbene dejavnosti, — inšpekcije, — statistiko, — dokumentacijo. Podsistem finance občine zajema naslednje skupine podatkov: — davke in prispevke v celoti, — finance upravnih organov, — občinski proračun in druga družbena sredstva. Podsistem planiranje in odločanje zajema vse samoupravno in družbeno dogovorjene informacije za potrebe: — družbenega planiranja in — delegatskega odločanja. Fodsistema SIS gospodarskih dejavnosti in SIS družbenih dejavnosti se po sklepu Izvršnega sveta SO Velenje vključujeta v informacijski sistem upravnih organov. Skupščina občine Velenje je z odlokom ustanovila Svet za družbeni sistem informiranja, ki je družbeno svetovalno telo za področje zbiranja in obdelave podatkov ter toka informacij med informacijskimi- sistemi oziroma subjekti družbenega sistema informiranja v občini oziroma v družbenem sistemu informiranja občine. Z o/.irom na tok informacij v družbcrtem sistemu informiranja občine ločimo več različnih virov informacij, za katere skrbijo posamezni subjekti družbenega sistema informiranja in jih imenujemo: osnovni viri informacij, vir informacij o občanih in prostoru in posebni viri informacij. Osnovni viri informacij so delovne organizacije, ki imajo organizirane svoje informacijske sisteme, v skladu s samoupravnim in družbenim dogovarjanjem pa posredujejo v vir informacij o občanih in prostoru tiste informacije, ki se uporabljajo pri družbenem planiranju in delegatskem odločanju. Vir . informacij o občanih in prostoru se v naši občini' pokriva z informacijskim sistemom upravnih organov, kar je pogojeno z določili Zakona o družbenem sistemu informiranja. Upravni organi, kot subjekt družbenega sistema informiranja, skrbijo za skupni vir informacij družbenega sistema informiranja (osnova informacijskega sistema upravnih organov) in za svoje specifične informacije. . V posebne vire informacij spadajo družbeno planiranje in delegatsko odločanje. Za vse vire informacij velja, da informacije pošiljajo in sprejemajo. Vir informacij o občanih in prostoru pa posreduje vsestransko obdelane informacije, to naj bi bil cilj povezovanja, razen koriščenja skupnih podatkov v družbenem sistemu informiranja občine. Dogovorjene informacije se posredujejo tudi koristnikom, ki v ničemer tie spreminjajo vsebine, to so tisk, radio in televizija. Upravni organi Skupščine občine Velenje imajo v celoti zgrajeno osnovo informacijskega sistema, s tem je informacijski sistem upravnih organov sposoben povezovati vse informacijske sisteme v občini ob pogoju, da ti sistemi vključijo med svoje podatke dva osnovna povezovalca, to je enotno matično številko občana in popisni okoliš. V letu 1986 upravni organi načrtujejo povezavo z Republiškim sekretariatom za notranje zadeve SR Slovenije, v skladu s samoupravnim sporazumom, ki je sklenjen z občinami na tem področju. S tem bo podsistem register prebivalstva preko osnove informacijskega sistema upravnih organov povezan z informacijskim sistemom notranjih zadev na nivoju republike, manjkajoči del podatkov podsistema register prebivalstva pa bodo dogradili upravni organi. Podsistem prostorski plan vsebuje že podatke o zemljiškem lastništvu, zemljiškem katastru in o kazalcih prostorskega razvoja. Osnovni prostorski elementi zemljiškega katastra so povezani z osnovnimi prostofskimi elementi političnih in drugih razdelitev prostora preko popisnih okolišev, ki so opredeljeni z zemljepisnimi koordinatami. Ostale naloge tega podsistema se bodo reševale postopoma in v skladu z možnostmi. Del kadrovske evidence obdeluje Sekretariat za kadrovska vprašanja pri Izvršnem svetu SR Slovenije. Družbeni sistem informiranja občine potrebuje celovito rešitev kadrovske evidence, saj so ti podatki osnova mnogim aktivnostim, ki se dogajajo v občini. Predvidevamo, da se bodo tehnične možnosti upravnih organov v letu 1985 toliko-okrepile, da bomo lahko pristopili k tako širokemu in zahtevnemu povezovanju, kot je kadrovska evidenca v občini in s tem k izgradnji podsistema kadrovska evidenca, v informacijskem sistemu upravnih organov. Čeprav so podatki v podsistemu ljudska obramba v glavnem tajne narave, je njihovo navezovanje na prostorske enote in enote kadrovske evidence zelo močno. Priprave podatkov tega podsistema so tako daleč, da bo v letu 1985 prišlo do direktne vkjjučitve v informacijski sistem. Ves tisti del podatkov oziroma informacij, ki jih posamezni subjekti obdelujejo ločeno za svoje potrebe, so pa skupnega pomena, je zbran v podsistemu gospodarstvo. Z odprtjem možnosti povezovanja informacijskih sistemov, se je tudi zelo povečala možnost zbiranja informacij in njihovega poenotenega obdelovanja v podsistemu gospodarstvo. Podatki podsistema finance občine so take narave, da so v večini posledica uporabe informacij iz podsistemov prostorski plan in gospodarstvo, zato uresničevanje obdelave teh podatkov zaostaja za ostalimi. Izjema so le davki in prispevki, ki se morajo obdelovati, čeprav niso povezani s svojimi osnovnimi podatki, se pa lahko z enotno matično številko in popisnim okolišem povezujejo v informacijski sistem upravnih organov. Planirana vključitev davčnega knjigovodstva v letu 1985 bo zaključila ta del podsistema finance občine (davki in prispevki v celoti). • Planiranje in odločanje bo dobilo svojo polno veljavo šele pri celotni izvedbi povezav informacijskih sistemov v občini, ko. bodo pri tovrstnih informacijah upoštevani vsi subjekti družbenega sistema informiranja v občini. Podsistem SIS gospodarskih dejavnosti se je začel vključevati v informacijski sistem z obdelavo podatkov stanarin in stanovanjskega fonta. Obdelava podatkov socialno varstvenih pomoči pa je tisti del podsistema SIS družbenih dejavnosti, ki bo v letu 1985 odpfl možnost oziroma pripravljenost za nadaljni razvoj obdelave podatkov v tem podsistemu. Vsa dosedanja prizadevanja in nadaljnje možnosti razvoja informacijskega sistema upravnih organov so tesno povezana, na eni strani z željo upravnih organov, da se tak sistem čimprej dogradi in služi svojemu namenu iq na drugi strani z materialnimi možnostmi takega razvoja. Obstaja močno prepričanje, da se bo v letu 1985 izpolnil, s spostavitvijo kabelske mreže za daljinsko obdelavo podatkov, precejšen del želja upravnih organov in samoupravnih interesnih skupnosti. Upravni organi si krčevito prizadevajo zagotoviti ustrezno strojno opremo in vzpostaviti potrebne zveze, kar pa je zelo drago. Posodobitev in racionalizacija administrativno upravnega dela pa je mogoče le takrat ko so 100 % zagotovljeni vsi pogoji dela, ker če manjka samo del informacije — soglasja ki je potrebna pri upravni odločitvi, ne moremo pričakovati ^rezultatov, ki bi jih sicer lahko. Vsakoletna sredstva v občinskem proračunu, ki so šele v zadnjih dveh letih na razpolago še zdaleč ne zagotavljajo možnosti za nakup opreme, zato si pomagamo z različnimi sporazumi zagotoviti JANUARSKI MRAZ ŠE NI POZABLJEN — Tegobe januarskega hudega mraza smo slcoraj že pozabili. Tu in tam pa nanj spominjajo še posledice. Na podružnični osnovni šoli Biba Roeck v Belih vodah je v drugi polovici januarja zaradi hudega mraza zamrznil del vodovoda. Ko je bilo vreme nekoliko toplejše, je voda zalila vse prostore in povzročila veliko škodo. Voda ie prepojila parketna tla v vseh prostorih na obeh etažah. Parket je »kipnil« kot kruh. Za obnovo bodo potrebna večja gradbena in mizarska dela, stroški pa bodo seveda prav tako veliki. Voda je »pustošila« v času počitnic, dežurna oseba pa je opazila poplavo potem, ko seje ta zlila z zgornjih v spodnje prostore skozi betonsko ploščo. J. M. ustrezen denar za nabavo AOP opreme. V lanskem letu je bila izgrajena PTT kanalizacija za povezave, v letošnjem letu pa si morajo upravni organi zagotoviti ustrezne spominske enote pri računalniku in nabaviti vsaj pet terminalov, za zajemanje ppdatkov in kasnejše vzdrževanje. Prehod na avtomatsko obdelavo podatkov pomeni za delavce upravnih organov dodatno delo. Prepričani pa smo, da be avtomatska obdelava podatkov v prihodnosti zagotavljala boljše in hitrejše obravnave v korist občanov. Pripravil: Aleksander Gergar Elkroj - Konfekcija Šoštanj Kakovost in spoštovanje rokov Lanska prizadevanja marljivega Elkrojevega kolektiva iz Šoštanja, da bi uresničili načrtovano proizvodnjo in ustvarili kar največji dohodek, niso bila zaman. Doseženi rezultati namreč kažejo, da so nekatere načrte celo presegli, o vsem pa bodo te dni razpravljali delavci na svojih zborih. Čeprav so za lansko leto načrtovali precej več izdelkov kot leto poprej, zlasti za izvoz, in ob dejstvu, da so za nove tuje naročnike morali ob drugačni tehnologiji uvajati v proizvodnjo vedno nove izdelke, so morali za to porabiti več časa, kot bi ga sicer. Izdelali so 142.201 ženskih in otroških hlač in približno 80 od-stotkovae proizvodnje izvozili na konvertibilno tržišče. Ostale izdelke so prodali na domačem in klirinškem tržišču. Ustvarili so za okrog 180 milijonov dinarjev celotnega prihodka, 121 milijonov dohodka, 100 milijonov čistega dohodka, približno 47 milijonov dinarjev pa so namenili za bruto osebne dohodke. Povprečni osebni dohodek v šoštanjski Konfekciji je bil lani 26.361 dinarjev. V novembru in decembru so osebne dohodke glede na ustvarjen dohodek zopet povišali in sedaj dosegajo 28.329 dinarjev. Za poslovni sklad so namenili 39 milijonov dinarjev. Dosežem poslovni rezultati so za šoštanjski kolektiv zelo spodbudni, saj jih letos čaka izgradnja prepo-trebnih novih proizvodnih prostorov. Seveda teh rezultatov ne bi bilo, če se sleherni delavec ne bi zavedal, da se lahko le z največjimi napori in s kakovostjo kosaš na tržišču, zlasti na tujem, z vse bolj konkurenčnimi partnerji. Če so hoteli tujim kupcem pravočasno odpremiti izdelke, so morali delati tudi ob prostih sobotah, pa tudi letos bo tako, če želijo tuje kupce obdržati. Pri štirih nemških naročnikih so sj namreč pridobili "zaupanje, ki ga ne želijo zapraviti. Zanimanja za izdelice šoštanjske Konfekcije je na tujih trgih večje od njihovih zmogljivosti v sedanjih utesnjenih delovnih prostorih, kljub temu pa so njihovi letošnji proizvodni načrti še bolj smelo, zastavljeni. Proizvodnjo nameravajo povečati za 10 odstotkov, torej naj bi izdelali 150.000 ženskih in otroških hlač. Kot sedanje izkušnje kažejo, bodo tem količinam kos, tudi zato, ker so v preteklih letih, zlasti pa lani, skoraj vso staro strojno opremo zamenjali z novo. Ob tem velja poudariti, da bo še naprej njihova osnovna skrb, obdržati sedanjo raven kakovosti in upoštevanje dogovorjenih rokov, ki so zelo kratki. B. Mugerle V NAMI POSODABLJAJO ODDELKE — V veleblagovnici ljubljanske Name v Titovem Velenju so se lotili preurejanja in posodabljanja opreme v pritličju. Staro opremo bodo zamenjali s sodobnejšo. Kupcem bodo izdelki tako bolj dostopni, nakup pa ugodnejši in lažji. Seveda se bodo s tem izboljšali tudi delovni pogoji prodajalcev. Vsekakor bo poslej izbira izdelkov v pritličju boga- tejša. sem pa bodo iz prvega nadstropja preselili tudi otroški oddelek. V prihodnje bodo postopoma preuredili tudi ostale oddelke. (b. m.) 10. stran * DOS C35 OBJAVE. RAZPISI. REPORTAŽE Titovo Velenje * 21. februarja 1985 Rudnik lignita Velenje n. sol.o., Titovo Velenje Rudnik lignita Velenje Kadrovsko-sploini sektor Delavski svet TOZD IZOBRAŽEVANJE in Delavski svet TOZD MIZARSKA DEJAVNOST RAZPISUJE dela in naloge 1. VODENJE TOZD IZOBRAŽEVANJE 2. VODENJE TOZD MIZARSKA DEJAVNOST Pogoji: pod 1 — najmanj srednja strokovna izobrazba rudarske smeri _ — strokovni izpit za delo v metanski jami — 3 leta delovnih izkušenj' — ustrezne izkušnje pri organizaciji praktičnega pouka — izobraževanja na področju rudarstva — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela v TOZD pod 2 — najmanj srednja strokovna izobrazba — 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela v TOZD Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje z oznako ,,za razpisno komisijo". Imenovani delavec bo imenovan za 4 leta. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. Komisija za delovna razmerja pri DSSS OBJAVLJA dela oz. naloge VODJA GLAVNEGA SKLADIŠČA Pogoji: — najmanj srednja strokovna izobrazba —'2 leti delovnih izkušenj — pasivno znanje tujega jezika , *. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh od dneva objave na naslov: kadrovska služba DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. Srečno! DO Brivnice in česalnice Boljše storitve v frizerskih salonih in pralnicah Delovno organizacijo Brivnice in česalnice mnogi občani Titovega Velenja in njegove okolice dobro poznajo, saj često zahajajo v njihove frizerske salone. Marsikdo pa ne ve, da se zaposleni v tem kolektivu poleg te dejavnosti ukvarjajo še s pranjem perila in drugih tekstilnih izdelkov ter oblačil. Ta delovna organizacija je ena od redkih delovnih organizacij združenega sektorja drobnega gospodarstva v občini. V PRALNICAH NE LE PEREJO, AMPAK TUDI KRPAJO V javni pralnici na Kerstnikovi 3 v Titovem Velenju (v kletnih prostorih Rekovega samskega doma) delavke operejo na leto kar 80 ton perila, predvsem za potrebe združenega dela in seveda tudi občanov. Ti lahko v pralnici operejo vse vrste perila, oblačil in drugih tekstilnih izdelkov, od odej, zaves, posteljnine, itd. Vse kar operejo, tudi zlikajo in po potrebi celo zakrpajo. Pa ne le to. Delavke v pralnici strankam na oblačilih naredijo tudi manjša popravila, kot so zamenjava zadrge, skrajšanje, zoženje, zdaljša-nje,... Zaradi padanja kupne moči in visokih cen novih tekstilnih izdelkov ter vedno tanjših denarnic občani vse pogosteje iščejo v pralnici Brivnic in česalnic tovrstne usluge. Z večanjem potreb pa se žal, zaposleni v tem obratu srečujejo predvsem s prostorskimi težavami. »S kančkom dobre volje bi gotovo lahko to oviro premagali. Tako pa naša prizadevanja doslej še niso obrodila želenih sadov. Z rešitvijo tega vprašanja bi bile naše storitve še kakovostnejše. Zelo prav bi prišle še zlasti delavcem v samskih domovih,« poudarjajo delavci tega kolektiva. Na nedavni seji se njihove smernice na tem področju podprli tudi člani komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja. Bo morda tokrat na osnovi "sprejetih sklepov le storjen korak naprej?« se sprašujejo zaposleni. Javno pralnico ima ta delovna organizacija poleg pralnice na Kerstnikovi . 3 v Titovem Velenju tudi v Šoštanju. V njej sedaj perejo le za potrebe delovnih organizacij s tega področja. V Brivnicah in česalnicah pa si močno prizadevajo, da bi v pralnici na Cankarjevi 18 a nudili poleg pranja, likanja še krpanje oblačil in drugih tekstilnih izdelkov za krajane Šoštanja in njegove okolice. Do sedaj je bil tudi tu ves njihov trud zaman. Z lastniki prostorov, šoštanjskimi termoelektrarnami, ne najdejo skupne poti za reševanje prostorskih težav, čeprav bi imeli obe delovni organizaciji koristi. BOLJŠE FRIZERSKE STORITVE Tudi v frizerski dejavnosti imajo delavci Brivnic inčesalnic jasno začrtane cilje. Letos bi radi posodobili salon Nada v centru na Cankarjevi 1 v Titovem Velenju. Njihov glavni cilj pa je izboljšanje kakovosti dela in tekoče spremljanje modnih tokov v frizerstvu. Pri tem gotovo ni treba posebej omenjati tudi boljšega odnosa do strank. Z rednim izobraževanjem v tej stroki so začeli že lani. Tako so si delavci na modnih revijah in predstavitvah pričesk ogledali dosežke na tem področju na sejmih doma in v tujini. »Trdimo lahko, da gremo tudi na tem področju v korak s časom. V naših salonih Nada, Maja in Narta v Titovem Velenju ter Eva in Vesna v Šoštanju lahko ugodimo še tako zahtevni stranki.« Z doslednim nagrajevanjem po detu, od katerega je odvisen osebni dohodek delavcev v tem kolektivu, bodo v njihovih lokalih storitve takšne kot si jih žele stranka. Fotografiramo V soboto, 16. 2., je bila v prostorih Delavske univerze skupščina foto-kluba ZRNO. FK ZRNO spada med ene tisun tnteresnui dejavnosti; kjer niso pozabili pomena besede »delo«. Dokaz za to je že število fotografij, ki so jih prinesli člani s • seboj, teh je bilo 238 (lansko leto 120). ŠE NEKAJ MISLI OB SKUPŠČINI IN RAZSTAVI: DRAGO BOLE-ŽIRANT, mednarodni mojster fotografije: Prijetno sem presenečen. Opažam namreč, da je v klubu precej mladih, ki imajo vse možnosti, da na tem področju še nekaj dosežeio. Videti ie tudi. da so člani dejavni, saj sem imel danes veliko dela. Zgodi se, da je veliko slik, vendar je med njimi veliko takih, ki ne sodijo v takšne zbirke, no, danes ni tako! METOD PODKRI2NK — L nagrada — Življenje mladih; Danes sem prijetno presenečen nad svojim dosežkom. S to dejavnostjo se ukvarjam že tri leta. Veijetno me bo spremljala še dolgo časa. V pralnicah perejo, likajo in po potrebi tudi zakrpajo perilo in druge tekstilne izdelke AUOŠA VIDETIČ — 2. nagrada — Prosta tema; Res sem se trudil, prav tako tudi moji prijatelji. Od devetih fotografij jih je šest bilo sprejetih, kar je zame zelo spodbudno. Po tihem sem na nekaj računal, vendar se računica ni čisto obnesla, saj je nagrado prejela slika, na katero "nisem kaj preveč računal. Seveda sem zelo vesel. A. O. V0DARINA nrtdin 9,10 124» 138 KANALŠČICA m'/din 3,30 4,50 138 ODVOZ SMETI m2/din 1.40 1,95 138 KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE VELENJE Na podlagi 6. člena Dogovora o izhodiščih za določanje stanarin, komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 15/84), je skupščina Komunalne skupnosti na seji, dne 29.1.1985 sprejela CENE OSNOVNIH KOMUNALNIH STORrTEV ŠIROKE POTROŠNJE V LETU 1985 Vrsti storitve Merska Obstoječa Hm Indeks TOPLOTNA OSKRBA Široka potrošnja: a) Obračun po dejanski porabi — energija — priključne moč — ogrevanje sanitarne vode b) Obračun po standardu — ogrevanje v stanovanjskih blokih — ogrevanje enodružinskih hiš — ogrevanje sanitarne vode 779,0013754*1 138 MWhfdin MVVhfdin m3fdin m2'din m'/din oseba/din 545410 7524)0 138 2344» 323410 138 594» 82,50 138 19,45 26410 138 274» 37,30 138 T61.80 223.30 138 CENE SE UPORABLJAJO OD 1. 2. 1985 DALJE! Titovo Velenje, dne 30. 1. 1985 Predsednik skupščine: Jože KRK KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE VELENJE Na osnovi 32. člena Zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ. št. 64/84). sklepa delavskega sveta TOZD Komunalna oskrba, z dne 25. 12. 1984 in sklepa delavskega sveta TOZD Toplotna oskrba, z dne 25. 12. 1984 o cenah komunalnih storitev za poslovne in industrijske namene, je skupščina Komunalne skupnosti na seji, dne 29. 1. 1985 sprejela CENE KOMUNALNIH STORITEV ZA INDUSTRIJO POSLOVNE PROSTORE IN OBRT ZA LETO 1985 VBSTA STORITVE__ 1. V00ARINA — industrija, obrt, trgovina, gostinstvo 2. KANALŠČICA — industrija, obrt, trgevina, gostinstvo^ 3. ODVOZ SMETI — industrija, obrt, trgovina, gostinstvo 4. SOUPORABA SMETIŠČA -VSI UPORABNIKI — odvoz odpadkov — odvoz prekrivnega materiala 5. TOPLOTNA OSKRBA — industrijska potrošnja a) energija po števcu — zagotovljena moč b) ogrevanje po pavšalu e) ogrevanje sanitarne vode Merska Stara Nova enota cena cena Indeks m3fdin 12,30 214)0 171 m3/din 3,40 5,90 174 m'fdin 130 44» 211 " m3fdin 78,60 1624)0 206 m3/din 364)0 744)0 206 1.760,00 2.5604» 145 MVVhfdin 950,00 1.3804)0 145 MWh/din 810,00 1.1804» 146 MVVhfdin 1.760,00 2.5604» 145 m3fdin 135,15 1964» 145 d) gradbeno ogrevanje — enako kot obračun po pavšalu z upoštevanjem faktorja 1,3 6. POTREBNE STORITVE 1. Izkop in zasip grobne jame globina 1,80 m a) dolžina 2,20 m — izkop in zasip grobne jame za otroka b) dolžina 1,00 m cj dolžina 1,60 m 2. Izkop in zasip jame za žarne grobe 3. Ureditev pokojnika 4. Polaganje pokojnika v krsto na domu I. Polaganje pokojnika v krsto v bolnici 5. Priprava in uporaba mrliške veže na pokopališču Podkraj 6. Dodatna dekoracija mrliške veže 7. Pogrebni sprevod 8. Prevoz vencev od veže do groba 9. Uporaba ozvočenja pri grobu 10. Urejanje dokumentov II. Pristojbina za poslovni prostor in voziček 12. Prevoz s furgonom a) na območju občine Velenje b) čakalna ura furgona 13. Najemnina za dobo enega leta a) grobnica b) družinski grob c) enojni grob s) žarni grob e) otroški grob 14. Opravila v nočnih urah od 18410 do 7,00 ure zjutraj 15. Storitve ob nedeljah in praznikih 16. Storitve ob nesrečah a) pospravilo ponesrečenca brez hujših poškodb b) pospravilo ponesrečenca s hujšimi poškodbami, razpad, stanje 17. Pospravlo utopljenca 18. Pomoč pri obdukciji 19. Uporaba hladilnika 1 dan 20. Prekop a) pred potekom 10 let b) po poteku 10 let 21. Postavitev odra in dekoracija sobe na domu 22. Prevoz po km 23. Odpiranje in zapiranje grobnice a)ročno b) strojno MWh/din 2.2884)0 3.3284)0 145 storitev 43154» 7.1274» 145 storitev 2.2354)0 storitev 2.7104» 3.2414» 1930,00 145 145 storitev 915,00 storitev 9344» 1.3274» 1.3554» 145 145 storitev 013410 1.1794» 145 storitev 3654)0 5304)8 145 storitev 1.0154)0 1.4724» 145 storitev 1084)0 storitev 1.3504» 1574» 1.9504» 145 145 storitev 1354)0 storitev 1.3504)0 • storitev 814)0 1964)0 1.958,00 1104» 145 145 145 storitev 108,00 157,00 145 1 ura 1.2194)0 1 ura 935,00 2.1094» 1.570410 173 168 9554)0 5254)0 2644)0 2714)0 804» 1.3854» 7614» 383,00 3934)0 116,00 145 M45 145 145 145 storitev 8804)0 1.276,00 145 storitev 440,00 638,00 145 storitev 1.3804)0 24»14)0 145 storitev 3.4534» 5.0074» 145 storitev 1.7464)0 storitev 1.3124)0 storitev 474410 storitev 7.7364)0 storitev 5.9834)0 storitev 1.6124)0 304)0 storitev 3.0134)0 storitev 7.9554)0 2.5324)0 145 1.903,00 . 145 6884)0 145 11.217,00 8.7804» 2.337,00 454» 4.3894» 11.5354» 145 145 145 150 145 145 CENE SE UPORABLJAJO OD 1. 2. 1985 DALJE in so osnova za pogodben odnos med dobaviteljem in uporabnikom. Titovo Velenje, dne 31. 1. 1985 Predsednik skupščine: Jože Krk KOMUNALNA SKUPNOST OBČIN«" VELENJE Na osnovi 23., 27. in 36. člena Temeljev plana Komunalne skupnosti občine Velenje za obdobje 1981—1985 so se uporabniki in izvajalci na skupščini, dne 29. 1. 1985 dogovorili in sprejeli • SKLEP O OBLIKOVANJU CENE KOMUNALNIH PRISPEVKOV IN VREDNOSTI DELEŽA RR OB CENI 1. KOMUNALNI PRISPEVKI ZA PRIKLJUČKE a) Toplovodni sistem — za priključitev individualnih uporabnikov — za priključitev družbenih stanovanj — za priključitev industrije b) Vodooskrbovalni sistem — za priključitev individualnih hiš — za priključ. družbenih stanovanjskih hiš — za priključitev industr. poslovnih objektov c) Kanalizacijski oskrbovalni sistem — za priključitev individualnih hiš — za priključitev družbenih stanovanjskih hiš — za priključitev industr. in poslovnih objektov 2. PRISPEVEK ZA PROGRAM RR OB CENI NA OSNOVI PORABLJENIH KOLIČIN KOMUNALNIH DOBRIN ZA ŠIROKO POTROŠNJO IN NA OSNOVI PRIKLJUČNIH ZAGOTOVLJENIH MOČI ZA INDUSTRIJO, OBRT IN POSLOVNE PROSTORE a) Voda — industrija, obrt, trgovina, gostinstvo — široka potrošnja b) Kanalščica — industrija — široka potrošnja c) Odvoz smeti — industrija, obrt. trgovina. N gostinstvo — široka potrošnja C) Souporaba smetišča — odvoz odpadkov — odvoz prekrivnega materiala d) Toplotna oskrba Obračun po dejanski porabi: ' — široka potrošnja -t- industrijska poraba Obračun po standardu (pavšal): — ogrevanje po stanovanjskih blokih — ogrevanje enodružinskih hiš — industrija, obrt. poslovni prostori"_300.00 din/MW VREDNOSTI SF. UPORABLJAJO OD i. 2. 1985 DALJE! Titovo Velenje, dne 30. I. 1985 Predsednik skupščine: Jože KRK Stara cena Novi ccnt 34» din/V* 54»dinfW 4410 din(W 8,00 dinfW 104» din/W 154» dinfW 40.000 za l/s 60000 za Ifs 1 40.000 za Ifs 80.000 za Ifs 7504)00 za Ifs 14)00.000 za Ifs 304)00 za Ifs SOOOOzalfs 304)00 za Ifs 5(1000 za Ifs 300.000 za Ifs 600.000 za Ifs 10,00 din/m3 5,00 din/m3 ^,00 din/m3 4,00 din/m3 2.00 din/m2 1.00 din/m2 20,00 din/m3 10,00 din/m3 150,00 din/MW 300,00 din/MW 3,00 din/M2 4,10 din/m2 21. februarja 1985 * Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC ★ stran 11 koledar ČETRTEK. 21. februarja. IRENA PF.TF.K. 22. februarja. MARJETA SOBOTA. 23. februarja. MARTA NF.DF.IJA. 24. februarja. MATIJA PONEDELJEK. 25. februarja. SERGIJ TOREK, 26. februaria. ANDREJ SREDA. 27. februarja. GABR1-.11-1 M ALi OGLAS! ZAPOSLIMO šoferja C kategorije z nekaj prakse. Osebni dohodek po dogovoru, poskusno delo en mesec. Interesenti naj se javijo na telefon: 854-806 ali 857-599. PRODAM lado 1300. letnik 1977, obnovljeno, garažirano. Telefon: 707-192, od 13. ure dalje. UGODNO PRODAM barvni TV zdaljinskim upravljanjem (56 cm) in ekvalizer na deset področij. Telefon: 857-294. PRODAM Z 101 C, letnik 1980, registrirana do januarja 86. Telefon: 853-447. COMMODORE 64, popolnoma nov, deklariran in ATARI TV elektronske igre ugodno prodam. Telefon: 855-260. med 18. in 20. . PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko mizo in stole. Informacije' po telefonu 853-529. popoldan. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Informacije — Ulica Vrnjačke banje 3/8 nadstropje, stanovanje 66, Titovo Velenje. PRODAM starejšo kravo s teletom. Informacije na telefon: 884-173. UGODNO PRODAM sedežno garnituro z raztegljivim ležiščem, cena 3 SM. Hugomir Kučera. Šaleška 19. Titovo Velenje. PRODAM rezervne dele za ŠKODO 120 1 in motor za Zastavo 750 S. Telefon 856r583, po 18. uri. ODDAM GARAŽO v Titovem Velenju. Telefon 857-436. ODVETNIK RUDI PAHO-LE posluje v novi pisarni: Ulica bratov Mravljak 1, Titovo Velenje. Sprejem strank: ponedeljek in sreda od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. KUPIM motor za čoln z najmanjšo močjo. Mikoletič, Šercer-jeva 13, Titovo Velenje. UGODNO PRODAM sedežno garnituro z raztegljivo posteljo Meblo, skoraj novo in komplet Regal Brest. Informacije zvečer, 858-858. Cestno podjetje Celje TOZD VZDRŽEVANJE IN VARSTVO CEST obvešča da bo zaradi gradbenih del delno oviran promet na šaleški magistrali na odseku 150 m od križišča za Šoštanj v smeri Mozirja v dneh od 25. februarja do vključno 8. marca 1985 od 7. do 16. ure vsak delovnik-razen nedelje. Udeležence prometa prosimo, cestno-prometno signalizacijo. da upoštevajo postavljeno ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice in prababice Ane Ledinek iz Belih vod se najprisrčneje zahvaljujemo vsem sosedom in ostalim, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh, darovali cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tov. Milošu Volku za poslovilni govor, pevcem in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: sinova Franc in Martin z družinama SE VAM JE POKVARIL VRTALNI STROJ, SESALEC. FEN. KAVNI MLINČEK. BRIVNIK. LIKAL- NIK ... pa ne veste, kje bi vam ga hitro in kvalitetno popravili? Oglasite se v Mozirju 99. kjer je odprt servis za male gospodinjske aparate in električna orodja Iskra in Elma Roventa. Za založenost z rezervnimi deli in za vaše zaupanje pa bo poskrbel Tone Grlica. Mozirje 99. DO ERA TOTOVO VELENJE TOK KMETIJSTVO ŠOŠTANJ OBVESTILO: Obveščamo vas, da bomo prodajali kokoši nesnice za zakol ali nadaljnjo rejo, cena 300,00 din za komad pri kooperantu MILANU ŠPE-HU, LOKOVICA 43 od 25. 2. dalje od 8. —18. ure. E EUROCAPO KOMPAS JUGOSLAVIJA VSE NA ENEM MESTU TUDI V TITOVEM VELENJU NA CELJSKI 36 A, telefon: 855-552 in 854-626 — letalske, železniške in ladijske vozovnice — letni oddih in smučanje — prevozi z modernimi turističnimi avtobusi — izposojanje vozil Rent-a-car — izleti in potovanja PLANICA - smučarski poleti 16. in 17. marca, 1 dan ZA ZAKLJUČENE SKUPINE IN MLADINO POSEBNE UGODNOSTI! OPERETA NA DUNAJU za 8. marec, 2 dni — strokovna potovanja na obiske domačih in mednarodnih sejmov in razstav MUNCHEN — mednarodni obrtni sejem od 9. do 17. marca, 2 dni KOMPAS - VAŠ POPOLNI TURISTIČNI SERVIS Vegrad, n. sol. o., Titovo Velenje Gradbeno industrijsko podjetje 63320 Titovo Velenje, Prešernova 9/a Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge: 1. UREJANJE ARHIVSKEGA GRADIVA 2. SAMOSTOJNA EVIDENCA DOBAVITELJEV Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še posebne pogoje: pod 1.: srednješolska izobrazba in 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih pod 2.: srednješolska izobrazba ekonomske smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. Komisija za delovna razmerja tozd Mehanizacije objavlja prosta dela in naloge KLJUČAVNIČARSKA DELA - 10 delavcev (občasno delo v inozemstvu) Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati imeti še končano ustrezno šolo. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas z obveznim poskusnim delom. Kandidati morajo pismene prijave z dokazili o strokovnosti poslati v kadrovsko službo v 8 dneh po objavi oglasa. Vse prijavljene bomo pismeno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. U VčkAL DO za komunalne In stanovanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b DO VEKOS n. sub. o. TOZD TOPLOTNA OSKRBA Koroška 3 a TITOVO VELENJE Komisija za delovna razmerja TOZD Toplotna oskrba objavlja prosta dela in naloge: 1. MONTAŽA OGREVALNIH NAPRAV - 4 delavci 2. VZDRŽEVANJE TOPLOTNIH NAPRAV - 2 delavca 3. POMOŽNA DELA - 2 delavca Pogoji: Pod 1. točko — KV monter ogrevalnih naprav — 2 leti delovnih izkušenj Pod 2. točko — KV strojni ključavničar — 2 leti delovnih izkušenj Pod š. točko — končana osnovna šola Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazilom o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v roku 8 dni od objave na naslov: DO VEKOS, Kadrovska služba. Koroška 37 b, Titovo Velenje. Vse kandidate bomo o izbiri pisno obvestili najpozneje v roku 30 dni po objavi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in starega očeta Mija Kamenickega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju bolnišnice Topolšica ter Domu upokojencev Titovo Velenje, godbi TEŠ Šoštanj in duhovniku za opravljen obred, vsem še enkrat hvala. Žalujoči: sinovi Marko, Ivan, Duro, hčerki Verica, Katica z družinami in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame in stare mame Justine Horjak iz Titovega Velenja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so darovali cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Zupancu, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica in sosedi Angeli Hudobreznik za ponaoč pri njeni bolezni. Hvala tudi govorniku, pevcem in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: hčerki Milka in Sonja z družinama. Kaj morem jaz zalo. ve meni je močno hudo in svet ne zna in svet ne ve. tIti otiram si solze. (M um) ZAHVALA Ob mnogo prerani smrti naše drage mamice, žene. snahe in svakinje Elice Jevšnik iz Gaberk se iskreno zahvaljujemo vsem-sorodnikom, znancem in sosedom za izkazano pomoč ter izrečeno sožaljc. Zahvaljujemo se vsent. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja družini Oštir za nesebično pomoč. Hvala tudi duhovniku za opravljen obred in tolažilne besede. Žalujoči: mož Jože, sinova Peter in Jožek, mama Fanika in ostalo sorodstvo. In duh se med spomini lahko vije in naše ranjeno drhti srce in pozno ura v lihi noči bije oči še vedno v temno noč strme. V SPOMIN (D. Kette) Včeraj. 20. februarja, je minilo bridko in žalostno leto, odkar te je kruta usoda odtrgala od nas. ljubi sin in brat Miran Vogrinc O, bolečina, ki je strla naša srca in resnica, kije ne moremo dojeti. Poln načrtov, ki so se kovali v tebi. si moral tako nesrečno umreti, star komaj enaindvajset let. Vsak dan se sprašujemo, zakaj? Naš dom je prazen, teman, brez sonca in življenja. Ljubi sin, z nami si živel, živiš in boš živel, dokler nam bo dano živeti. Hvala vsem. ki se ustavite ob njegovem preranem grobu s svečko in cvetjem. Neutolažljivi vsi njegovi Silovškova znova odlična Na Pohoiju je bilo preteklo soboto mladinsko državno prvenstvo v smuku. V štirih mladinskih kategorijah je nastopilo 79 tekmovalcev iz 16 klubov. Velik uspeh je med mlajšimi mladinkami dosegla Velenjčanka Saša Si-lovšek. ki je progo prevozila s časom 1:22.29. drugouvrščena B. Humar (Novinar) pa je dosegla čas 1:23.46. Elektra: Jeklotehna 98:67 V prvi tekmi polfinala kadetskega prv enstva Slovenije je Elektra zanesljivo premagala gostujočo ekipo iz Maribora. Domačini so igrali dobro ves čas in zanesljivo premagali Branik. Najboljša pri Elektri sta bila kapetan Janič in Kitak. Z matematičnimi meti se je izkazal tudi Rotovnik, kije zadel štiri trojke. Za Elektro so igrali: Blagotinšek, Sevšek 4. Lipnik 11. Pečovnik, Kitak 23. Dumbuya 8, Janič 30, Kremer, Ocepek. Rotovnik 19. Brešar 3 in Marko. Smučarski skoki • Pretekla sobota je bila za smučarje — skakalce vseh kategorij zelo pestra, saj so se vrstila tekmovanja po celi Sloveniji. Mlajši pionirji A so za pokal Cockte nastopili v Predmeji. Zmagal je Kopač (Ziri) s 207.7 točke. Velenjčan Rednjak je bil s 176.7 točke tretji, njegov klubski tovariš Pogorelčnik pa četrti s 175.3 točke. Na 16. mestu pa je pristal Če-pelnik. Zbral je 144.0 točke. XXX Za pokal Cockte so se na Ravnah pomerili starejši pionirji. Zmagal je Pušnik. kije skočil 49 in 50 m ter zbral 203.6 točke. Tamše je bil s 180.1 točke četrti (45,5 in 46 m), na 15. mesto seje uvrstil Pogorelčnik. Rednjak 21. Do-Iar23. Trs 33. Cepelnik 35. Tamše pa 40 med 46 tekmovalci. XXX Med 25 tekmovalci za pokal Cockte v Mislinji je zmagal Kovačič (Toper Celje)s 190.7 ločke. Velenjčan Pušnik je bil med mlajšimi mladinci drugi s "180.8 točke. Tamše pa s 169.5 točke šesti. Nastopili so tudi člani. V tej konkurenci je tekmoval mladinec Matjaž Mihelič in osvojil II. mesto med 31 tekmovalci. Iztok Golob 36. Na 8. mladinskem svetovnem prvenstvu v klasičnih disciplinah v Taschu v Švici je nastopil tudi mlad velenjski skakalec Iztok Golob. Med 59 nastopajočimi v skokih na 80 m skakalnici je bil 36 s 170,8 točke. Zmagovalec Haim (Avstrija) pa je zbral 201",9 točke. Kegljanje Pomembna zmaga Pomembno zmago v boju za vrh lestvice so dosegli kegljači Šoštanja v 6. kolu v prvi medobčinski ligi.. Na domačem kegljišču so ugnali dru-gouvrščeno ekipo Obrtnika iz Celja. Rezultat srečanja je bil 5148:5065. To pomembno zmago so za Šoštanj dosegli: Glavič 877. Rajšter 871. S. Fidej 857. Križovnik 854, Jovanovič 853 in Žnidar 836 podrtih kegljev. Ekipo Šoštanja, ki je trenutno na četrtem mestu čaka v 7. kolu težko gostovanje v Radečah pri tretjeuvršče-ni ekipi Papirničarja. Judoisti znova na blazinah Po krajšem premoru so se slovenski judoisti v soboto znova zbrali v Slovenski Bistrici na republiškem prvenstvu. To tekmovanje sodi med najstarejše v Sloveniji, finalisti pa si pridobijo višji pas. Judoisti Titovega Velenja so na lem tekmovanju osvojili kar šest medalj. Tako je Damjanovič pri rumenih pasovih osvojil tretje mesto, pri oranžnih Laznik in Vrhovšek. pri zelenih je bil Zacirkovnik prav lako tretji. Smon pri rjavih. Cestnik pa se je uvrstil nied finaliste pri modrih pasovih. Dadič. Jelenko in Mežaso delili 4. in 5. mesto. Za začetek sezone vsekakor spodbudni rezultati. ŠPORT • ŠPORT Veselo je bilo tudi v Kavčah. V Topolšici pa so dali na sito vse težave, od trgovine itd. Pohvaliti pa je treba zaposlene v hotelu Vesna, ki so pripravili pustno rajanje za najmlajše. Pustno maškarado pa so pripravili za Za nami so pustni dnevi, dnevi norčij, dnevi, ko smo ali ko so nekateri, na glas in pikro povedali to, kar morda brez mask nebi. Tudi letos so prebivalci Titovega Velenja ostali brez nekdaj tradicionalnega pustnega karnevala. Ne pa tudi nekateri krajani okoliških krajevnih skupnosti. Predvsem so se izkazali v KS Skale-Hrasto-vec, kjer so pripravili nadvse zanimiv pustni sprevod. Imeli so že 1001 sejo gradbenega odbora za zgraditev prepo-trebnega doma krajanov s trgovino. Žal, še niso našli parcele, zato so jo na pusta iskali s povečevalnim steklom. Upati je, da so jo le našli in da bodo končno le začeli graditi ta prepotreben objekt. Krajani Skal in Hrastovca so želeli s svojim pustnim kravalom tudi v Titovo Velenje. Žal, jim je zmanjkalo časa. Vesela in prijetna nedelja Kralju blagohotno ,,dovolil", da lahko s prireditvijo prične. Tekmovalne vneme pri nastopajočih ter veselja in smeha med gledalci vsekakor ni manjkalo. Po tekmovalnih točkah, ki so bile prilagojene narodopisnim značilnostim Gornje Savinjske doline, je v sklepni igri zmagal Franc Kačičnik, ki mu je glavni urednik Dela Boris Dolničar izročil znani Delov rumeni anorak, kot zmagovalec pa si je prislužil nič drugega kot celoletno karto za RTC Golte. Nič drugega zato, ker je Franc Kačičnik uslužbenec tega centra. Sicer pa bogatih nagrad za vse nastopajoče ni manjkalo, prispevale pa so jih organizacije združenega dela. Namen akcije seveda je, da poživi utrip in ponudbo manjših slovenskih smučišč in ta namen je bil zagotovo dosežen. Zadovoljni so bili tekmovalci in gledalci, prav tpko prireditelji in gostitelji na Golteh, ki so po končanem tekmovanju gostom pokazali tamkajšnja smučišča in jim predstavili razvojne načrte. Med uglednimi turističnimi delavci, ki so tokrat obiskali Golte, sta bila tudi predsednik turistične zveze Slovenije Leopold Krese in generalni direktor Kompasa Egon Conradi. Klosarskc veščine so pač morali prilagoditi snegu Turistični center Golte V čudovitem okolju s soncem obsijanega turističnega centra na Golteh sta Časopisno podjetje Delo in Kompas v nedeljo pripravila še zadnjo letošnjo zabavno prireditev ,,Zima 85". Pri organizaciji so sodelovali- prizadevni domačini ter turistični in gostinski delavci. Začetek tekmovanja so prijetno osvežili mozirski pustnjaki s svojo godbo in županom, ki je voditelju tekmovanja Marjanu njegovi spremljevalci so zares poživili prireditev malčke iz vrtcev tudi v Rdeči vrtnici v hotelu Paka. Škoda je, da na pustno nedeljo ni bilo pustne zabave za najmlajše tudi v Rdeči dvorani. Mozirski Pusl in f