Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal (Casella postale) Videm 186 -- Poštni čekovni račun (C/c postale) Videm, št. 24/7418 GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in abb. post. II0 gruppo NAROČNINA: Za Italijo : polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30.— lir Leto XIII. - N. 15 (264) UDINE, 16. SEPTEMBER 1962 Izhaja vsakih 15 dni TAKOJ KO BO MCIOMLIZIBAM ELEKTRIČNA ENERGIJA To naj bi bilo seveda za začetek, potem bi se dejavnost lahko razširila po potrebi s konkretnimi intervencijami ustanavljajoče avtonomne dežele, z izdatnimi intervencijami, ki ne bi smele manjkati, kajti samo na ta nar čin bo mogoče priti še do drugih pozitivnih iniciativ, ki bi ekonomsko dvignile naše kraje in zagotovile še nadaljnji obstoj Slovencem, ki živijo na teritoriju videmske province. naj «te postavijo fa brili o tudi v naših krajih Moramo se spet povrniti na argument, ki je za nas beneške Slovence življenjskega pomena: na nacionalizacijo električne energije, o kateri razpravljajo prav te dni v parlamentu, da bi odobrili tozadevni zakon. Zakaj se ne bi povrnili na ta važni problem, saj nas direkto interesira, kot interesira vse hribovske kraje, kjer izkoriščajo vodne sile. Nacionalizacija električne e-nergije bi morala prinesti tudi našim krajem velike beneficije, saj če ne bi bilo tako, bi se ekonomska in politična desnica v Italiji — od fašistov do liberalcev — ne borila do skrajnosti proti nacionalizaciji. Po sprejetju zakona o nacionalizaciji električne energije in takoj ko bo ENEL (Ente Nazionale Elettricità) prevzel v svoje roke veliko bogastvo, ki ga predstavljajo številne hidrocentrale v naši deželi, bo treba takoj poskrbeti, da bi se postavile tudi pri nas fabrike. že smo povedali, da so naši kraji bogati na vodah in da imamo v obratu dve hidrocentrali v Terski dolini, eno v Krnahtski dolini in eno v Lišče-cah v dolini Rezije. Torej prav z delnim izkoriščanjem energije, ki jo proizvajajo omenjene centrale, to je s tistim delom, ki bo podvržen nacionalizaciji, je možno spremeniti lice vsej naši deželi in jo ekonomsko poživiti. Ta ekonomska poživitev pa ne pomeni samo izboljšanje splošnega življenjskega standarda naših obubožanih ljudi, ki nimajo nikake možnosti dobiti kakršnegakoli dela na domačih tleh, a bo tudi ublažila pekočo rano, ki jo prinaša masovna emigracija slovensko govorečih ljudi v tuje dežele, pojav, ki prav gotovo ne dela časti vodilnim krogom naše države in ki je vzrok, da propadajo vse naše domačije in da počasi izumirajo cele vasi. Beneška Slovenija bi lahko štela preko 60.000 ljudi, saj toliko jih je rodila naša zemlja, a na domačih tleh jih ni danes niti polovico in še ti se borijo do skrajnosti za svoj obstoj. Našega človeka najdemo po vsem svetu: od Avtralije do Amerike, v afriških državah, da ne govorimo kje povsod so v Evropi. Tako ne more naprej. Tudi naši ljudje imajo pravico živeti na domačih tleh da bi prišli do tega, pa bi bilo nujno potrebno takoj realizirati sledeče : 1) Postaviti na teritoriju Sv. Lenarta-k j er so, kot znano ne samo zapril, ampak celo podrli fabriko cementa v čemurju, kamor je gravitiral večji del gospodarstva Beneške Slovenije in v Prvi vrsti komun Grmek, Srednje, Dreka dn seveda Sv. Lenart - fabriko, ki bi zasigurala delo na domačih tleh vsem delavcem teh krajev. Tu bi se Prav lahko mogla razviti industrija Pohištva, kakršno imajo bližnji furlanski kraji Corno di Rosazzo in Mancano, kamor se hodijo že učit številni Paši vajenci. 2) Ustanoviti v špetru (Nadižka dolina) veliko fabriko za predelavo sadja v marmelado in sadne sokove in Postaviti velik velik kooperativni hladilnik za shranjevanje domačega sadja. 3) Ustvariti industrijsko področje v okolici Cente v takšnem obsegu, da bi moglo zaposliti vso brezposelno delavno silo Terske in Krnahtske doli-he ter ono iz gričevitega predela, ki obdaja Cento. Neme in Ah ten. 4) Ustanoviti v dolini Rezije metal-Ptehanično industrijo, ki bi dala de- REZJANI ZAHTEVAJO svojega zastopnika v deželi Predstavniki prebivavstva Re-zjanske doline so predstavili županu resolucijo, s katero zahtevajo, da bi se jim zagotovila izvolitev lastnega zastopnika v regionalnem svetu. Upamo, da bodo enako storili tudi drugi slovenski komuni v videmski provinci, saj motamo priznati, da bi se brez aktivnega delovanja slovenskih zastopnikov za deželo mogoče ne bi mogla doseči vključitev člena 3 v regionalnem statutu, ki jamči prav svete pravice slovensko govorečega prebivavstva. Gospodu županu komuna Rezije Podpisani komunski svetovavci si štejejo v čast predstaviti Vam, z ozirom na definitivno odobritev deželnega statutaFurlanije-Julijske Benečije, to resolucijo, da bi jo blagovolili dati v diskusijo komunskemu svetu. «Komunski svet Rezjanske doline; UPOŠTEVAJOČ, da njeno prebivavstvo tvori jezikovno skupnost s svojimi etničnimi karakteristikami; SKLICUJOČ SE na člen 3 statuta ustanavljajoče dežele Furlanija-Ju-lijska Benečija, ki pravi: «V deželi se priznava enakost pravic in ravnanja vsem državljanom ne glede na jezikovno skupino, kateri pripadajo, z zavarovanjem njihovih etničnih in kulturnih značilnosti »; ZAHTEVA, da naj vlada upošteva to dejansko stanje in da se torej tega zaveda pri proučevanju volivnega zakona za izvolitev prvega regionalnega sveta; naj se zato napravi enako kot je bilo že to napravljeno za dolino Aoste in sicer naj se vzpostavi za doline Rezije posebni volivni kolegij, da ji bo na ta način zagotovljena izvolitev svojega predstavnika v regionalnem svetu». OP SVETA ODREZALE IN NAJBOLJ ZAPIČ ENE 1 5’ VASI NADIŠKE DOUME ■ ■ ‘ ; \ VIskorša Se vedno brez poštnega urada - Prosnid nima cestne povezave s Ti pano, kjer je sedež komuna - Platiščani zahtevajo obmejni prehod prve kategorije in Brežani sistemacijo vaških poti in avtobusno povezavo lo kam. vsem domačim delavcem In deiav- Pred nedavnim smo opisali samo en del teritorija, ki pripada komunu Tipana, ki meji na jugu na komun Neme, Anten in Foj-do, na zahodu in severu na komun Brdo, na vzhodu pa na Kobariški kot. Ob tej priliki smo prikazali vasi Krnahtske doline in sicer Viskoršo, kjer na žalost še danes nimajo poštnega urada, Krnahto, Debelež in Tipano. Sedaj se nam pa zdi potrebno, da pregledamo še drugo stran in sicer tisto, ki teži na zgornjo Nar diško dolino: vasi Brezje, Piar tišče in Prosnid. Prvo, kar pade vsakomur v oči, če se poda v te tri kraje, je vidna zapuščenost in obup ljudi. Ljudje nimajo več obstanka, zapuščajo domačije v tako veliki meri, da se zdi, da bodo vasi v parih letih popolnoma prazne. Oglejmo si Brezje. To je privlačna panoramična vasica, a zelo težko dostopna, ker je vaška cesta skrajno slaba. V Brezje ne vozi avtobus in tudi če bi vozil, je vaški trg tako slabo urejen, da se ta nikakor ne bi mogel obrniti in tudi vaška ulica ie preozka, da bi moglo vozilo peljati skozi. Potrebno bi bilo torej urediti trg pred cerkvijo in razširiti cesto; za izvedno tegia dela pa bi se moralo seveda podreti nekaj hiš. Ko bi bilo to urejeno, bi bile Brezje prav lahko povezane z avtobusom, saj je razpotje špik, skozi katerega vozi vsak dan avtobus iz Platišč v Videm, oddaljeno le nekaj več kot 2 kilometra. Samo na ta način bi se moglo rešiti Brezje iz zapuščenosti in izolacije, v kar teri morajo danes živeti. Največje zlo za vas Prosnid, kot je že znano, ker smo o tem že večkrat razpravljali, je to, da nima cestne povezave s Tipano, kjer je sedež komuna in niti ne na drugo stran proti Nadiži, ki bi ljudem omogočala trgovinski izhod tudi na Kobariški kot, kamor v resnici Prosnid geografsko gravitira. Tu je samo vprašanje izgradnje dveh kilometrov ceste, ki bi vezala Prosnid z Mostom na Nadiži in tako bi ljudem ne bilo po- trebno napravljati celih 40 km, če izključimo vojaško cestoSubid-ču-fine-Bone, ki je vozna le v poletnem času. Prosnijeni morajo iti, če hočejo po kolovozni poti v Tipano, najprvo v Ahten in potem preko Nem navzgor po Krnahtski dolini v Tipano, kar vse skupaj znaša 40 km. Vsako potovanje na sedež omuna, in teh mora vsakdo VOJMIR TEDOLDI (nadaljuje na 2. strani) MATAJUR RAZPISUJE NAGRADNI KONKORS Naša administracija je razpisala nagradni natečaj za ši-ritelje «Matajurja» in za one, ki bodo pridobili največ novih naročnikov. Za prvo nagrado je bila določena zlata zapestna ura švicarske znamke «Otis», za drugo zbirka lepih slovenskih knjig v vrednosti 5.000 lir, za tretjo nagrado pa gramofonska plošča mikrosolko z osmimi slovenskimi narodnimi pesmimi. Kot vemo, živi dosti naših ljudi v inozemstvu in bi bili prav gotovo radi seznanjeni z dogodki domačih krajev. Sorodniki in prijatelji emigrantov, razveselite Vaše drage po svetu s tem, da zanje naročite «Matajur», ki jim bo redno prinašal vse domače novice in jih informiral o najvažnejšem. To jim bo najbolj dobrodošlo darilo. «Matajur» pa mora priti tudi v vsako našo hišo, saj je edini Ust, ki se resnično zavzema za interese naše zemlje in pisan tako, da ga lahko vsi zastopijo, od Tera do I-drijce. Če bomo pridobili dosti novih naročnikov pa bomo «Matajur» lahko še zboljšali, da bo vseboval več fotografij, več strani, več stalnih rubrik. Pohitite torej na delo z zbiranjem naročnikov in prejeli boste ne samo lepo nagrado, ki Vas čaka v naši administraciji, ampak boste s širjenjem lista živeU tudi v zavesti, da ste tudi vi prispevali svoj delež za obstoj in zboljšanje glasila, ki se že toliko let neutrudljivo bori, da bi prišU naši ljudje do svojih pravic in da bi bolje živeU doma in po svetu. LJUBLJANSKI SLAVISTI NA IZLETU V NAŠIH KRAJIH rnemmmrnmm Pred nedavnim je obiskala skupina profesorjev slavistov iz Ljubljane naše kraje. Prišli so skozi Kanalsko dolino in se ustavili tudi v dolini Rezije, kjer so si ogledali Ravenco, Sv. Jurij in Stolbico. Od tu so krenili proti Vidmu, kjer so prenočili, naslednjega dne pa so se odpeljali z avtobusom do Ceplatišč in od tod šli peš do Trčmuna, na rojstni dom našega narodnega buditelja in poeta Ivana Trinka in počastili tudi njegov grob. Popoldne so si ogledali znamenito Landarsko jamo in zanimivosti v Čedadu. Iz Čedada so šli v Gorico in Oglej, nazadnje pa še v Trst. Povsod so jih naši ljudje toplo sprejeli in jih vabili, naj se še povrnejo med nje. Predno so nas zapustili so se tudi slikali in poslali našemu listu zgornjo fotografijo. 107 Ljetni «nonino» iz Klenjà Bepi Jusič v krógu najmlajših svojega rodu. Zadnja leta. ko je bilo za njim že celo stoletje, je vaškim otrokom BEPI JUSIC IZ KLENJA Dne 29. avošta je za niihàr za-prù svoje trudne oči najstarejši Slovenj an najstarejši italijanski pensionant kuaž 107 ljetni Bepi Jusič iz Klenjà, od vsjeh poznan pod imenom «nonino iz Nadiške j doline». Ni umrù zavoj boljezni, le moči so gà zadnjé cajte zapustile, ugasnu je mirno an par zar vesti kot svečica, ki je dogorjela. Ranki Bepi je biu rojen 14. oktobra 1855 u Klenjah (takrat je bla par nas še Avstrija), kjer je tud prebiu vse svoje življenje na malem posestvu, ki zahteva od človjeka dosti truda, da mu da le košček kruha al pulente. Dobrega kuaž ni poznù, le tardno zdravje an dobra volja sta mu ulivala moči, da je dočaku visoko starost. Interesantno je tuo, da je biu u mladih ljetih zlo švoh zatuò ni biu potrjen za sudata. Kar je prešla tista kritična doba, ni biu nikoli več bolan, nikoli ni okusu no-bednega zdravila. Od njegovega 100. rojstnega dne naprej so se pruot njegovi hiši vrstile dostikrat cele vrste ljudi, žurnalisti, fotoreporterji, radiokronisti an razni radovedneži, da so o njem pisali, ga pokazali po televiziji an ga spraševali za recept dougega življenja. Naš Bepi je biu z vsemi < prijazen an usakega poklicu u hi-šo an mu tud predstavu svojega 70 ljetnega sina, par katjerem je živu, an celo vrsto neviiodov, malih an velikih. V odgovor za recept dougega življenja jim je smejoč se pokazu svoje težke roke, ki so ble kljub visoki starosti še nimar krepke. Sadà, kar je preminul ta naš parljubljeni starček, so ostale Klenjè otožne, nobe. dan več ne bo čaku Bepija, da se bo parkazu izza vogala s palico v roki v kompaniji narmlajših Jusičevega rodu. Poslovili smo se za nimar od njega, kar smo ga položil v zemljo, katjera mu je dala tarkaj moči, da je dočaku takuò častitljivo starost kot nobedan drugi v daljni an bližnji okuolici. Sv. Peter Slovenov Komunska komisija za trgovino je prejšnje dni dala trgovsko licenco Sergiu Korediču za trgovanje na debelo in na drobno z gradbenim lesom in drvmi, čer-noju Marku pa so dali licenco še za pir za eksportacion. Komisija za gradnjo pa je še dovolila tele gradnje: Giobatta Sturam bo popravil hišo na mostu Sv. Kvirina; Sergio Bevilacqua bo razširil hišo za en lokal, ki bo služil za butigo ; Mirko Prapotnik bo zgradil tri garaže; Emi Blazutič bo pa zgradila klet in ropotarnico za puojsko orodje. DEMOGRAFSKO GIBANJE. Mjesca julija so se v našem ko-munu rodili trije otroci, umrli sta dve osebi, v komun je paršlo šest ljudi, iz komuna jih je pa odšlo 21. Dne 31. julija je štel naš komun 2.794 ljudi, od katerih jih je približno 600 proč od duoma zar voj djela. ' KOLONIJA V UGNANU. Komunska administracija je poslala ljetos 20 otruok, ki so ?atfoj zdra-';, vja potrjebni morske klime, v kolonijo v Lignano. Venčpart o-truok je videla parvikrat morje in zatuò jim bojo ostale te počitnice v živem spominu. , _ POROKE. Poročila se je Marzolini Marija z elektricistom Fior Enore in trgovec Koredič Sergio z Muraro Ilko. rad pripovedoval pravce in zatuò jih je imel nimar dosti okuol sebè. Iz Idrijske Zlo je pretresla vso Idrijsko dolino novica, da se je v Germanij i smrtno ponesrečiu par djelu naš vaščan 32 ljetni Carmelo Pavša. Djelu je na. železnici v Coloniji in ga je povozu vlak. žalostno novico je sporočil sindiku s telegrar mom italijanski konzulat v Coloniji. Pavša zapušča staro mater, ki živi sama v vasi. V zadnji časih je predstavilo 28 kmetov iz našega komuna in Ta-vorjane oddelku gozdne administracije v Vidmu prošnjo za statami kontribut v znesku 16 milijonov lir, s katerim bojo siste-miral nekatjere hiše in hleve, iz-buojšali vodovode in nakupili nekaj selekcionirane živine. POROKE. Tale mjesac so se poročil kar trije naši vaščani : zidar Remo Pavša z učiteljico Lauro D’Orlandi, učiteljica Diana Ga-sparutti s posestnikom Eliom Ve-nika iz Čedada in šivilja Lidija Cenčič z mehanikom Frančiškom Krekom iz Čedada. Vsem trem parom želimo dosti sreče na skupni življenjski poti. Stom Som i V preteklosti smo povjedali, da ,se bojo v avgustu vršile avtomobilske gare na cjesti Čedad — Stara gora, donàs pa muoramo po-vjedati, da jih ni bluò. Za avtomobilske gare bi korlo sistemirat nekatjere ovinke in tud cjesto po-strojit na nekatjerih krajih, kjer je slaba, čeglih je asfaltirana. Tisto djelo bi muorla riardit pro-.vincialhja administracija, ki pa je na žalost zaspala in takuò ljetos ne bo nobednih gar. Srednje Pod pokroviteljstvom komunske administracije je bil ustanovljen konzorcij med zainteresiranimi posestniki zemljišč. Ta konzorcij nosi sledeče ime: «Società Semplice tipo Agrario». Imel bo kom-pit, da poskrbi za gradnjo puojs-kih poti med Dugami in Oblico. Komunska administracija je že dala delati prožet in ga bo v kratkem predložila provincialnemu inšpektoratu za kmetijstvo (I-spettorato dell’Agricoltura) v Vidmu, ki bo kril 75% celotnih stroškov. Delo bo koštalo 29 milijonov lir. Sv. Lenart Prejšnji mjesac je bila zavoj vročine takuò velika suša, da se je presušil vaški vodnjak in vsi studenci. Vodo so nam vozili v velikih cisternah iz Vidma. Glih takuò je blo tud v Utani. Kar se je začelo čutiti pomanjkanje vode tud v Vidmu, nam je niso mogli več vozit in zatuò je blo nekaj cajta zlo hudo. Komunska administracija je potlè dala združit vodovod obeh vaši, Jagnjeda in Uta-ne, z večjim zviralom, ki je v naši okolici. Vode smo imel zadost le za kuhat, za napajanje živine pa je bluò bolj težkuo. Vsak si je muoru znati pomagati kot je vje-du in znal. Kaj tajšnega ne puomnejo naši najstarejši ljudje. Gorenja Nepopisno žalost je uzbudila tragična smrt naše vaščanke 41 ljetne Marije šibau vdove Bordon, ki jo je doletjela 20 avošta v domači vasi. Tisto popudne se je žena razgovarjala z neko vaščan-ko in kar je šla od nje, je prečkala cjesto ne da bi pogledala, če je ta prazna. Glih v tistem mormm-tu je privozu z motorjem 18 ljetni Dario Durj avič iz Sredenj in ženo povozu. Uboga Marija je s tako močjo udarila z glavo ob kamen, da je bla na licu mesta mart-va, Durjavič pa je ušafu le lažje poškodbe, ozdravljive v treh tednih. Iz Nadiške doline : t«n»l ■i,‘ najstarejži Slovenec Iz Krnatske Uso našo okuolco ne zlo pretresla novica, de se je v Ospeda-lettu smartno ponesrečila Olga Lenarduzzi poročena Micco, stara 42 ljet. Zenà ne se pejala pruot večeru s svojim biciklom pruot Tolmezzu, de bi šla h nekatjerim sorodnikom. Kar ne pejala skuoz-dre Ospedaletto, jo je smartno povozu nek motocikel. Mož rance Olge, Augusto Micco, je zvjedu za njeno smart šele par dni buj pozno, kar so žornalji pisali o nesreči anu natančno opisali povoženo ženo. Zatuò, ki je ni blo ta hiši anu ker so podatki rispondali njeni personi, se je podal v huminsko mrtvašnico anu tačje konstatiru, da je ponesrečenka rjes njegà ženà. Tud u Njemah ne se pripetila smartna nesreča, do tikere te paršlo na j agi v zguodnjih zjutranjih urah na bližnjem griču. Pet ja-grov iz Njem te šlo na j ago an e-den od njih je ustrjelu 59 letnega Tonija Comellija, ki je čaku za nekim harmom, kudoč, ke to je dan zèc, zaki je čou nek šum anu še kolor srakice ubogega Comellija ne bi podoban kolorju zèca. Comelli je biu na licu mesta mar-tu, zaki ga je bala zadela v trebuh an je izkrvavel predno so par-šli ostali j agri na kraj nesreče. Ta nesreča je uzbudila po usej dolini, posebno pa med j agri, veliko žalost. Ranki je biu poznan po usej okuolci, zaki je imel mesarijo v Njemah. Zapušča ženo an dva odrasla sina. PROTEST KMETOV. Kmetje iz Njem so prejšnji tjedan šli protestirat v Tržizem pred sedež «Col tivatori Diretti», ker jim je «Magistrato alle Acque» prepovedu zajemati vodo iz Tera an Krnah-te, de bi z njo namakali polja, ki tarpe veliko sušo. Poslali so tud telegram prefektu, predsedniku province in drugim. Gorjani V našem komunu je te zadnjo čase dosti diskutiranja o j agrov-ski riservi, zaki ne vjedo al bi j° ustanovili ali ne. Naš komun o mà okuol 2000 hektarjeu hosti a-nu senožeti anu tega sveta to jo kuaž dvje tretjini zapuséenegà, zaki so judje u emigraciji. Divjam čine te zlo malo, a bi se jo dalo zarediti. Netiksri so indeje, de hi se z ustanovitvijo jagrovske h-serve vasi turistično buj žvilupa' le, drugi pa so temu kuintri. 0 tjem no če diskutirati na prihodnji riunioni komunskega konsejš- Platišče Brezje napraviti precej v enem letu, pride Prosnijane stati zelo drago. Platišče, kjer je bil v preteklosti sedež komuna (sedaj je ta vas le frakcija komuna Tipane), ležijo v prijazni in privlačni kotlini, ne daleč od državne meje. Ker imajo takšno lego, bi potrebovale nekaj kisika, to se pravi nekaj več prometa in življenja, kakor tudi turističnega poživila. Kaj je treba ukreniti? V prvi vrsti bi bilo potrebno asfaltirati cesto, ki poteka po slikoviti dolini Kmahte od Torla-na do meje. Istočasno bi se moral izgraditi nov most na Nadiži, ki je slab, pravzaprav celo nevaren za promet in komaj komaj dovoljuje prehod v obe smeri tistim, ki z obmejno propustnico hodijo peš na to ali drugo stran meje. Izgradnja novega mosta pa še ne bo dovolj, da bi se rešilo ekonomsko in turistično vprašanje. Tamkajšnje prebivavstvo, kakor tudi ono iz Krnahtske doline in Nem, želi, da bi se tu oprl obmejni blok prve kategorije. Kakšne beneficije bi prinesel obmejni prehod takšne vrste? Tu bi lahko vozila skozi vsakovrstna motorna vozila od lahkih motorjev do avtobusov in ka-mjonov. Prav lahko bi se potem vzpostavila tudi avtobusna proga, ki bi vezala Krnahtsko dolino z Breginjem in Kobaridom, ki je oddaljen od Platišč le 15 km; od tu dalje je pa že dobra avtobusna povezava z vsemi večjimi centri Slovenije (Bovec-Kranjska gora-Jesenice-Bled in Tolmin-Nova Go-ricarPostojna Ljubljana ter s Koprom in Istro). Sedaj ne morejo nikaka motorna vozila skozi obmejni prehod Most na Naži in kdor se hoče peljati v Kobarid ali Breginj, mora iti skozi Učjo ali štupco in prevoziti preko 70 km. Avtobusna linija Neme-Tipana- Platiše-Breginj-Kobard bi morala voziti v obe smeri. Ta avtobusna linija bi bila izredno važnega pomena za vso srednje-severno Furlanijo, tako iz trgovskega kot iz turističnega vidika. Ugodnosti, ki jih prinašajo avtobusne linije Ko-barid-Podbonesec-Čedad in Koba-rid-Bovec-Trbiž skozi prelaz Pre-dii ter Kranjska gora-Trbiž in razne avtubusne linije, ki vežejo Brda s Čedadom, se že poznajo. Deležno jih je predvsem prebivavstvo Trbiža, Čedada, Podbonesca, Špetra, Sv. Lenarta itd. Pričakujemo torej — in računamo na komuna Neme in Tipa--no ter na novo ustanovljene deželne organe — da se bo vse to ukrenilo, ker bi se te uboge hribovske vasi samo na ta način lahko rešile izoliranosti. Platišče bi za vse to, kar smo zgoraj navedli, postale nekak most, ki bi služil za vedno boljše prijateljske odnose med Italijo in Jugoslavijo in med Furlanijo in Slovenijo. Za dosego vsega tega pa bi se moralo tudi domače prebivavstvo zanimati : olepšati bi morali vas, uplivati na komunske oblasti, da jim te zgradijo odtočne kanale ter izboljšajo vodovod in seveda bi se moral zgraditi tudi kakšen hotel ali vsaj boljša gostišča. VOJMIR TEDOLDI l*ogle