Štev. 39.
Cena ednoga drobca 60 fil.
26. September 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-30 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Šol ne podržavimo.
Od šole je guč. Tak se glasi, ka se ljüdstvo napelava naj svoje verske šole prekdájo držávi.
Naj ljüdstvo previdi, kak je prav, opišemo tü brez vsakoga ogovarjanja pravde šolske, štere valajo.
V Jugoslaviji zvün Bosna, Hercegovine in Prekmurja nega verskih šol, vse so državne. A té državne šole moro občine same zidati i gordržati. Več občin vküp stopi napravi tak zvani „šolski okoliš“ i té te zidajo šole, vučitele njim pošila država, oni sami nemajo nikše pravice pri imenüvanji vučitelov. Vse pravice dájo záto tá, ki šole prepüstijo i nikših terhov se ne rešijo. Da niti vučiteo, niti nadzornik, niti komisar, niti dühovnik, niti okrajni šolski svet nema oblasti nas rešiti terhov, to samo izjemna orsačka pravda lehko včini, takše pa ešče nemamo. Verske šole v Prekmurji majo svoje pravico i te je priznao tüdi višji šolski svet. Poleg teh pravic, verskih šol občina zato nemore nikaj sklenoti. Stokrat lehko kaj sklenete i prekdate svojo šolo, to vse je zaman, šola ne sliši političnoj občini, nego verskoj občini, ravna zato ž njov ne občina, nego verska občina, štere glava je püšpek. Če bi plebanoš kje ravno privolili, naj šole državne postánejo, ta privolitev tečas ne valá, dokeč püšpek v to ne privolijo. Država se mora z cerkvenov oblastjov pogajati za verske šole, te do valále pogodbe, nači nej. Ne pozabimo ešče, ka šolskoga stolca odloki nikaj ne valájo, če kotrige na spravišče (gyülés) ne zové vküp predsednik šolskoga stolca, to je dühovnik i če te odloke ne potrdi višja cerkvena oblast, to je püšpek.
Zakaj se pa ide te tü? Na
vučitelskom predzadnjem spravišči so pograjali nas, zakaj branimo pravice Kristušove Materecerkvi pri verskih šolah i so vučitelom tanač dáli, naj ljüdstvo z velikimi terhi strašijo, ka se zosaga i šole svoje prekdá. I té tanač kratkovidni ljüdjé poslühnejo, čeravno je té tanač strašna krivica i brsanje vsega nam svetoga, naše vere, našega krščanskoga včenja. 
Za koj se ide tü? Mi smo  dobili, hvala Bogi tüdi jako dobre vučitele i vučitelice iz Slovenije, a dobili smo pa tüdi jako slabe v verskom pogledi. Te verste ljüdjé se bojijo verskih šol. Zakaj? Zato ka je vteh dühovnik njihov ravniteo, to pa njihova vero i  cerkev zametávajoča, düša ne more trpeti. Samostojni, brez pazke bi radi bili, da bi svoje krive navuke nemoteno smeli v düšo dece vlevati. Ve ste znamkar ne v ednom mesti v pamet vzeli že to njihovo nakanenje?
Nemogoče je tistomi na vero i jakost včiti, ki nema vere i jakosti. To vsaki previdi. Bodite zato previdni i pazlivi vsi Prekmurci, ne dajte se zapelati. Šol ne dajte! Kak je vogrska država pomagala ne samo vučitele plačüvati, nego tüdi dála siromaškim verskim občinam ešče k zidavi podporo, bo včinila tüdi Jugoslovenska. Samo potrpljenje. Ne poslüšajte strašljivcov. Ti vas ságajo, ár se bojijo za svojo kožo. Zato neverni vučitelje spadnejo vö z slüžbe, ár mo mi samo krščansko misleče vučitele odebirali.
Ne pozabite, da Maticerkev ostro prepove v takše šole pošilati deco, kje ne krsčanska vzgoja decé i ostro zapove povanje i gor-
Naročte si Novine.
držanje samo krščanskih šol. Cele sv. Matercerkvi zapoved bi pred Vami nikaj de bila? Ščete ka do vas deca i vnüki v grobi kunoli, ar ste zapravili njihov najdragši kinč, versko vzgojo v šoli?
Poznate vi „Kmetijski list?“ Znam, ka ga malo naših lüdih pozna. Glédajte té list dáva vö tak znána „samostojna kmetijska stranka“. Té list i tá stranka sta láni vöpovedale, ka se verski navuk v šoli nesme včiti. I vučitelov veliki del sliši v to stranko z tistimi kmeti vred, šterim je vera devéta briga. Zdaj že zarazmite jeli? Ide se za protikrščansko politično stranko samo po hujskanji proti verskim šolam. Vaše votume bi radi dobili za liberalno, samostojno stranko, zato Vam obljübljajo vse. Blüzi so volitve (választás), znate ka je te vsikdár obetanje brez konca i kraja. Zato pazite!
Pa če država šče, naj zida državne šole a ne na naših verskih fundušah. Mi svoje verske šole i njive obdržimo ze vsem imánjom, pa mo gordržali li svoje verske šole i drüge verske napráve.
Pazite! Vuk se večkrát oblečé v ovčjo kožo.
Naselitev v Prekmurje.
V našem Prekmurji se razglašajo vesti, da ščejo v D. Lendavskem okraji na veleposestvi hercega Esterhazija naseliti primorske drüžine. To nakanenje ščejo ništerni opravičati z tem, da je okolica D. Lendave vogrska in to vogrsko prebivalstvo nešče meti zemlje. To je pa ogromna laž in bedarija. V Prekmurji niti telko zemlje nega, ka bi naše revno in sirmaško ljüdsvo, štero preveč potrbüje zemljo, mogli dovoliti. Do že vidili gospodje pri Agrarni reformi, naj samo začno deliti zemljo. Zemljo pri nas vsakši šče meti, naj jo samo dobi. Ali kje jo zemejo? Veleposestniki v Prekmurji komaj telko majo, da z tem niti našega prebivalstva nedo mogli
2
NOVINE
1920. 26. september
zadovoliti. Pa ne pozabimo še edno. Tej veleposestniki so tüdi patronje naših cerkvih, če se njim zemla vse razdili, što de pa držao gor naše cerkvi in farofe, z tem neračunajo ki ščejo zemlo deliti? Čemi k nam tüjce priseljavati? Tak je preveč
gosto prebivalstvo Prekmurja. Ali naši
ljüdje naj idejo v Albanijo ali Macedonijo, šteri so se tü rodili na domačoj grüdi? Tej so tü rojeni in ostanejo tü, naj njim samo dajo zadovolj zemlje. Primorce naselite te ta, tej bliže pripadajo k Albaniji in Macedoniji!
Glasi.
Kmetijska šola za Prekmurje se misli ustanoviti v Rakičani, in so se že, kak nam je poverjeništvo za kmetijstvo sporočilo, včinoli stopaji za razlastitev toga veleposestva v te namen. To v odgovor Prekmurskomi glasniki, ki bi menda rad te uspeh naših krščanskih organizacij, ki so se tistikrat, potegovale za ustanovitev te prepotrebne poljedelske šole, kda so se mnogovredni vredniki toga lista ešče po Sloveniji šetali in spitavali ljüdi, kje je Prekmurje.
Štemplanje živine v celom orsagi se stavilo. To se je zgodilo na predlog naših krščanskih poslancov (követov). Mi to ministersko odredbo; jako pozdravlamo, kajti nešterni agenti so po Prekmurji že ljüdi plašili z vsemi mogočimi lažmi, in je bila že velika nezadovoljnost pri popisovanji živine, kaj pa bi se godilo te, če bi mogli gnati bog zna kak daleč na štemplanje. Samo pamet obdržite in ne dajte se po nikom zapelati!	
Velika nezadovoljnost je v Prekmurji, ka vlada ne dovoli proste trgovine z živinov, kak je bilo že nam obečano. V Ledavi je celo komisarijat zapleno dve svinje ednomi ubogomi medjimurskomi kmeti, štere je on v Prekmurji za pleme küpo in je šteo pelati prek Müre. Proti temi je šo protest na vlado.
Siromaki v Prekmurji so gospodi civilnomi komisari jako hvaležni, ka se je pobrigo za zrnje, ka zdaj dobijo v sobočkom okraji po fal ceni zrnje, v Lendavi pa po fal ceni melo.
Kmečka zveza se je pritožila na vlado zakaj se je dovolilo miljonari Hertelendiji vün zvoziti več vagonov pšenice, štero bi mogli siromaki dobiti in zahtevala, da vlada to pšenico, štera je bila namenjena nepreskrbljenim siromakom v Prekmurji po tisti ceni vrne, kak se je odala v Čakovec. Mi vsi dobro znamo, če bodo naši potrebni siromaki dobili krüh po fal ceni bodo tüdi kmetom in bogatim bole po fal ceni delali, drügače pa bode
delavec na sprotoletje košto 80 kron. Zato pa mi želejmo pametno gospodarsko politiko, ki bode v hasek tak siromakom kak ti tüdi bogatim. Gospoda komisara bodemo pri tom hvale vrednom deli podpirali!
V Čentibi je bio na svétek Male meše 8. toga meseca shod Kmečke zveze in zveze županov, na šterom je govor držao v slovenskom in vogrskom jeziki dolnjelendavski župan Božidar Sever od vseh političnih in gospodarskih pitanjih. Poslüšat je prišla cela ves in gorički. V nedeljo, dne 12. toga meseca je pa bio shod v Dolgoveških goricah, na šterom je govorio tüdi g. Božidar Sever za goričke Slovence v slovenskom in za vogrske lüdi v vogrskom jeziki. Navdüšenje med Slovenci in Vogri za kmečko zvezo je bilo povsod celo veliko.
Smrtno so ranili na Malomeša v Rankovcih pri Obali plesci i pivci Botjak Franca z Krajne.
Voz premoga je odnesla strüga melinčka. Kola so sledkar vörešíli z vode. 
Na melinčkoj strügi prek broda bo v kratkom most. Melinčarje ga prle postavijo kak cela država prek Müre. 
Vtopila se je deklička 14 let stara v melinčkoj strügi. Dol z brvi je spadnola.
Most prek Müre se začne za kratek čas delati. Te dni pride z Ljubljane inženir g. Mihlavec v Veržej, kde bo stanüvao, najemao delavce i vodo celo delo. Prosimo sosedne prekmurske občine, naj ido g. inženiri vu vsem na roko i jih pri tom za nas Prekmurce tak velevažnom deli podpirajo.
Ki šče puško nositi, smodnik (práh) küpiti, se naj obrne na komandanta armijske oblasti. Tak je odredo minister za vojno.
Tretjerednikom se naznani, da zapovedani post pred Ferencovim letos naj okt. 2. v soboto opravijo. Navuk za mesec oktober bo okt. 10. po večernici.
Gornja Bistrica je 1390 koron penez nazaj dobila, to je na plüg 34 koron, na parcelo pa 22 koron, zato ka je za travnike dragšo arendo plačala, kak je bilo predpisano. Vse občine poglednite v šteri razred so v šteti katastri vaši senožati (travniki) štere ste od grofovskoga imanja na arendo dobili. Arende se več ne sme računati, kak desetkrat teliko od plü-
ga, kak je katasterski dohodek. V Soboti i Lendavi pri davkariji (adóhivatal) se da pogledati te katasterski dohodek.
Osma seja šolskoga sosveta se je vršila 22. t. m. v M. Soboti. V prišestnoj številki se popiše, ka se je na seji sklenilo.
Upraviteljstvo javne bolnice  v Soboti naznanja, da vsaki betežnik more sebov prinesti listek od župana, v šteroga more spisano biti betežnika pridavek, krstno ime, rojstno leto, kje je rojeni, kam je pristojen (domovnico). Te listek podpiše župan i potrdi z občinskim pečatom. Če župan ne bi znao to napraviti, naj se oprosijo g. dühovniki ali vučiteli nato. Brez toga listka se nišče ne sprijme v bolnico.
Prekmurci, ki ščete v policijsko slüžbo stopiti v Prekmurji pošljite do 30. septembra svoje prošnje v Ljubljane na „Predsedstvo poverjeništva za notranje zadeve“. Ki znajo tüdi vogrski poleg slovenščine v guči i pisavi, so bili v boji podčasniki (altiszt, unteroficier), stari od 23 do 35 let dobijo v prvoj vrsti to slüžbo: V drügoj vrsti jo dobijo, če znajo le vogrski tisti ki, čeravno neso bili podčasniki, so domačo šolo, dobro dokončali! Prošnja more biti kolkovana (štemplana) k prošnji se more pridjati: a) krstni list, b) svedočanstvo da je jugoslovanski državljan (domovnica), c) svedočanstvo od vojaške i drüge civilne slüžbe, štera je dozdaj zvršena, d) svedočanstvo zdravnikovo, da je popolnoma zdrav i sposoben na to slüžbo, e) svedočanstvo od dobroga obnašanja. 	
De cena zrnja vekša ali menjša? Što zna to povedati. Edni etak sodijo: Cena zrnja de menša zato, ka je zrnje vsepovsedi falejše kak v Jugoslaviji, zato si je raj v drügih državah küpijo. Čehoslovaška napriliko denem več ne küpüje zrnja prinas, nego v Rumuniji, ar je tam bole poceni. Drügi pa páli pravijo: cena zrnja de posebno na sprotoletje velika. To pa zato, ar se zrnja zdaj teliko zvozi vö, ka ga zadosta ne ostane, žetev je nej bila tak dobra v Jugoslaviji kak se je mislilo, zato rastejodolarje, potreboča bo velika, zrnja pa malo, zato mora drago biti. Bomo vidili, šteri de meo prav.
Naročniki, če ne dobite redno Novin javite vse taki v Črensovce. Novine se vseli v četrtek odpelajo z Lendave, v nedelo je vsaki more zato do rok dobiti. Ve smo nej v Ažiji. Večkrat se tožijo, da raztrgano prido zavitki, ovitki so gorztrgani i Novine falijo. Včasi ite na pošto i pozvedite, kak so prišle ta, gde je krivica. Za kšenki bi vnogi radi šteli Novine, naročnino pa zapili. Za takše se ne štampa naš list. Oprosili smo sl. poštno vodstvo v Soboti, da Novine taki ekspedira i ne da ležati v svojem uradi, vü pamo se ka naša pravična prošnja bo poslühnjena.
Penez z Jugoslavije smemo vzéti na pot, če idemo v Ameriko ali kama inam, samo jezero dinarov to je 4000 koron.
3
NOVINE
1920. 26. september
Velkiva shoda kmečke zveze se bodeta vršila oktobra 3-ga. Prvi bo pri Svetom Jürji po vel-
čanci i Ravenci na shoda, da kaj potrebnoga zvedite.    Novi zvon. Melinčarje so prav pridni ljüdje. Pred desetimi letami so si zozidali tak lepo kapelo, ka njoj more par iskati. Od kapele je ešče lepše, ka Melinčarje kapelo nemajo samo za zvonik, nego njim je kapela zaistino svetišče, štero dostakrat vsi pohodijo. Po kapeli so postavili gori zaistino moderno šolo. Zdaj pa znovič kaže njihovo gorečnost ka so si novi brünčani zvon spravili. 12. septembra na ime Marijino je velko veselje bilo na Melinci. Oprvim se zglaso Marijin zvon v Marijinoj kapeli. 84 kg. vága. „Fis“ glas doni. Drági je. Blüzi 20,000 koron: 5 jezero dinarov košta. Pa so ga Melinčarje vöplatili. Vtom občina Melinci zaistino hvale vredna.
Zakoj raste cena belic? Komi škodi ali hasni to? Belice so zato dobile ceno, ka se smejo izvažati to je v drüge orsage vövoziti. V Čakovci košta 3 K. edno jajce. Ka bi ta cena naredna, navijana bila, je ne istina. Če je samo krajcar tü jajce, na Švicarskom li košta en frank i haske si dene v žep samo veliki liferant. Če pa pošteno ceno majo belice, si sirota le nekaj spravi vküp ka si konči en robec ali sol na zimo küpi. Jako se čüdivamo, ka detektivi iščejo tistoga što je ceno belicam podigno. Mi bi raj to vidili, če bi se gospodje potrüditi v trgovine i tam svojo roko gorpoložili, kje se brez vsega pitanja sme podražiti obleka i leder i vse drügo. Mi želemo, naj se cene znižajo pri vsem i povsod. Pravimo povsod. Naša prekmürska živina je jako fal, njeno meso pa jako drago. Gospodje detektivi kak je to? Tü prosimo obprvim vrastvo, na nedužne belice sirote naj na zadnje pride red.
Kraja. Na Gornjoj Bistrici so vkradnoli pri Ivko Jožefi tele z štale, pri Zmabovom Joški peneze, obleko v tistom hipi, kda so domači na gümli kukorico lüpali, na Srednjoj Bistrici so pa Kolarič Ivani odnesli turbo z stroškom i pruslek, kda je kosio.
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svilo za mlinska sita (pajtlne) po najnižišoj ceni.
Staro vreme se začne računati samo še od 30. septembra i ne 15.-ga, kak so ništerni že vöre nazaj porinoli.
Gospodarstvo.
Bogastvo naše države.
— Na živila gledoč je dnesdén Jugoslavija zaželjena že od raznih držav. Italija, Austrija, Češko-Slovaška, Grška, Madžarska se bijejo za naše žito in živino.
Premoga mamo v Sloveniji, v Bosni in v Srbiji toliko, da bo mogla gda se ednok odprejo ti premogokopi, naša država zalagati polovico Europe s premogom (steinkohl.) 
Vodnih sil (moči) mamo telko, da mo ž njimi lehko preskrbovali naše kraje z električnov gonilnov silov.	
Rüd mamo tüdi puno. Železo nam nüdi Bosnija in Hercegovina v zadostnoj meri, da ne bomo več odvisni od tüjine. Bakra (kufra) mamo v Srbiji toliko, da bo vse vzhodna Europa zavisna od nas. Svinca (olova) mamo na Koroškom in v Srbiji za dovole. Cin kopamo na Koroškom, v Bosni in Srbiji.
Soli ma Bosna zadosta zvün toga nam nüdi Dalmacija priliko, da si pridelamo morsko sol.
Živo srebro pridelüjemo zvün Španije samo mi v Europi.   Boksit za pridobivanje aluminija smo kopali že davno v naših krajih i ga zvažali v Nemčijo in v Švico.
Zvün teh mamo, ešče mnogo drügih rüd v obilici, štere nam ne zadoščajo samo za delovanje naše industrije, nego tüdi šče je lahko
zvažamo.
 Papirnice, tovarne (fabrike) za papir mamo za zdaj že preci, pa vseedno nam šče ne zadostüjejo, poleg šteroga se že nove zidajo. Te do lehko delale, ar mamo zadosta materije za papir. Tüdi v tom pogledi nemo več odvisni od tühincov.
Pivovarne so že dnesdén tak razširjene, da bomo zalagali s pivov vso državo. Že zdaj je prepovedan uvoz pive, ar ga domače (fabrike) zadosta delajo.
Žganjarne v Slavoniji, Bosni in Srbiji kühajo toliko raznovrstne žganice, da bo zadostna ne samo za domače potrebe, nego bomo velki del izvažali.
Dom i svet.
Jugoslavija. Volilni boj, kak se  že naprej vidi, bo močen v Jugoslaviji. Vse stranke se močno pripravlajo. Zdaj je zišao novi volilni zakon. Te odredi, kak se morejo volitve zvršavati. Dobro bo to vsakšemi človeki znati, ki ma volilno pravico. Zato v prihodni številkah bomo podrobneje pisali od njega. Slovenija dobi 40
poslancov. Deželna vlada v Ljubljani je podala svojo ostavko za voljo toga, da je ne štela na sébe vzeti odgovornosti plebiscita na Koroškom. Antantna komisija je namreč zahtevala od naše vlade, da more vse jugoslovansko vojaštvo vö vzeti z A cone, dokeč nemške ostane v B coni. Nadalje, da smejo slüžbo zvršavati v A coni samo tam rojeni orožniki in da more vlada ukiniti tüdi nadzorstvo tamošnji nemški veleposestev. Osrednja vlada v Belgradi je ne sprijela demisije. V Belgrad je prišao novi bolgarski poslanik. Bolgarski ministerski predsednik Stambulinski je pa odpotüvao v Prago, da se pogaja z dr. Benešom za vstop Bolgarije v malo entento. ltalija. Na taljanskom so še itak velki nemiri. V Trsi so bili krvavi boji po vulicaj. Zastave so nosili okoli z napisi: „Živio Ljenin“. Vojaštvo je strelalo na ljüdstvo z pükšami i strojnicami. Bilo je več mrtvih in mnogo ranjenih. Italija i Jugoslavija sta si razdelili hajove bivše austro-vogrske mornarice. Jugoslavija dobi 180,000 ton.
Francija. Predsednik francuske republike Deschanel je odstopo. Kongres je vküper prišao 25. septembra, da zvoli novoga predsednika.
Albanija. Boji v Albaniji se nadaljavajo. Naše čete so prodrle prek Albanskih mej in ido proti Skadri.
je v Dolnjoj Lendavi v Kleklnovoj vulici edna
ščista moderno notrivstalana zidana hiša (pošta) z zadnjimi hrambami vret.
Pojasnila se lehko pozvejo Kleklova vulica hiš št. 104. (pošta.)
orala (plügov) prvovrstnega amerikanskega vinograda v svetovnoznanih ljutomerskih goricah blizu Jeruzalema, in povrh 3 orale zemlje, se takoj proda. Gosposka hiša, klet, vinčarija, stiskalnica, cisterne, vse zidano, v najbolšem stani. Tüdi dobre vinske posode okoli 4500 litrov, se proda istotam. Natančnejša pojasnila pri odvetniku dr. Marku Stajnko, Ljutomer.
4
NOVIN E
1920. 26. september
prodaji.
V Dolnjoj Lendavi:
1 hiša z dvema stanovanjoma po 3 sobi, künja, klet in pivnica in z 8½ plügov prveverste zemlje.
Edne gorice 7 plügov z hišov vret. Eden plüg goric brez hiše.
2½ plüga goric z hrambov.
Edna gostilna najbolša Fcrency-Halász.
V Dugovesih:
1 verstvo stoječe iz hiše, štale 2½ plüga goric in 3 plüge oratje zemlje. 1 verstvo stoječe iz hiše, štale in 5 plügov zemlje.
6 plügov zemlje tüdi po plügih se oda 4 plüge loga (šume.)
Edna gostilna (Csipkés.)
Ki ščejo küpiti, naj se obernejo k odvetniki Viljem Némethy dr. v Dolnjoj Lendavi.
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporača svojo veliko zalogo različnoga tkaninskoga blaga kakti:	
Zefire, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajge za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmerom karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago.
V zalogi galic, ličje, mašinsko olje, cement v lagvah po 200 kg. Dobiva se tüdi kamena i zmenjena sol vse po najnišiših dnevnih cenah.
Točna podvorba. Zmerne cene.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje; usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).	
Küpüje: pšenico, žito, kukorco, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t. d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.