Kako naj učitelj poučuje, da doseže pazljivost in dobro disciplino. Iz češčine preložil Radoslav Rnaflič. Najlepša podpora in podloga izdatnega pouka je dobra disciplina. Po tem, kako ume" učitelj buditi učencem pazljivost ter jo vezati na se, se spozna, kakšen je on strokovDJak v svojem poklicu. Ako si ume učitelj ustvariti dobro disciplino, postane mu ves pouk igrača ter se lehko uveri, da nou učenci dobro vspevajo. Zato je treba, da si večkrat ogledamo pedagogiška in metodična načela ter se i po ujih ravnamo. 1. Razdeli si učno tvarino na posamezne mesece. Na ta način dobiš jasni pregled ter ne preoblagaš učence s poukom. 2. Pripravi se dobro za vsak pouk. Učitelj si mora učno tvarino dobro osvojiti, tako olajša sebi pouk, a učencem učenje. Kdor se na pouk dobro ne pripravi, nalikuje kuharju, kateri donaša gostom nezačinjena jedila. Le dobro izvežbanemu in posebno nadarjenemu učitelju ni treba natančne priprave. 3. Skrbi, da si oskrbe" vsi učenci takoj začetkom šolskega leta knjige in druga učna sredstva ter da jih imajo v redu. 4. Ne trpi, da bi učenci knjige in zvezke mazali ali celo trgali. Oboje mora biti snažno in čisto. Dobro je učencem 1. in 2. razreda v to svrho najmenj jedenkrat v tednu knjige pregledati ter skrbeti, da ne devajo v nje različnih podobic in drugih reči, s katerimi se potem navadno pri pouku kratkočasijo in igrajo. 5. Učitelj naj zahteva uže" od začetka, da mu učenci na izgovor dobro pazijo ter ga v odgovorih lepo posnemajo. 6. Pri pouku se ne daj obvladati od zmožnejših učencev, kateri se navadno sami na odgovor oglašajo. Nesmele, boječe in menj nadarjene učence vzpodbujaj z ložjimi vprašanji. Ako ti store pogreške, popravi ljubeznjivo; ako odgovore dobro, pohvali jih, a vedno jih napeljavaj, da se ti kmalu sami oglase na odgovor; inače bi ostali nesmeli in boječi ter bi se ti na odgovor nikdar ne oglasili. 7. Spoznavaj svoje učencel To je najglavnejše in najvažoejše diktaktično načelo. Zdravnik mora najpred storiti diagnozo (spoznati bolezen), ako hoče bolezen izlečiti, enako je učitelju, spoznati zmožnosti in značaj učencev, inače bi taval po temi. Slabejšim in menj nadarjenim nčencem daj pri izpraševanji več časa za odgovor, nego zrelejšim. 8. Rahel a varen postop bodi vsakemu učitelju zlato pravilo. Mudi se osobito pri prvem začetku. 9. V najnižjem razredu ponavljaj sleherno uro; kajti učenci elementarnih razredov ne morejo pregledati veče celote. Koncem posameznih mesecev ponavljaj obširnejše, da se prepričaš, kaj in koliko so se učenci naučili, česar so sc ves mesec učili. 10. Vadi učencem spomin! Trajnost pridobljenega znanja je odvisna od jakosti spomina; kar ni v spominu, tudi ni v duši. Mi vemo samo to, kar si v spominu obdržimo. Pogostega ponovila je potreba; kajti otroci kaj radi pozabijo, kar so se naučili. Da se učencem razutn jači, srce žlahtni, a spomin izuri, je dobro, če se uče na patnet kratkih pripovedek in prislovic. 11. Naloge naj učitelj vedno marljivo in vestno popravlja. 12. Poučuj praktičnol Pri mnogih šolah je največja napaka ta, da se učenci mnogo učč, a malo nauče. Hoče li se učenec naučiti govoriti, mora učitelj molčati. Govori li učitelj več časa in neprenehoma, utrudi učence, izcrpi jim pazljivost in besede njegove postanejo prazni zvoki. S svojim širokim razlaganjem ne doseže ni toliko, kolikor bi dosegel, ako bi jih samo opozoril, a z druge strani prezre važni cilj pouka; kajti jemlje učencem priložnost, da bi se izrazili o tem, kar so umeli. Ako učitelj preveč govori, učenci malo mislijo in se malo nauče. Mnogi učitelj ima to pogreško, da v svojej navdušenosti neobičajno glasno govorf enako razvnetemu pridigarju. čemu ta krik, ta razvnetost? Hoče li s tera svojo navdušenost, svojo znanost i. t. d. učencem odkriti? Promatraj to svojo pogreško in uvidel bodeš, da s tem ničesar ne dosežeš. Takšna razvnetost je tudi zato negodna, ker kvari. zdravje in je uže marsikoga utrapila. Učitelj bodi v svojem govoru in vedenju miren. Miren, prirojen, navadni govor, resnega značaja in z naglasom posameznih besed in bistro oko, katero pozoruje vsako gibanje učencev, je najboljše sredstvo za vzbujanje pazljivosti in dobre discipline. 13. Ne trpi, da bi ti učenci pozno v šolo dohajali. Pride li učenec prepozno, ne vprašaj ga nikoli med poukom za vzrok, s tetn se trati čas. Ako se je učenec po svoji krivdi zapoznil, sodi mu kazen po končanem pouku. Dohaja li navadno pozno, preiskuj vzroke ter se sporazumi z roditelji. Učenci naj prihajajo v šolo snažni in počesani. 14. Bodi prizanesljiv in varuj se nepravičnih kaznij. Z zapuščenimi, zanemarjenimi in revnimi učenci ravnaj po očetovsko, da jim ne žališ čuta ter da ti ne odreko spoštovanja. Nasilje vpliva slabo na otročje srce; čim večjo je isto, tem veči biva upor, le proti srčnosti in ljubeznjivosti ni upora in brambe. Komur nestaje ljubezni, potrpežljivosti in vztrajnosti, ta si ne voli učiteljskega stana. 15. Pri čitanju navajaj učence, da čitajo vsi u duhu s čitajočim učencetn. Po slabem čitatelju pokliči dobrega, da slišijo razliko slabega in dobrega čitanja. Slabejši učenci naj dohajajo vsaj trikrat Da teden prej v šolo, kjer po navodu boljših učencev čitajo. Na višjej stopnji zahtevaj, da ti učenci vsebino berilnih sestavkov v lepem izgovoru in s svojimi besedami pripovedujejo. 16. Pri računstvu poučuj vsestransko in praktično, da si učenci v danem primeru zapopadeno resnico sami iznajdejo, da bi jo pojmili ter o njej soditi mogli. Primeri naj se jemljejo iz znanega obzora učencevega; kajti nič ni za manjše učence suhoparnejše od računanja s samimi števili. Z manjšimi učenci ni dobro vso uro računati; kajti otročja duša ne prenaša preobloženja. V višjih razredih obravnaj z učenci vsako računsko nalogo, še le potem jo daj izdelati na tabli. 17. Da si osvojijo učenci lepo pisavo, skrbi, da ti pišejo vsako nalogo ne samo čedno, temveč tudi kolikor možno po pravilih krasopisnih.