; iwia- TRST, sobota 23. junija 1956 Leto XII. - Št. 146 (3384) DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tei. 94 638, 93*808, 37-338 (jR?Prf,i,STVO: ULu MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-80» IN »4-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. 8 ~ Podruž- GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm v ^ir n* * stolpca, trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 tir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, slovenile Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega t'Ska, Državna zal°ZDa - • Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 • Izdaja založništvo tržaškega tiska D. Z DRAŠKOVIČEVE TISKOVNE KONFERENCE Avtomatično in ob memoranduma in mirovne pogodbe Neumestnost zaščite italijanskih ribiških ladij - Pozitivna ocena ^ineaujeve izjave - wNo comment" glede izjave Nikite Hruščeva (Od našega dopisnika) I Beograd, 22. — hdoIo-'ila mirovne pogodbe, konkretno čl. 16, in spomenice 0 soglasju, konkretno čl. 6, S(> popolnoma jasna, iz če-s*r izhaja, da je njihovo izdajanje obvezno in avtomatično. Stvar je italijanske ilade, da zagotovi izvajanje Ustnih mednarodnih obvez-®°sti v svoji državi.« Tako je izjavil na današnji ^itovni konferenci Branko Baškovič na vprašanje naše-? dopisnika, kaj meni v zve-i.t ugotovitvijo današnje «Po-"'ke«, da se čl. 6 iz memo-^iduma ne izvaja avtomatič-* in da ni izključno, da se , nadaljeval proces proti .^denjskim antifašistom in ‘Jšim beneškim partizanom, današnja «Politika» se nam- 1 zavzema za hitrejše >n ''avilnejše izvajanje london-,fga spcrazuma v Trstu, ki Ustvaril nove odnose med %>slavijo in Italijo, kar je grdila vrsta poznejših gospodkih sporazumov in izbolj-'tije splošnega medsebojnega kačja. «Nedavne izjave ita-'taskega zunanjega ministra 'Hina, da se ttalijansko-^oslovnski odnosi razvijajo .ozračju povečanega zaupa-19 in prisrčnosti, je jugoslo-’0ska javnost sprejela kot laz razpoloženja uradne ita-jattske politike.« ugotavlja s* in poudarja, da so v Beo-;*du prav tako uradno pojavili sklep generalnega kolarja italijanske vlade v jstu o izvajanju čl. 6 lončke Spomenice in o prebedi preganjanja oseb za kitične prekrške, pričakovalo se je, nadalju-, «Poli'.ika», da se bo pri-o z izvajanjem tudi ostalih !tačb sporazuma o Trstu. *sti posebnega statuta o *vicah slovenske narodne "tojšine, da bodo antifašisti, so v zaporih, izpuščeni na •bodo, da se bodo prenehali "cesi in priprave za novi "češe, kot so proces proti konjskim antifašistom ter hizanom in antifašistom iz 'Jiške doline. Toda vse to doslej ni izpolnilo. Poleg h samovoljno tolmačenje 'Vde in pripisovanje obtožim izmišljenih prekrškov, jih čl. 6 sporazuma ne za-ka. povzroča upravičene [iftie v učinkovitost sklepa bralnega komisarja itali-’ske vlade v Trstu.« »Poli-meni, da se take stvari bi dogajale, če bi lokalne ‘Usti v Trstu ob kontroli Pijanske vlade v celoti iz-Juale londonski sporazum, pst zaključuje svoj komen-f ki je napisan v zeio umer-pm tonu, z ugotovitvijo, da {.londonski sporazum z ra-r»acijo v italijanskem par-pntu in z objavo v urad-p listu dobil zakonsko moč. Lvsega članka sledi, da E;edni beograjski dnevnik P*, da je za nepopolno iz-bnje londonskega sporazu-J odgov.orna italijanska Ma. , zvezi s pisanjem tržaške-'pPiccola«. da je prispela hst topniška ladja « B r a c-; *■ da bi ščitila italijanske pče, je Draškovič izjavil: 'Mi smo presenečeni, da pavlja italijanski tisk. bo-J rečeno italijanski «11 Plc-5»», premik italijanskih Gorskih enot iz Brindisi-* Proti severu in prisotnost tye «Bracco» v Trpkem zalivu v zvezo z iztisnjeni italijansko-jugoslo-pkskega sporazuma o riboni. Sicer pa mislim, da je 'ba poudariti, da je nenadno v procesu boljšanja f tazvoja dobrih sosedskih IJPosov med obema država-p da se sprejemajo taki ■Vepi. Mi bomo po normal- poti zahtevali pojasnila italijanske vlade. Dodal je nadaljeval Draškovič, ? se mi strogo držimo spo-lUma o ribolovu podobno k ----- Delegacija SZDLJ na kongresu telgjjskiti socialistov jfeoGRAD, 22. — V Bru-P je odpotovala skupina f*0v okrajnih odborov SZ-7' Delegacija, ki je gost litijske socialistične stran-| Se bo med dvotedenskim »h jem v Belgiji seznanila vprašanji belgijcke sociali-jbe stranke in bo prisojala kongresu belgijskih Solistov, ki se bo začel 28-v Bruslju. ^grajsko gledališče gostuje na Dunaju kot vseh ostalih mednarodnih sporazumov, ki smo jih podpisali. Zato je neumestna vsaka zaščita italijanskih ribiških ladij, če se bodo držale svojih pravic.« Na vprašanje, kako ocenjujejo izjavo francoskega zunanjega ministra Pineaua pred odhodom v Washington in med bivanjem v ZDA o politiki Jugoslvije, o potrebi stikov med Vzhodom in Zahodom in c spremembah v Sovjetski zvezi, je Draškovič izjavil, da se je med obiskom maršala Tita v Franciji in v uradnih dokumentih, ki so bili objavljeni. pokazala široka podobnost pogledov obeh vlad in potreba za nadaljnje sodelovanje in skupno delovanje. Izjava Pineaua, kjer govori o politiki Jugoslavije, o njenem prispevku za sodelovanje med Vzhodom in Zahodom in o spremembah v Sovjetski zvezi, je nov izraz in potrdilo te politike. Zato jih jugoslovanska javnost pozitivno ocenjuje. Na vprašanje, kakšno je stališče jugoslovanske vlade o predlogu, da se alžirsko vprašanje spravi pred Varnostni svet. je Draškovič izjavil: »Čeprav razumemo pobudo 13 afriških in azijskih držav, da se alžirsko vprašanje spravi pred Varnostni svet. menimo, da razpravljanje o tem pred varnostnim svetom ni umestno, kajti sodimo, da še niso izčrpane vse možnosti, da se po drugi poti doseže hitra in učinkovita rešitev.« «Ni moja stvar, da tolmačim izjavo Hruščeva, je izjavil Draškovič, v zvezi z izjavo Hruščeva. da so leta 1948 zahodne države postale prijateljice Jugoslavije samo zato. da bi v Jugoslaviji vzpostavile kapitalizem. Kaj je bilo bistvo v politiki Jugoslavije do zahodnih držav in zahodnih držav do Jugoslavije, mislim, da je dovolj jasno pokazala praksa medsebojnih odnosov.« V zvezi s pobudo grške vlade. da spravi vprašanje Cipra pred Združene narode, je Draškovič izjavil, da jugoslovanska vlada pozdravlja vse pozitivne ukrepe, ki bi prispevali k rešitvi tega vprašanja. Draškovič je dalje izjavil, da ne more potrditi vesti o napovedanem sestanku Tito-Naser-Nehru v Jugoslaviji in da točen datum prihoda Naserja, Nehruja in Hammar-skjoelda, ki bodo obiskali Jugoslavijo julija, še ni določen. Draškovič je prav tako obvestil novinarje, da je poljski Rdeči križ vrnil na Poljsko 48 grških beguncev, ki jih grške oblasti niso hotele sprejeti v državo. B. B. Nehrujevi razgovori v Atenah in Rimu LONDON, 22. - Indijski ministrski predsednik Nehru je danes prispel v London, kjer se bo udeležil razgovorov ministrskih predsednikov Com- monvvealtha. Na poti se je ustavil v Damasku, Atenah in Rimu. O razgovorih, ki jih je Nehru imel s predsednikom sirske vlade in zunanjim ministrom, so objavili poročilo, ki pravi, da so govorili o Alžiru in Palestini in o prispevku Indije skladu z njenimi plemenitimi načeli pravičnosti, svobode in miru«. Govorili so tudi o borbi nekaterih držav za neodvisnost in o nujnosti njih o-svoboditve. V Atenah pa se je Nehru razgovarjal s predsednikom grške vlade Karamanlisom. Po razgovoru je Karamanlis izjavil, da sta govorila o mednarodnih vprršanjih, ter je dodal: «Zodovoljen sem z raz. govorom z indijskim ministrskim predsednikom, ki je tudi izrekel svoje zadovoljstvo, da se je razgovarjal z nami«. V Rimu je Nehruja na letališču sprejel podtajnik v zunanjem ministrstvu Badini Confalonieri. Na vprašanje časnikarjev, kaj lahko izjavi o razgovorih, ki jih bo imel med svojim potovanjem po Evropi, je Nehru odgovoril, da gre prav gotovo za razgovore, ki so zanj #zelo zanimivi, informativni in poučni«. Na vprašanje, kaj misli o možnosti plodnega sodelovanja med Indijo in Evropa, je Nehru odgovoril; »Mislim, da bo treba to sodelovanje pove. sodelovanje med vsemi narodi sveta«. Zatem je Nehru izrazil upanje, da bo tudi sodelovanje z Italijo vedno tesnejše. Ko so ga vprašali, ali je bil namen njegovih razgovorov v državah Srednjega vzhoda posredovanje v arabsko-izrael-skem sporu, je Nehru dejal: »Nimamo nobenih namenov posredovati. Logično je bilo, da sem se sestal s svojimi prijatelji, da govorim o njihovih trenutnih vprašanjih, ko sem se med svojim potovanjem ustavil v teh državah«. Končno je Nehru izjavil, da upa, da se bo ob obisku v ZDA sestal s predsednikom Eisenhowerjem. Vilelli H reku NEW YORK, 22. — Prvi uradni italijanski predstavnik v OZN Leonardo Vitetti je danes iziočil poverilnice glavnemu tajniku OZN Hammar-skjoeldu, s katerim je ime! čati, Indija želi vedno tesnejše nato krajši razgovor. BODO SEDAJ TURKI OVIRALI niilev ciprskega vprašanja? Britanski qeneral Templer pojde v Ankaro pojasnjevat, da britanski načrt, po katerem bi imeli Ciprčani v doq'ednem času pravico do samoodločitve, ne predstavlja nevarnosti 2a Turčijo LONDON, 22. — Ciprski g uverner John Harding je danes zveger z letalom odpoto val iz Londona na Ciper. NIKOZIJA, 22, — Britanske oblasti na Cipru so naložile mestu Limasolu kolektivno globo 35.000 šterlingov. Uradno poročilo izjavlja, da je od angleških oddelkov, ki opravljajo očiščevalne akcije, med požarom, ki je divjal na Cipru prejšnjo nedeljo, umrlo 20 vojakov. 16 pa jih je bilo hudo ranjenih. Enajst učiteljev grške narodnosti je v zadnjih dneh prejelo ukaz, naj zapustijo Ciper. Dva ciprska lista v turškem jeziku javljata, da je turški veleposlanik v Londonu izročil v Foreign Officeu noto, ki je sestavljena »v energičnih besedah«. S to noto izjavlja Turčija, da je absolutno in dokončno nasprotna pravici do samoodločitve na Cipru. Eden od teh listov «Hur Soz«, izjavlja, da turška skupnost na otoku odklanja angleške predloge Velika Britanija pa, iz javlja ta list. če hoče delat, pametno, mora upoštevati stališče Turčije; v nasprotnem primeru se tvega, da pade Srednji vzhod zopet v vojno Da lahko še vedno Turki zapletajo ciprsko vprašanje, to prvi \\\m /vsi:in\.n i:i;:vrini,\i:iii mium:.)' kpj PAltTTOVA on VOLIM IZIDOV: HlnUlev OPI, nanredeh PSI in PSOI llesut niilijnnov i/nlit/ccu PSI in H Pl kr iir more ignorirati - Uralski ml mi si /. jugoslovanskimi komunisti • Togliattijev intervju za »llailj/ LxprRss» - Tajnik LIL za sodelovanje s socialisti - Sklepi vlade RIM, 22. — Glavno zanimanje je še vedno osredotočeno na razpravo o političnem položaju. ki je nastal po obsodbi Stalinovega kulta. Zato posveča javno mnenje veliko pozornost poročilu Giancarla Pajette. ki ga je imel danes, prvi dan zasedanja centralnega komiteja KPI. Dejal je, da pomenijo majske volitve korak naprej v primeri z junijskimi, ker je socialistična in komunistična levica dosegla skoraj 40 odstotkov glasov, to je, več kot 10 milijonov. 1824 občinam, ki so jih doslej upravljali levičarji, se je pridružilo še 200 novih občin. Pajetta je sicer priznal, da je KPI prejela v občinah z nad 10.000 prebivalci okrog 130.000 glasov manj, toda realni padec glasov je bil manjši, tako da se praktično volilno telo KPI ni zmanjšalo. Napredovanje levice se izraža V bistveni utrditvi KPI, v napredovanju socalistov in v afirmaciji socialdemokratov. Kar zadeva krščansko demokracijo, je Pajetta dejal, da se ne razume, kaj drugega naj pomeni zaprtje na levo razen sprejetja diktata bogatih in privilegiranih. 10 milijonov glasov se ne more ignorirati, ker predstavljajo večino delovne sile. Štiri stranke centra so zgubile večino v 26 glavnih mestih pokrajin, v skoraj 200 občinah pa demokristjani ne morejo sami več rešiti vprašanja občinskih u-prav. Gre za voljo 5 milijo; za rešitev teh vprašanj «v | nov volivcev, ki jim grozi po OBISKU KOLHOZMKrtV TITO ODPOTOVAL IZ KIJEVA V ROMUNIJO V Bukarešto b« prispel Jutri zjutraj pNAJ, 22. -jJPel na Dunaj .j1 slovanskega Danes je ansambel dramskega (« uvi , ališča, ki bo jutri v Burg-JMru igral Držičevo kome-a? «Dunčo Maroje«. Jugo-anski umetniki so prispe-»ba Dunaj iz Kijeva po ;‘tdenskem gostovanju v ji 2a gostovanje jugoslovan-* umtenikov vlada na Du-veliko zanimanje. KIJEV 22. — Maršal Tito in Of-tali člani jugoslovanske delegacije so obiskali _ danes v spremstvu predsednika u-krajinske vlade Kaljčenka^in tajnika ukrajinske KP Kirčen ka živinorejsko znanstveno raziskovalno postajo v Tert-zinu in Vorošilovski kolhoz V vari Matjuši, 120 km od Kijeva. Na vsej poti so maršala Tita pozdravljali koihoz-niki in kmetje in ga sprejemali s cvetjem. Na poti skozi mesto Bjelaja cerkov je prišla maršalu Titu naproti delegacija kmetov s kolhoza, ki ga je maršal Tito obiskal, ko je bil po vojni v Sovjetski zvezi in ga naprosila, naj jih obišče. Tito pa ni mogel ustreči želji, ker mu čas ni dopuščal. Po ogledu bogatega in po vojni popolnoma obnovljenega Vorošilovskega kolhoza in po kos-ilu, ki so ga priredili kolhozniki na čast jugoslovanski delegaciji, se je jugoslovanska delegacija vrnila v Kijev, kjer jo je pozdravila ogromna množica. Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta ukrajinske republike Korotčenko je priredil nocoj poslovilno večerjo na čast predsedniku Titu in ostalim članom delegacije, ki odhajajo iz SZ. Med večerjo sta predsednik Korotčenko in tajnik Kirčenko nazdravila maršalu Titu in mu želela dobro pot v domovino. Tito se je zahvalil in izrekel za- dovoljstvo, da je imel priložnost ogledati si dva kolhoza in se seznaniti z vprašanjem kmetijstva v Ukrajini. Qb 22. uri po krajevnem času je maršal Tito. ki so ga pozdravili najvišji zastopniki pokrajine in meščani Kijeva, odpotoval z vlakom v Bukarešto, kamor bo prispel v nedeljo zjutraj. Program tridnevnega bivanja v Romuniji predvideva poleg sprejema in obiskov nekaterih mest v notranjosti Romunije tudi izmenjavo misli o vprašanjih skupnega interesa z voditelji Romunije. Hamtnsrskiaeld Do obiskal NEW YORK. 22. — Generalni tajnik OZN Dag Hammar-skjoeld je danes na tiskovni konferenci izjavil, da bo med 28. junijem in 12. julijem odšel na uradni obisk v Varšavo, Helsinki. Moskvo, Prago, Dunaj in Beograd. Dne 12. julija pa bo v Ženevi, kjer bo prisostvoval zasedanju eko-nomsko-socialnega sveta OZN. Avgusta bo obiskal razne republike Latinske Amerike, oktobra pa bo spet odšel na pot na Srednji vzhod, kjer je že bil nedavno zaradi znane mirovne misije po naročilu Varnostnega sveta. razveljavljenje njihove volje s tem, da jim grozijo s komisarji. Ta grožnja pa je naperjena zlaati proti socialdemokratom, republikancem in mja katoličanom, ki se zavedajo nujnosti nove politike. Ta grožnja ima svoj izvor v diskriminacijski politiki, ki je podedovana po Scelbi in ki predstavlja podlago fanfa-nizma. KPI je pripravljena na sodelovanje, kier Je levica v večini in kjer se bo borila proti vsakršnemu . kompromisu, ki bi mogel pomeniti kapitulacijo pred reakcijo in protiljudskimi silami. Zaradi tega hočejo komunisti postaviti jasno vprašanje programov z izključitvijo predstavnikov trojne zveze delodajalcev ter zahtevajo hkrati nepreklicno zaprtje na desno. Nato je govoril Pajetta o «vodilni nalogi« bratsko združenih komunistov in sociali stov v demokratičnem giba' nju, da na ta načip to gibanje ne bi ostalo na pozicijah čakanja ali pa se spremenilo v privesek centra. V borbi za uresničenje ustave mora bi. ti na prvem mestu borba za ustanovitev avtonomnih dežel. Končno je govoril še o moskovskem kongresu, ki je zbudil v socialističnem taboru živahne pobude. Italijanski komunisti nočejo biti pri tem samo opazovalci, temveč tudi protagonisti. Nato je omenil, da so bili vzpostavljeni odnosi »med Jugoslavijo in socialističnim taborom«. Poudaril je važnost Togliattijevega potovanja v Beograd in izjavil. da so sedaj med italijanskimi in jugoslovanskimi komunisti ponovno vzpostavljeni bratski odnošaji «Mi se ne bojimo ponoviti, da smo bili globoko vznemirjeni in razžaloščeni zaradi odkritij, za katere sme zvedeli, kajti ta občutljivost je tesno povezana z našo revolucionar no zavestjo, ki je zavest borbe proti zločinom, proti krivicam, proti sramotam proti siromaštvu kapitalistične družbe, proti kolonialnemu zatiranju in proti imperialističnim vojnam.« je dejal Pajetta. Za razpravo, ki je sedaj v teku med članstvom KPI, je Pajetta dejal, da pomeni, da je «partija živa in da hoče ostati na avantgardnem položaju demokratičnega in delavskega gibanja, ki veruje v socializem«. Kot vidimo, se Pajetta še vedno ni odvadil govoriti o »vodilnih nalogah« svoje partije, pa čeprav v bratski enotnosti s socialisti, in to vsega demokratičnega gibanja, kakor tudi ne o tem. da hoče še vedno ostati »avantgarda« tega demokratičnega gibanja in delavskega gibanja sploh. Po njegovem poročilu, ki ga je včeraj vse vodstvo KPI soglasno odobrilo, bodo razpravljali jutri v Frattocchie pri Rimu na sedežu komunističnih študij. Togliattijevo poročilo pa bo prišlo na vrsto šele jutri popoldne. Togliatti je odgovarjal na vprašanja posebnega čopisni' ka «Daily Expressa». V svojih izjavah zanikuje, da njegovi odgovori v reviji «Argo-menti nuovi« pomenijo upor proti Hruščevu. Na ironično vprašanje dopisnika, ali naj merava v kratkem potovati v ZSSR in Hruščevu osebno sporočiti svoje kritike, ali mu je morda poslal intervju je Togliatti odgovoril, da ne namerava oditi v Moskvo in da misli, da je Hruščev zve- del za njegove izjave iz novinarskih agencij. odgovorih na druga vprašanja je Togliatti dejal, ča fco nova li-olajšala razumevanje s socialisti in socialdemokrati in je zanikal, da je hotel braniti svoj oeebni položaj v partiji. Končno je poudaril, da ni vedel, kaj se je dogajalo v Rusiji pod Stalinom, česar niso vedeli sicer niti sovjetski voditelji. Med odmevi, ki jih je imel Togliattijev intervju v »Argo-menti nuovi« v svetu, nai o-menimo pisanje francoskega socialističnega glasila «Popu-laire«. List piše med črugim: «Neskončno rajši imamo jezik Hruščeva ali Mikojana kot pa Thorezovo ali Togliattijevo obotavljanje. Zaman je ostajanje na polovici poti do priznanja. 'Bolje je povedati vso resnico.« Izvršni odbor PSI, ki je danes razpravljal o občinskih in pokrajinskih upravah, je izdal poročilo, v katerem ponavlja nujnost odprtja na levo in z zadovoljstvom ugotavlja. da so socialdemokrati v številnih občinah začel; sodelovati s socialisti v upravnih odborih. Socialisti morajo še dalje postavljati preč odgovornost demokristjane zaradi morebitnih komisarskih u-prav. Zelo važno izjavo je podal danes tajnik socialdemokratske sindikalne organizacije U1L, ki se je izrekel za uresničenje skupne platforme med socialističnimi silami, pri čemer je sodelovanje PSI nujno. Izjava je važna, ker se strinja s podobno izjavo CGIL in njenega tajnika Di Vittori hkrati pa je v skladu tudi z nejnovejšim sklepom katoliških delavcev organiziranih v ACLI, katerega vodstvo se je izreklo za odprtje na levo. Pomembno je tudi dejstvo, da so vse tri sindikalne organiza cije — CGIL, UIL in CISL — skupno proglasile stavko štirih milijonov kmetov za 28. junija. Na današnji seji vlade so sprejeli ministri dolgo vrsto zakonskih osnutkov in dekretov, med katerimi tudi zakon, skl osnutek o prostovoljnem izseljevanju uslužbencev na področjih, ki jih je Italija po mirovni pogodbi izgubila, v jrrimeru. da uslužbenci niso dobili zaposlitve na ozemlju republike. Vlada je tudi sprejela zakonski osnutek za spremembo čl. 238 zakona o kazenskem postopku. Poslanci so na Montecitoriu popoldne začeli z debato o proračunu ministrstva za industrijo. Senatorji pa so dopoldne razpravljali o desetih zakonskih osnutkih o finančni ureditvi uvoza žitaric od leta 1948 do 1954. Ob zaključku razprave je govoril minister za kmetijstvo Colombo. za njim podtajnik zakladnega ministrstva Arcaini, nato pa še zakladni minister Medici Minister Vigorelli je govoril danes pred 72 predstavniki raznih držav v Ženevi na mednarodni konferenci za delo o glavnih črtah socialne politike italijanske vlade A. P. v Veliki Britaniji prav dobro vedo, saj verjetno pri vsej stvari niso niti tako nedolžni. Sicer pa bo v kratkem odšel v Ankaro na vojaške razgovore, kot pravijo, šef britanskega imperijskega vrhovnega štaba general Templer. General naj ne bi imel nobene politične naloge, vendar pa drugi glasovi pravijo, da naj bi general Templer pojasnil turški vladi, da so v britanskem načrtu, po katerem naj bi se Ciprčanom priznala pra. vica razpolagati s svojo usodo. predvidene določbe o vojaški zaščiti, kar pomeni ohranitev britanskega oporišča na Cipru. To oporišče naj bi Angležem omogočalo izpolniti obveze, ki so jih prevzeli v okviru NATO, in jamčilo, da ni Ciper ne predstavljal grožnje proti Turčiji. Tako oporišče bi se moralo ohraniti, tudi če bi se Ciprčani odločili, da se po. polnoma ločijo od Velike Britanije ali da se združijo z Grčijo. V telefonskem intervjuju z agencijo »Reuter« je odstopiv-ši turški zunanji minister Ke-prulu zatrdil, da njegov umik «ni v nikakršni zvezi niti s cij rskim vprašanjem niti s katerim koli drugim vprašanjem zunanje politike«. Dostavil je, da bo že objavil razloge za svoj odstop, ko bo prišel čas za to. V Atenah pa je zunanji minister Averof danes zanikal vesti iz inozemstva, po katerih naj bi bila grška vlada obveščena o bližnjih novih predlogih z britanske strani za politično rešitev ciprskega vprašanja. V Londonu so včeraj govorili da bo podal Eden v poslanski zbornici kratko izjavo, da bo lord Radcliffe poslan na Ciper za sestavo ustave. Toda v poslanski zbornici je bilo samo rečeno, da je treba še počakati, da se bo uradno zvedelo za mnenje vlade. To mnenje pa, pravijo, ne bo objavljeno pred odhodom ciprskega guvernerja Hardinga Baje je med člani vlade tudi nekaj nesoglasij glede Cipra, ki jih ministrski predsednik še ni uspel izgladiti. Mollet napoveduje za Alžir «iskanje originalne strukture» «AIžir ne bo niti muslimanska niti arabska država in tudi ne francoska pokrajina» . Francoska vlada pripravljena stopiti v neposreden stik s «tistimi, ki se borijo« - Pineau se je vrnil iz ZDA 0 deželni avtonomiji Južne Tirolske BOČEN, 22. — Južnotirolski deželni svet je danes odobril načrt zakona, ki določa, da se pristojnost za poljedelska vprašanja prenese od dežele na pokrajine. Novi zakon je v zvezi s čl. 14 posebnega statuta p avtonomiji za Južno Tirolsko, ki določa, da »dežela vrši normalno upravne funkcije, s tem da za njih izvajanje pooblasti pokrajine, občine in druge krajevne_ u stanove ali pa se poslužuje svojih uradov«. Za zakon so glasovali samo svetovalci «Volkspartei» (16 glasov), dočim so glasovali proti socialdemokrati (4 glasovi). vzdržali pa so se demokristjani, komunisti in socialisti (18 glasov). Zakon bo sedaj predložen vladi. Ker ga bo vlada verjetno zavrnila, se bo vrnil pred deželni svet, ki ga bo verjetno zopet odobril, in bo nato o njem razpravljalo u-stavno sodišče, ki se bo moralo izreči o tolmačenju omenjenega člena 14. PARIZ. 22. — Predsednik francoske vlade Guy Mollet je danes govoril o francoski politiki v Alžiru. Izjavil je, da ima za potrebno, da se svetovna javnost podrobno pouči o tem vprašanju, ki je sicer «izključno francoska zadeva, vendar pa so ga v nekaterih mednarodnih - krogih omenjali«. Dejal je zatem, da se to vprašanje ne bo moglo rešiti s silo in da je izključeno, da bi ena ali druga skupnost v Alžiru narekovala zakon drugi. «Zato je potrebno najti rešitev koeksistence, aktivnega sodelovanja obeh skupnosti v francosko-muslimanskem bratstvu.« Nastopil je nato proti zahtevi za neodvisnost Alžira in je dejal, da je namen francoske vlade «dati vsakemu Alžircu svobodo, enakopravnost in življenjsko raven, ki naj jamči človeško dostojiui-stvo«. «V ta namen, je dejal, je potrebno vzpostaviti mir, izvršiti temeljite gospodarske in socialne spremembe in politično reformo.# Zatem je analiziral sredstva, s katerimi namerava vlada vzpostaviti varnost. V zvezi z gospodarskim načrtom je dejal, da izboljšanje življenjske ravni Alžircev terja znaten napor več sto milijonov frankov investicij letno. Puudaril je nato zopet politično stran vprašanja in dejal, da namerava francoska vlada izvršiti svojo akcijo v dveh razdobjih. V prvem razdobju bi se morale prenehati, sovražnosti. »Pripravljeni smo, je dejal Mollet, stopiti v stik s tistimi, ki se borijo, če gre za uradne in neposredne stike.« Drugo razdobje pa je Mollet takole obrazložil: »Francija se je svečano obvezala, da razpiše v treh mesecih po prenehanju sovražnosti svobodne volitve v vsem Alžiru. Te volitve bodo določile prave predstavnike alžirskega ljudstva S temi se namerava francoska vlada raz-govarjati o bodoči ureditvi Alžira.« Dejal je, da je ta formula popolnoma v skladu s pravili demokracije, in je nato na kratko omenil, kakšna naj bi bila bodoča ureditev Alžira: »Francija, je dejal Mollet, priznava in spoštuje alžirsko osebnost. Poleg tega namerava obdržati nerazdružljive vezi med Francijo in Alžirom. Z drugimi besedami, Alžir ne bo ne arabska država ne muslimanska država in tudi ne francoska pokrajina. Zato bo potrebno iskati originalne strukture. Zlasti se bo morala etnična zapletenost v Alžiru orientirali v smeri zelo široke decentralizacije, s tem da se krajevnim ali regionalnim skupnostim prizna oblika upravne avtonomije.« Govoril je nato o uspehih doseženih v zadnjih štirih mesecih in je dejal, da se »zaupanje zopet vzpostavlja«, čemur da je dokaz, da predvideva Laeoste »bližnje občinske volitve v številnih podeželskih občinah«. Na koncu je Mollet pozval vse prijateljske države, naj Francijo razumejo in podprejo v alžirskem vprašanju, ker da bodo s tem pomagale »pri trajni rešitvi tega vprašanja« Francoski zunanji minister Pineau se je danes z letalom vrnil iz ZDA. Glede svojih izjav, ki jih je podal v Wa-shingtonu o sovjetskih vodi- teljih. je Pineau dejal: »Obrazložil sem svoje stališče in mislim, da je bilo z zanimanjem sprejeto. Nekateri se z njim strinjajo, drugi pa so bolj rezervirani. Vsekakor pa so bile izrečene ideje, ki bodo vsekakor imele svoj vpliv « Pred svojim odhodom iz New Yorka je imel Pineau tiskovno konferenco in je dejal, da njegova vlada ni prosila ZDA denarja ali orožja za ureditev alžirskega vprašanja. ki je francosko notranje vprašanje, ki ga mora Francija sama rešiti. Zatem je Pineau dejal, da ko govori o povečanju izmenjave med Vzhodom in Zahodom, ne misli obrazložiti svoje nove enostranske politike, pač pa skuša prepričati svoje prijatelje, da bi bila zaželena nova politika v odnosih z Vzhodom. Dodal je, da hi bilo treba te odnose razširiti ne samo na kulturnem področju, pač pa na vsestransko gospodarsko področje. Dalje je Pineau zatrjeval, da razvoj, ki ga je ugotovil med svojim potovanjem v SZ, ni političen, pač pa gospodarski, da po njegovem mnenju Sovjetska zveza «ni pripravljena za demokratičen sistem ali za volitve«. Kar se tiče Srednjega vzhoda in dobavljanja orožja tamkajšnjim državam, je Pineau izjavil, da je zadnje mesece Francija praktično edina dobavljala orožje Izraelu, kar da ni dobra rešitev. Zatrjeval je, da je po njegovem mnenju vprašanie teh dobav vprašanje ravnotežja sil. »Najbolje bi bilo. če ne bi bilo treba pošiljati orožja nikomur. je dodal Pineau, toda če je Izrael ogrožen, se mora braniti« Zatem je dejal, da bi bilo treba arabsko-izrael-ski spor urediti v okviru Varnostnega sveta Eden in LIoyd prideta v Pariz PARIZ. 22. — V krogih blizu vlade se je zvedelo, da je v načelu določen obisk britanskega ministrskega pred sednika Arithon.vja Edena ter zunanjega ministra Selwyna Lloyda v francoski prestolnici. Obisk bo najbrž po 23. juliju. Državni minister Foreign Of-fičea Anthony Nutting je prispel danes v Pariz, da bi razpravljal o vprašanju svetovne razorožitve s francoskim predstavnikom Julesom Mochom in s podtajnikom v zunaniem ministrstvu Meuricem Fau-rom. Ol. svojem prihodu je izjavil, da sta gledišči Francije in Velike Britanije e razorožitvi istovetni in da je še nekaj podrobnosti, o katerih je treba razpravljati s predstavniki ZDA ir Kanade. Namen tega posvetovanja med zahodnimi državami je najti soglasje o načrtu, ki bi ga prihodnji mesec v New Yorku predložili na zasedanju komisije OZN za razorožitev: v tej komisiji so predstavniki enajstih držav članic Varnostnega sveta in pa Kanade. Tutining in Nigel Biroh prispeta Danes v Moskvo MOSKVA, 22. — Moskovski radio objavlja, do bo šef vr- hovnega štaba letalstva ZDA general Nathan Twining imel med svojim obiskom v SZ priložnost, da obišče atomsko na. pravo blizu Moskve kakor tudi letališča ter tovarne za izdelavo letalskega materiala. Sešel se bo tudi z gojenci vojaške akademije in letalske akademije. Moskovski radio sporoča tudi, da se bodo Twining in drugi člani ameriške delegacije sestali z. obrambnim ministrom Zukovom ter vrhovnim poveljnikom sovjetskega letalstva Zigarevom. «Obstaja upanje, pravi radio Moskva, da bodo obisk Tvvininga in drugih visokih zahodnih častnikov ter njihovi sliki s sovjetskimi vojaškimi voditelji prispevali k boljšemu razumevanju ter k večjemu zaupanju in torej k izboljšanju mednarodnih odnosov«. Iz zanesljivih virov se je tudi zvedelo, da bo general Tvvining, ki ga v Moskvi pričakujejo za jutri popoldne, povabljen, da obišče tudi letalske tovarne ter sovjetska vojaška letališča. Verjetno gre za letalske tovarje. kjer izdelujejo sovjetske prototipe m ki so v bližini Moskve ter za poskusno letališče v Kubina-ku. ki ga je pred kratkim obiskal tudi maršal Tito. General Twining, ki bo ostal v SZ kakih osem dni, bo imel na razpolago posebno vojaško letalo; verjetno bo obiskal tudi Leningrad in Stalingrad. Za letalsko parado ob dnevu letalstva 24. junija bo v So-vjetski zvezi dvajset tujih delegacij letalskih vrhovnih štabov; med temi bodo tudi delegacije Francije in Velike Britanije kakor tudi ostalih držav, ki so članice NATO. Program bivanja teh delegacij bo več ali manj podoben tistemu. ki je določen za generala Tvvininga. Po paradi bo maršal Zukov priredil velik sprejem na čast delegacijam. Delegacije ljudskih demokracij in Afganistana so že od včeraj v Moskvi. Iz Londona je odpotovalo v Moskvo, kjer bodo prisostvovali nedeljski paradi, tudi šest letalskih rtrokovnjakov. Parade se bo udeležil tudi britanski letalski minister Nigel B veh, vendar bo ta odpotoval šele jutri z nekaterimi častniki RAF' na reakcijskem leta. lu «Comet». V skupini strokovnjakov je tudi George Fdwards, ki je napravil osnutek za civilno letalo «Vis-count«. To pot je prvič, da gredo britanski letalski strokovnjaki na tak obisk v Sovjetsko zvezo. WASHINGTON, 22. — Ei-senhower je imel tri četrt ure dolg razgovor z generalom Gruentherjem, dosedanjim poveljnikom NATO. To je bil doslej najdaljši predsednikov razgovor z osebo. ki ne pripada njegovi najbližji okolici. Danes v Egiptu ljudsko glasovanje o ustavi in predsedniku republike Uradno poročilo o razgovorih s sovjetskim zunanjim ministrom - Naser povabljen v Moskvo - Šepilov v Damasku KAIRO. 22. — Prvikrat v svoji zgodovini bodo Egipčani jutri šli na volitve, da se izrečejo o novi ustavi in ca izvolijo predsednika republike. Ljudsko glasovanje bo štiri dni po proslavah neodvisnosti ob odhodu poslednjega britanskega vojaka s področja Sueškega prekopa po 74 letih vojaške okupacije. Revolucijski svet, ki je pred štirimi leti odstavil kralja Faruka in prevzel oblast in ki je medtem izvršil številne reforme, bo jutri razpuščen. Pet milijonov Egipčanov bo izreklo svoje mnenje o republikanski ustavi, ki jo je pripravila vlada, in se izjavilo,* ali želi Naserja za predsednika republike ali ne. Ob tej priložnosti je bilo izpuščenih 2500 političnih obsojencev in razglašena je bila splošna amnestija tudi za druge kaznjence. Ukinjena je bila - tudi cenzura na tisk. Egiptovsko ljudstvo se slovesno pripravlja na jutrišnji dan. Ulice so okrašene in polne napisov, ki pozivajo ljudstvo. naj za predsednika republike izvoli Naserja. Sovjetski zunanji minister Sepilov je imel danes zadnji razgovor z Naserjem, kateremu je ob slovesu izrekel u-panje. da ga bo v kratkem videl v Moskvi. Popoldne je Sepilov odpotoval v Damask z letalom. Pred odhodom je Sepilov na letališču sporočil, da bo Naser prišel na obisk v Moskvo avgui-ta, in je dodal; »Bližnji obisk polkovnika Naserja bo služil ne samo nadaljnji okrepit#i osebnih stikov voditeljev iroeh držav, pač pa bo pomenil tudi novo važno razdobie v razvoju trajnega prijateljstva med SZ *in Egiptom. Sedaj, ko je E-gipt rešil svoje glavne politične naloge, ko je dosegel narodno neodvisnost in ustvaril pogoje za evoj razvoj kot neodvisna država, je naravno. da si egiptovska vlada zadaja velike naloge glede razvoja svoje državne industrije. Sovjetsko ljudstvo želi videti močno, svobodno in neodvisno egiptovsko državo z razvito industrijo in s cvetočim poljedelstvom, ki naj zagotovita egiptovskemu ljudstvu boljše življenje in kulturno blaginjo« Sepilova sta na letališču- pozdravila Naser in zunanji minister Favzi. Uradno poročilo o sovjet-sko-egiptovskih razgovorih pa pravi: »Med razgovori je prišlo do široke izmenjave pogledov glede odnosov med E-giptom in Sovjetsko zvezo in o vrsti mednarodnih vprašanj skupnega interesa. Sepilov in Naser sita ugotovila popolno enakost pogledov o vprašanjih. ki sta jih proučila med razgovori. Ugotovila sta. da razvoj sovjetsko-egiptovskih odnosov na vseh področjih političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja odgovarja interesom obeh narodov in je birtven prispevek k stvari okrepitve miru in varnosti. Med razgovori sta Sepilov in Naser ugotovila, dn temeljijo prijateljski odnosi med obema državama na načelih listine Zc ruženih narodov in na znanih načelih, ki so jih objavili na bandunški konferenci. Poudarjata dalje, da bosta obe vladi nadaljevali sodelovanje v interesu o-krepitve splošnega miru. ker sta prepričani, da bodo njih napori prav tako kakor napori drugih miroljubnih držav prispevali k nadaljnjemu zmanjšanju mednarodne napetosti in okrepitve svetovnega miru« Glavni tajnik Arabske lige Hasuna je sprejel vabilo Sepilova za obisk v Sovjetski zvezi. Hasuna je izjavil, da bo obisk napravil, «ko bodo okoliščine to dovolile«. Tudi maroški prestolonaslednik Mulaj Hasan je izjavil. da je načelno sprejel vabilo Sepilova. naj obišče SZ, da pa £-e mora pred dokončnim odgovorom posvetovati z očetom. Radioaktivni dež na Jaoonskem in v Avstraliji TOKIO, 22. — Iz številnih krajev Japonske javljajo o o-bilnem «toplem dežju«, kot je to napovedal včeraj profesor Ishii iz meteorološkega inštituta v Tokiu. Ta je namreč napovedal, da bo radioaktivni dež padal po termo-nuklearnem poskusu, ki so ga 21. maja izvedli ameriški tehniki na Bikinih. Funkcionarji ministrstva za zdravstvo so izjavili, ča so nekoliko zaskrbljeni zaradi vesti, po katerih je 15 meteoroloških postaj javilo prisotnost radioaktivnosti v nenavadni količini. Ministrstvo je povabilo vse krajevne zdravstvene obla; ti, naj bodo v skalnem stiku z zdravniškimi oblastmj glavnega mesta, tako da bo mogoče izdati takojšnje ukrepe, če bi bilo potrebno. Ro mnenju nekega predstavnika namreč «ni mogoče izključiti možnosti kake nevarnosti za prebivalstvo zaradi dežja, ki je bil močno radioaktiven«. Bolj neposredne posledice kot radioaktivni dež Pa j* i* mela toča. ki je padala v nekaterih južnih japonskih pokrajinah. Zrna toče, ki vo bila debela kot pest (in torej niso bila vef. zrna . . .), so ranila kakih 75 oseb. Povzročena škoda znaša okrog milijardo jenov. Med drugim je bilo poškodovanih več kot 200 elektrovodnih stebrov, kar je povzročilo prekinitev toka. Računajo tudi, da so bile pobite šipe na več kot 200 tisoč oknih. Iz Avstralije pa javljajo, ča je radioaktivni dež padal danes na rudniško središče Ku-lidala v srednjem delu av- stralske države Queenslapd. in sicer več kot 2500 km vzhodno od otočja Montebel-lo. kjer so angleški tehniki razstrelili atomsko bombo, v torek. Prisotnost radioaktivnosti je odkril rudarski tehnik Tunny. ki je z Geigerjevim števcem ugotovil do 2000 radioaktivnih enot v dežju, ki je padal v Kuridali. Neki znanstvenik z univerze v Queens4andu je izjavil, da je ta dež verjetno neškodljiv za človeško kožo. toda lahko bi postal škodljiv, če bi ga ljudje pili. WASHINGTGN. 22. — Urad za popis prebivalstva ZDA je objavil, da je bilo 1. maja 1956 v ZDA 167,167.649 prebivalcev. To število znaša 10,9 odst. poviška v primeri s popisom prebivalstva, ki je bilo I. aprila 1950. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 21,2. najnižja 12,3, ob 17. uri 21, zračni tlak 1012,5 stanoviten, veter 3 km, vlaga 52 odst., nebo 9 desetin pocblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18. 1 "v Danes, SOBOTA 23. junija Eberhard, šk.. Višeslav Sonce vzide ob 4.16 in zatone oh 19.59 Dolzii a dv-eva 15.43. Luna vzide ob 20.39 in zatone ob 5.2J. Jutri, NEDELJA 24. Junija Janez Krstnik, Janislav Dr. Sosič je bil končno oproščen in tudi izpuščen, kajti njegova nedolžnost je bila preočitna, tako da so bile premagane spletke, ki so bile naperjene proti antifašistom, ki so se «pregrešili» pred enajstimi leti s sodelovanjem z jugoslovansko oblastjo. Te spletke, ki jih je načel bivši tržaški kvestor Marzano s sodelovanjem dr. Gruppona, se niso ustavile niti pred dejstvom, da ni bilo dokazov za obtožbo dr. Sosiča. Hoteli so obsodbo, a dosegli so... poraz, ki je hkrati poraz policijskih murzanovskih zloglasnih metod, ki so bile med vso razpravo razkrinkane. Dolgo je trajal ta proces razčiščenja in nedolžni obto-ttnec je moral presedeti dolgih 16 mesecev v zaporu preden je resnica prišla na dan, pa čeprav je bila vsakomur tako očitna, /skali so priče, iskali so indicije in kljub temu, da teh ni bilo, so hoteli proces. To še ni dovolj! V pomanjkanju dokazov za hude. obtožbe, so zaslišali, da rabimo besede enega izmed zagovornikov, 10 če že ne 15 prič o uradovanju dr. Sosiča v Javnih skladiščih za časa jugoslovanske uprave v Trstu in tretjina zapisnikov v sodnih aktih govori prav o tem uradovanju. In vendar dr. Sosiča niso obtožili nikakega prekrška ali delikta o tem. Policija je hotela njegovo obsodbo in v podporo obtožbe je bivši poveljnik političnega oddelka kvesture podpisal celo «zaupno poročilo», češ, da je bil dr. Sosič član neke komunistične celice. In če bi tudi bil? Mar bi bila s tem dokazana njegova krivda? To pomeni, da so hkrati hoteli proces proti komunizmu in antifašizmu sploh. Ne bomo se tu spuščali v kritiko preiskave, o kateri smo obširno pisali v teku razprave kjer je prišlo na dan med drugim tudi, da tedanji preiskovalni organi niso spoštovali (glej način soočenja dr. Sosiča s Faventom) zakonskih predpisov, vendar to še enkrat potrjuje protizakonitost marzanovskih policijskih preiskovalnih metod. Vsa teza trpljenja pa pade le na obtoženca, 2 osebno če je ta nedolžen. Spričo takih metod se pride Z lahkoto v zapor, a iz njega pa le stežka. Dokaz imamo v primeru dr. Sosiča, ki je bil 16 mesecev za rešetkami in nekaj časa celo v samici kot ncjhujši kriminalci. 16 mesecev sta moralno in materialno trpela on in njegova družina. Kdo jim bo povrnil vso povzročeno škodo? In je sploh možno z denarjem poravnati takšno nezaslišano krivico? Dr. Sosiča bi lahko oprostili takoj po končani sodni preiskavi kot se je zgodilo z Mariom Flegom. Dokazov m bilo in kdor je preiskavo vodil je moral pač vedeti, da netočne, med seboj si nasprotujoče tn tudi preklicane izjane treh od številnih prič, ne morejo zado-stovati za obsodbo. Tožilec na razpravi bi se moral zavedati pomanjkljivosti dokaznega materiala in vendar je useetto zahteval obsodbo, ki bi pomenila za 50-letnega človeka kot je dr. Sosič toliko kot dosmrtna ječa. Zagovornika, odv. Kezich in Rerton sta z logiko tn z dejstvi izpodkopala temelje obtožbe, ki se je nato tudi klavrno zrušila. Končno ne moremo mimo dejstva, da je bila razprava o davnem dogodku iz 1945. leta poleg vsega še dvakrat protizakonita: policijski in sodni postopek je bil v nasprotju s Čl. 16 mirovne pogodbe in s čl. 6 Londonskega sporazuma. Komu je torej služil ta proces. ki se je za tiste, ki so ga hoteli in ga tudi izsilili, tako klavrno končal? Mirnemu sožitju med tu živečima narodoma prav gotovo ne. Vendar je protizakoniti proces za nami, čeprav še danes, kljub členu 6 Londonskega sporazuma, še vedno ječijo v zaporih ške-denjski antifašisti. Pravica mora zmagati, a to se bo zgodil o, ko bodo pristojni krogi spoštovali sprejete obveznosti in ko bodo izpustili na svobodo vse zaprte antifašiste. To bo tudi dokaz, da besede o mirnem sožitju na našem o- zemlju niso zpolj prazne fraze. In takega dokaza vsi demokrati ne le želimo, temveč ga tudi zahtevamo. Z včerajšnjo oprostilno razsodbo pa je doživelo poraz tudi šovinistično hujskanje o-beh Alessijevih dnevnikov ter videmskega fašističnega glasila. Od vsega začetka, že pred šestnajstimi meseci, so prikazovali in nazivali po nedolžnem okrivljenega obtoženca kot najhujšega zločinca, čeprav so se dobro zavedali, da pomeni to in takšno početje kaznivo dejanje. Njihovo poniglavo hujskanje pa je hkrati zajemalo obrekovanje in klevetanje vseh in vsakogar, ki se je boril proti fašizmu in nacizmu, ki je le za trenutek sodeloval z jugoslovansko osvobodilno vojsko. Mnenja smo, da je po tolikih letih končno že nastopil čas, ko bi se tudi ti šovinistični hujskači morali vsaj iz te sodne razprave nekaj naučiti. VEČINA PAVILJONOV IN RAZSTAV JE ŽE UREJENIH JUTRI DOPOLDNE OTVORITEV OSMEGA TRŽAŠKEGA VELESEJMA Včeraj popoldne sta bili dokončno urejeni jugoslov. in avstrijska razstava v Palači narodov - Velesejem bo otvoril min. Mattarella Jutri obzlQ uri dopoldne bo minister za zunanjo trgovino Matarella svačeno otvoril 8. tržaški mednarodni vzorčni velesejem, ki bo trajal do 8. julija. Priprave za ureditev vseh velesejemskih paviljonov so postale v zadnjih dneh izredno živahne, tako da delajo vse noči. Ze včeraj pa so bili v glavnem dokončane kolektivne razstave in razstave italijanskih podjetij. Tudi velika tržaška podjetja ČRDA. Aquila itd. so že dokončala svoje paviljone in sedaj urejujejo le še zadnje podrobnosti. Izredno ugodno preseneča jugoslovanska razstava v »Palači narodov«, ki je bila končana že včeraj popoldne, in to ne samo zaradi nove. originalne arhitektonske zamisli, temveč tudi zaradi številnih novih industrijskih izdelkov 90 podjetij, ki so zastopana na velesejmu. Obiskovalci bo- do tako lahko videli v tem paviljonu v pogonu več stružnic in drugih obdelovalnih strojev, ki po mnenju strokovnjakov . niti najmanj ne zaostajajo za podobnimi nemškimi ali ameriškimi izdelki. Tudi Avstrijci so že dokončali svoj paviljon, ki j« kot običajno okusno urejen, tako da v njem prevladuje bela bar-va, Vse ostale manjše razstave in paviljone pa seveda še vedno urejujejo, vendar lahko računamo, da bodo dokončane pravočasno in bo velesejem na dan otvoritve nudil dokončno urejeno sliko. Med temi razstavami lahko že sedaj opozorimo čitatelje na originalno reklamno zamisel podjetja »San Pellegrino«, ki je že na padovanskem velesejmu zabavalo obiskovalce z «robotom», ki naj bi prišel z Marsa in ki se avtomatično premika, odgovarja na vprašanja, kot blisk izračuna za- pletene računske operacije itd. Ta robot je seveda le znanstvena igračka primerna za reklamne potrebe. Včeraj popoldne pa so predstavniki velesejma obrazložili novinarjem dve avtomatični pripravi — izdelek na velesejmu zaposlenega strokovnjaka De Vescovija — ki imata zanimiv praktični pomen. Prva priprava, ki se imenuje »Tautomagnetic«, služi kot avtomatična tajnica in registrira vsa telefonska naročila tudi v odsotnosti telefonskega naročnika. Naprava sestoji iz dveh magnetofonov, običajnega telefona in posebnega aparata, ki vključuje po potrebi magnetofon- ski trak. Druga naprava «Motorcon- troloscope« pa avtomatično ugotavlja napake avtomobilskih motorjev, pri čemer ni treba motorja razdreti. Naprava lahko kontrolira 23 različnih delov motorja. ZAKLJUČNA HAZPRAVA PRED TRŽAŠKIM POROTNIM SODISCEM Dr. Alojz Sosič popolnoma oproščen in po razsodbi izpuščen na svobodo DREVI PRVO ZASEDANJE HOM NA DNEVNEM REDU ŠTEVILNA važna vprašanja kovinarjev Vprašanje akordov se ne sme ločiti od drugih zahteV kovinarske stroke Občinstvo, Ki je tri ure čakalo na izid posvetovanja porotnikov, je z navdušenim ploskanjem pozdravilo oprostilno razsodbo Posnetek s sinočnje zaključne razprave: od leve proti desni stojijo dr. Sosič, odv. Kezich in odv. Berton. Dr. Alojza Sosiča, katerega so po nedolžnem obtožili u-mora finančnih agentov Pie-tra Mongiuja in Salvatora Lemba-Luicarija, ropa in tudi kratenja svobode, je sinoči porotno sodišče popolnoma o-prostilo. Burno ploskanje številnega občinstva, ki je 3 ure čaka- lo na hodniku na razsodbo, je pozdravilo zaključek procesa, ki ga sploh ne bi smeli začeti. Točno ob 21.11 so člani sodišča in porotniki stopili v dvorano, kjer je vladala grobna tišina- Predsednik je začel čitati razsodbo: «Porotno sodišče oprošča dr. Sosiča. •.» Več se ni slišalo. Ploskanje je prekinilo čitanjc. zaradi česar je predsednik opozoril občinstvo. da sodisče ne potrebuje odobravanja, vendar ta opomin ni mogel ustaviti navdušenja prisotnih, ki so da- li duška svoji zadovoljnosti. #Sočišče oprošča.« je nadaljeval predsednik s čitanjem razsodbe, »dr. Sosiča.^ ker ni dokazov, da bi dr. Sosič sodeloval pri dejanju in odreja vrnitev zaplenjenih dokumentov.« Kljub ponovnemu opominu je občinstvo še enkrat s ploskanjem pozdravilo razsodbo in pozdravljalo človeka, ki je po 16 mesecih zapora dosegel pravico. Navdušenje je zajelo tudi do tedaj mirnega Sosiča, kr je poljubil zagovornika in o tem izkazal svojo hvaležnost odv. Bertonu in Kezichu in nato sledil karabinjerjem v zapor, kjer so uredili vse potrebno za njegovo takojšnjo osvoboditev. Pred zaporom v Koronej-ski ulici se je kasneje zbrala precejšnja množica ljudi, ki je hotela skupno s Sosičevi-mi sorodniki dočakati n ego-vo osvoboditev. In re«, so se okoli 21-45 odprla vrata in dr. Sosič je bil zopet svoboden. «Zopet sem tu.» je ganjen dejal ljudem, ki so ga s ploskanjem pozdravili in nato se je počasi oddaljil z ženo, sinom in nečakinjo, ki je prišla iz Genove, da bi prisostvovala njegovi osvoboditvi. O tem so bili namrej vsi prepričani in sodišče je končno njegovo nedolžnost tudi uračno potrdilo. Preds. Rossi. tož. De Franco, zap. Magliacca, obramba odv. Berton in Kezich. Sestanek odbora SGZ Sinoči se je sestal upravni odbor Slovenskega gospodarskega združenja, ki je razpravljal o nekaterih vprašanjih zvezanih z letošnjim tržaškim mednarodnim velesejmom in pomembnosti različ-, nih stikov med tržaškimi in tujinr operi.terji. Odbor je med drugim podrobno razpravljal o stikih. katere bo vzpostavil z jugoslovanskimi predstavniki, ki bodo obiskali velesejem 29. junija. V tej zvezi so člani odboru ponovno opozorili na pomembno škodo, katero je prizadejalo tržaškemu gospodarstvu dejstvo, da se še vedno ne izvaja trgovinski sporazum o krajevnem trgovinskem prometu. ODPLULA PROTI BELGIJSKEMU KONGU PROGA TRST-DALJNI VZHOD BO OiVOlU ENA 1. OKTOBRA Na tej progi bo vozila vsak mesec po ena’ od štirih ladij, ki jih je najel Tržaški Lloyd * Karakteristike najetih ladij ■ Tudi Genova posredi? Sinoči je bil na krogu Lloy-dove motene ladje »Rosan-dra«, ki je odplula nato na otvoritveno vožnjo na progi proti Belgijskemu Kongu, svečan sprejem, katerega so se udeležili predstavniki tržaških oblasti n gospodarstva. Na sprejemu je predsednik Tržaškega Lloyda admiral De Courten izjavil da je družba, s katero s*’ vodili pogajanju za nakup štirih ladij za progo proti Daljnemu vzhodu v po-nedeljek pogajanja prekinila, zaradi česar do nakupa ne bo prišlo. Vendar pa se je Tržaški Lloyd istočasno pogajal tudi z drugimi družbami in mu je uspelo zagotoviti najem večjega števila ladij, ki bodo vozile na tej progi. Iz Trsta bo tako odplula 1- oktobra motorna ladja »Ago-stino Bertani«, ki bo otvorila pomembno redno pomorsko zvezo z Daljnim vzhodom. Mesec dni kasneje ji bo sledila diUga podobna ladja tako da bo na tej progi odplula iz Trsta vsak mesec po ena ladja. Ladje bodo na tej progi vozile v okviru državnih konvencij sklenjenimi z družbami «P1N». »Agostino Bertani« spada med ladje tipa »Navigatori« in ima 8.80C brutto registrskih ton, lahko razvija brzino 14,5 milj na uro ob polnem tovoru njena skladišča pa lahko sprejmejo 14.000 kubičnih metrov blaga. Predvidevajo, da bo ladja porabila za pot do Daljnega vzhoda in nazaj skupno 120 dni. Matično pristanišče za ladje na tej progi bo Trst. medtem ko bo zaključno pristanišče Hong Kong. Predsednik Tržaškega Lloy-d : v svoji izjavi ni zanikal vesti, da bodo Lloydove ladje vozile na tej progi tudi mimo Genove, odnosno da se predvideva. da bodo v Trstu naložile samo 2 do 2.500 ton tovo-la medtem ko naj bi bil o-staii razpoložljivi, prostor zagotovljen za genovsko pristanišče. Se pred omenjenim sprejemom je predsednika Tržaškega l.lo.vda admirala De Courten i sprejel vladni generalni komisar Palamara. Predsednik l.loyda ie vladnemu komisarju zagotovil, da bo proga otvor-jena L oktobra. Slavka osebja INPS Od včeraj stavkajo uslužbenci tržaške podružnice INPS. Stavko je napovedal avtonomni sindikat teh uslužbencev v protest proti premeščanju tržaških uradnikov v notranjost države, kar smatra sindikat za krivično. Ravnateljstvo INPS je namreč odredilo premestitve ne da bi upoštevalo družinski položaj uslužbencev in ne da bi jih sploh vprašalo za mnenje. Promet po ulicah v okolici velesejma Tržaška občina sporoča, da so sprejeli za ves čas velesejma sledeče ukrepe, ki se nanašajo na ureditev prometa okrog vlesejemskega prostora: Za promet zaprte ulice od 8.30 do 23.30; Ul. Rossetti v smeri proti Ul. Revoltella - Ul. Cumano in podaljšek Ul. Rossetti proti Ul. Ippodromo, Ul. Settefrr.-tane v smeri Ul. Vergerio -Ul. Ippodromo, Ul. Revoltella v smeri Ul. Piccardi - Ul. Rossetti, Ul. delle Milizie v smeri Ul. Lamarmora - Ul. Rossetti in Ul. Ippodromo v smeri Ul. Rossetti - Ul. Settefon-tane- Prepoved parkiranja; Ul. Ippodromo pred glavnim vhodom v velesejem, Ul. Rossetti na desni strani od Ul delle Milizie do Ul. Re-vcltella. Prostor za parkiranje: 1. Za predstavnike oblasti: na ploščadi pred vhodom v velesejem do reklamnega stolpa «Aquila»: 2 Privatni avtomobili: Ul. Rossetti na levi strani med Ul Ippodromo in Ul. Revoltella. Ul. Rossetti na obeh straneh od Ul. Revoltella proti mestu. Ul. Lamarmora na obeh straneh prihod iz Ul. delle Milizie, Ul. delle Milizie na desni strani v smeri proti Ul Rossetti do Ul. Lamar-incra. Na novem prostoru na križišču med Ul. Rossetti in Trgom Ippodromo bodo lahko avtomobili parkirali postavljeni pravokotno, na Ul. Ippodromo pa brez omejitev. 3, Motorji: nasproti glavnega vhoda poleg ploščadi, kjer je nekdaj bil avtopark. Na Ul. Revoltella na densi strani od Ul Piccardi do poslopja št. 23 Na Ul. Rossetti od Ul. Cumano do Ul. delle Milizie. 4. Avtobusi: na Trgu Ippodromo. а. Razstavljavci; na Ul. Set. tefontano dohod iz Ul. Ippodromo. б. Taksi; osem voz na prostoru poleg bivšega avtopar-ka, tako da je prvi voz v višini Ul. Ippodromo. 1 voz pred glavnim vhodoru. 3 vozovi na Ul Rossetti nasproti Ul- Rossetti nasproti Ul. Revoltella, ure in od 16. do 18. ure, razen ob praznikih in nedeljah, ko je ves dan zaprt. Pri tem naj omenimo, da bi bilo prav, ko bi bil urad oeprt tudi ob nedeljah in praznikih, saj je vendar znano, da prihaja v Sesljan in v naše mesto največ turistov prav ob prazničnih dneh, iz česar sledi, da bi moral biti urad takrat odprt ves dan. Informacijski urad je letos v novem poslopju Tržaške hranilnice. Danes začelek X. kongresa tržaške jederacije PSDI Danes ob 17. uri se začne deseti kongres tržaške federacije PSDI. Kongres se bo/začel s političnim poročilom dosedanjega političnega tajnika prof. Lucia Lonze. Pričakujejo, da bodo tržaški socialdemokrati na kongresu sprejeli dokončno stališče glede sestave novega pokrajinskega in tržaškega občinskega odbora. Drevi ob 17. uri se prične v Ul. Vecellio I. zasedanje FIOM - CGIL. O dnevnem redu tega zasedanja kovinarje/ smo že pisali, toda spričo položaja, ki je nastal v CRDA, se na zasedanju ne bodo mogli izogniti diskusiji o stanju v ladjedelnicah in v Tovarni strojev. Vprašanje akordov je namreč postalo zelo pereče in bo treba spregovoriti tudi o njem jasno besedo. V Tržiču so se včeraj sestali predstavniki tržaških in tržiških sindikatov, ki so razpravljali o položaju, ki je nastal v tržaških ladjedelnicah, petem ko so se razbila pogajanja o akordih na uradu za delo. Medtem pa se v Tržiču v okviru podjetja razgovori med ravnateljstvom in predstavniki delavcev nadaljujejo. Položaj je zaradi tega dvojnega merila ravnateljstva precej zapleten. Ze samo vprašanje akordov je zelo zamotano. Pomisliti je treba, da gre za več sto tarif, ki se morajo določiti. Toda glede nujnosti, da se prepreči višanje norm, so si vsi delavci edini, kar morajo upoštevati tudi sindikati. Razen tega pa je treba vprašanje akordov povezati z vsemi drugimi mezdnimi in normativnimi zahtevami, ne pa ga ločiti, kakor se zdi. da je težnja nekaterih sindikalistov. Ce bi namreč dlakocepili in dejali, da je vprašanje akordov^ ena stvar, vprašanje izenačenja mezd z Genovo pa druga, bi s tem koristili le delodajalcem. Zato je sedaj enoten nastop bolj nujen kot je bil kdajkoli. Mezdno gibanje delavcev lesne stroke Drevi opolnoči se ponovno prične mezdno gibanje delavcev lesne stroke, ki ne. bodo več opravljali nadurnega dela. Včeraj popoldne so se namreč sestali na Zvezi industrij-cev predstavniki delodajalcev in sindikatov, toda pogajanja so se takoj razbila, ker so delodajalci vztrajali na svojem nepopustljivem stališču- Pričakuje se. da se bo mezdno gibanje teh delavcev prihodnji teden še bolj zaostrilo. Zaposlitev brezposelnih prekvalifikacijskih tečajih za strokovno usposabljanje v Zavljah. Obrazce za vlaganje prošenj lahko prevzamejo delavci od 18 čo 45 let starosti, ki imajo redno izkaznico o brezposelnosti in ki se še niso nikoli udeležili podobnih tečajev. Tečaji *.e pričnejo 1. julija in bodo trajali šest mesecev za sledeče stroke: pleskarje, električarje, mehanike, varilce, mizarje, kleparje in inštalaterje. Interesenti naj se zglasijo pri zadevnem - okencu urada za delo na Trgu Oberdan 6 najkasneje do 28. t.m., ko zapade rok za vlaganje prošenj. Delavci Javnih skladišč odobrili novi sporazum V sredo opolnoči so predstavniki sindikatov in ravnateljstva Javnih skladišč sklenili sporazum, o katerem smo že poročali. Predvčerajšnjim so sindikalni predstavniki poročali delavcem in uradnikom Javnih skladišč na skupščini v Gl. Duea d’Aosta o pogajanjih in o sporazumu. Toda večina udeležencev skupščine ni bila zadovoljna s sporazumom. Ker pa je bilo na skupščini samo okrog 20 odstotkov uslužbencev, so sindikati sklenili, da napovedo referendum, s katerim naj bi se vsi uslužbenci izrekli za sporazum ali proti. Zato je včeraj še trajalo v pristanišču stavkovno gibanje in niso u-službenci Javnih skladišč o-pravljali nadurnega dela, kar povzroča seveda škodo rednemu delu v pristanišču. Snoči so razglasili rezultate referenduma. Od 1100 delavcev in nameščencev jih je glasovalo 945. Od teh jih je 565 glasovalo za sporazum 380 pa proti. S tem je bil sporazum sprejet. Bivši uslužbenci ZVU zahtevajo izboljšanje plač Sindikat uslužbencev bivše ZVU je razen nekaterih zahtev in sprememb glede zakonskega načrta za ureditev njihovega položaja te dnj, .postavil vladnemu generalnemu komisariatu tudi zahtevo, da se uslužbencem, ki dobivajo plačo na podlagi delovne pogodbe za kovinarsko stroko, priznajo tudi ugodnosti zadnje kolektivne pogodbe, sklenjene Včeraj je začel urad za za kovinarje 10. marca le-delo razdeljevati obrazce za, tos, ki določa med drugim prošnje za sprejem v prekva- tudi 4 odstotke povišanja po-lifikacijske tečaje pri centru I enotenih plač. ŠE NIČ NOVEGA GLEDE SESTAVE OBČINSKEGA ODBORA Odložena za nedoločen čas prva seja pokrajinskega sveta Na Krščanski demokraciji leži odgovornost, da ne pride do imenovanja Komisarja in do novih volitev Pokrajinsko tajništvo jel ločno usmerjen na levo in sklenilo odložiti prvo sejo I ne dopušča nobene druge re-novoizvoljenega pokrajinskega , šitve. 1. julija sestanek Zveze jadranskih pristanišč 1. julija bo v Trstu sestanek Zveze jadranskih pristanišč, na katerem bo govoril Gino Luzzatti iz Benetk. Ta zasedanja bodo delno na vele: ejmu, delno pa v dvorani tržaškega občinskega sveta. Informacijski urad za turiste v Sesljanu V Sesljanu so ponovno odpili informacijski urad pokrajinske ustanove za razvoj turizma v Sesljanu. Urad je odprt dnevno od 10. do 12. sveta, ki je bila določena za prihodnji ponedeljek. Uradno odložitev prve seje pokrajinskega sveta je bilo pričakovati že od srede zvečer, ko je pokrajinski svet Krščanske demokracije sklenil, da se seja odloži, ker se niso mogli sporazumeti s socialdemokrati glede sestave pokrajinskega in predvsem tržaškega obcinsKega odbora. Demo-Kristjani vztrajajo na delitvi odgovornosti v pokrajinskem in v občinskem svetu s strankami tako imenovanega demokratičnega centra. To so potrdili tudi v sredo in nočejo na noben način odstopiti od svojega sklepa. Po nekaterih vesteh pa naj bi socialdemokrati v preteklih dneh ponudili demokristjanom sestavo dvostranskega občinskega odbora. Pri tem pa naj bi zahtevali tri najvažnejša očborniška mesta s podžupanom, in sicer; odbornika za osebje, za računovodstvo in za ekonomat. Socialdemokrati naj bi bili tudi mnenja, da bi takšen odbor užival nemo podporo tudi PSI in KP, češ da bi tema dvema skupinama v občinskem svetu zadostovalo zagotovilo, da so tri najvažnejša očborniška mesta v socialdemokratskih rokah. Po drugi strani pa so demokristjani se vedno na stališču štiristranskega občinskega odbora. V skrajnem primeru pa naj bi sklenili sestaviti samo demokristjanski odbor, ker se baje bojijo, da bi jih sodelovanje samo s socialdemokrati «potegnilo preveč na levo«. Kar pa se socialdemokratov tiče, moramo omeniti, da pri-hajajo te vesti iz desničarskih krogov, ki so že pred časom razširili vest, ča je KD ponudila PSDI tri odbor-niška mesta s podžupanom Zato je treba te vesti sprejemati z zadržanjem, saj nam je tajnik tržaške federacije PSDl osebno izjavil, da ne bodo stopili v občinski odbor. če ne bo ta usmerjen na levo in če ne bodo v njem sedeli tudi svetovalci PSI-UP. Tudi članek v socialdemokratskem glasilu »La Giustizia«, ki ga je napisal organizacijski tajnik PSDI v Trstu in ki smo ga včeraj objavili v našem listu, je oč- Zanimive pa so vesti o e-nobarvnem demokristjanskem odboru. Ta odbor ne bi bil samo manjšinski, ampak bi bil .tudi enostranski in bi lahko računal samo na eno tretjino gotovih glasov. To je vse premalo za zagotovitev rednega poslovanja občinske uprave. Sicer pa demokristjani računajo na takšen občinski program, ki naj bi užival podporo enkrat levice. enkrat desnice. Morda pa gredo s svojimi računi še dalje in se hočejo opreti na zakon, ki omogoča prefekturi, ča imenuje svojega komisarja «ad hoc« za »zagotovitev rednega poslovanja občinske uprave«. S tem te demokristjani morda nadejajo, da bi z navadnimi upravnimi vprašanji prišli skozi s pomočjo levice ali desnice. Pri večjih vprašanjih pa, kjer naj bi večina občinskega sveta glasovala proti, pa bi si pomagali s prefekturnim komisarjem. Zakon dovoljuje prefekturnemu komisarju da izdela in sprejme celo letni proračun, ki je najvažnejši predmet letne razprave v občinskem svetu, samo da »občina rečno posluje«. Mnenja pa smo, da takšen demokristjanski odbor ne bi imel dolgega življenja in da ne bi bil morda niti izvoljen. V tem primeru pa prefektura imenuje svojega komisarja za največ 6 mesecev. V tem roku pa se morajo vršiti nove volitve. Upajmo pa, da do teh dveh tako nedemokratičnih primerov in posegov državnih organov ne bo prišlo in da i-e bodo demokristjani zavedali svoje naloge ter da bodo pristali na pogoje levice za izvolitev trdnega in demokratičnega odbora, ki bo resnično zastopal večino volivcev. Df. Gruber Bencova izstopih iz gibanja i(Umta Popolare Vodstvo tržaškega odseka »Unita Popolare« nam je poslalo v objavo naslednje obvestilo; Vodstvo tržaškega odseka »Unita Popolare« sporoča, da je dr, Aurelia Gruber Benco 19 t. m, izstopila iz «Umta Popolare« zaradi resnih sporov, ki so nastali že nekaj dni po volitvah zaradi pisma, ki ga je poslala strankam in tržaškemu tisku, ne da bi o tem obvestila naše gibanje. V pismu je dr. Gruber-Benco na. kazala možnost sestave občinskega odbora, v katerem bi bili tudi misini. Njen odstop je bil sprejet. Dr. Gruber-Benco je zaprosita za vpis v «Unita Pcpolare« v aprilu letos, malo pred začetkom volilne kampa-nje ___ Prometna nesreča Včeraj dopolc ne ob 10-45 je v Ul. Oriani prišlo do prometne nesreče, ko je 46-letni Edoardo Spessot iz Ul. Com- merciale 9 s svojim motorjem trčil v 48-letno Angelico Valente iz Izole. Oba sta seve- da padla na tla in ker sta se poškodovala, so ju z avtom R.K odpeljali v bolnišnico. Medtem ko so ženski ugotovili le nekaj manjših prask, ozdravljivih v 5 dneh, >-o Spessota sprejeli na ortopedski odcelek, ker so mu zdravniki ugotovili hujšo poškodbo na levem ramenu, ozdravljivo v enem mesecu. Usoden padec S pridržano prognozo eo včeraj sprejeli na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 84-letnega slikarja Giacoma A-iella iz Ul. Ginnastica 24. kateremu so zdravniki ugotovili zlom desne stegnenice. A-iello se je poškodoval v hiši, kjer stanuje, ko je nenadoma izgubil ravnotežje in padel po stopnicah ter obležal na tleh. Nesreči na delu t/iiG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Predstave na prostem v BOLJUNCU (Na jami): danes, 23. junija ob 21. uri N. V. Gogolj ŽENITEV Jutri, 24. junija ob 21. uri I. Cankar MARTIN KAČUR v torek, 26. junija ob 21. uri Ferdinand Rog ex 3 + ENA GLASBENA MATICA V TRSTU Danes. 23.6 ob 21. uri m v nedeljo 24.6. ob 17. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj« zailiiučni nastop šole GLASBENE MATICE Spored: H. Sattner -instrumentiral Kjuder • «Jeftejeva prisega«, kantata za soliste, zbor in orkester. Sodelujejo: mezzosopran. Justina Kralj-Vuga, baritonist Gerlanc Hektor, zbor šole Glasbene Matice, zbor prosvetnega društva «S. Škamperle«, pevci iz Trebč ter pomnoženi orkester Glasbene Matice. Zbore uvežbal prof. U-baid Vrabec, dirigent prof. Oskar Kjuder. V prvem delu nastopajo gojenci klavirskega oddelka v delih skladateljev: Mozarta. Haydna, Beethovna, Schuberta, Chopina. Liszta, Aren-skega, Sindiga, Ljado-va in Kozine. Vabila so na razpolago v pisarni šole Glasbene Matice v Ulici R. Manna 29, tel. 29779 ter eno uro pred nastopom pri blagajni dvorane. Ljudska prosveta V SEŽANI obiščite razstavo ljudske prosvete koprskega okraja, ki bo odprta od 24. junija do vključno 1. Julija. Vljudno vabljeni zlasti vsi prosvetni delavci, da si razstavo ogledajo. Glavni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v nedeljo 24. t. m. ob 8.3U dopoldne na sedežu SPZ v Trstu, Ul. Roma 15. Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Jutri 24. t. m. bo redni sestanek od 10. do 12. ure. Delile se bodo zadnje novosti. Tretji občni zbor bo v sredo 27. t. m. ob 19. uri z običajnim devnim redom. Včeraj zjutraj, ko se je hotel preobleči za vsakdanje delo na nekem gradbišču v Ul. Negrelli. je 36-letni delavec Giacomo del Ponte iz Doline 204 z glavo trčil v tram. Sunek je bil tako močan, da so morali delavca od-" peljati v bolnišnico, kjer so mu izprali rani na čelu ter ga nato odpustili. Na okulističnem oddelku splošne bolnišnice pa so sprejeli 31-letnega delavca Renatu Colussija iz Tržiča, kateremu je med delom v delavnici ladjedelnice Sv. Marka priletel v oko železen drobec. S0LSKE RAZSTAVE DRŽAVNA NIŽJA INDUSTRIJSKA STROKOVNA SOLA s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Mon-torsino št. 8-III), priredi ob zaključku šolskega leta razstavo deških in dekliških ročnih izdelkov tekočega šolskega leta. Razstava bo otvorjena danes 23. t. m. ob 11. uri in bo odprta do 29. t. m., vsak dan od 9 do 12-30 in od 15 do 19. ure. Obvestilo dijakom Ravnateljstva višje realne gimnazije, učiteljišča in trgovske akademije sporočajo, da se bodo začeli zrelostni izpiti — usposobljenostni izpiti dne 2. julija 1956 ob 8. uri 30 min. «Regola» še niso našli Včeraj so ves dan nadaljevali z iikanjem jadrnice «Re-golo«, ki jo pogrešajo od nedelje zvečer. Čolni, ki preiskujejo vode Tržaškega zaliva, so včeraj pregledali področje okoli Gradeča, a žal brez uspeha. Tudi jugoslovanske oblasti so ponovno sporočile. da ni nobena jadrnica pristala v zacnjih dneh ob istrski obali. Ukradena in najdena lambreta Včeraj je 24-letm Blaž Gombač iz Ul. della Guardia 37 prijavil policiji, da so mu neznanci ukradli lambreto, ki jo je pustil nezaklenjeno v bližini svojega stanovanja, c-oliuja je seveda takoj u-vec'la preiskavo in že po nekaj urah so lambreto našli v eni izmed stranskih ulic v okolici univerze. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKI-, Dne 22. junija 1956 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo ie 6 oseb. poroki pa sta bili 2. POROČILI SO St: brivec Giovanni Pic in likarica Nada Le-ver, mehanik Alojz Ferluga in gospodinja Antonia Grazlani. UMRLI RO: 62-letni Valentino M arcoc rl. 80-letni Giovanni Mar-chi. 74-1 etn-i Elio Maier, 70-letna Giuseppina Scala por. Campagno-la. 53-1 etn 1 Carlo Fiore, 23-letna Nivea Destradi por. Benciven.ga. NOČNA SLUŽB\ LEKARN V JUNIJU AlTAlabarda, Ul. Istrla 7; de l.eltenburg. Trg S. Giovanni 5; dr Praxmarcr, Trg Unita 4: Prendini. Ul. Tiziano Verellio 24; Harabaglia v Barkovljah m Nicoll v Skednju. Excelsior. 16.00: «Zenska... P°" trebno zlo«, J. Harris, L. Har-wey, , Fenice. 16.00; «Lucy Gallan-t», J. VV.vrnan, C. Heston. Nazionale. 16.00: ((Prerija brez zakona«. G. Maotgamery. s-Fin-goče doseči sporazum, in se po drugi plati združitev Nemčije omenja kot vprašanje, ki ga je mogoče rešiti po sporazumu o razorožitvi in o varnosti, je to le odraz dejanskega stanja. Dejstva pa so taka, da je prvo vprašanje že zrelo za rešitev, kljub temu da ni mogoče zanikati pomena drugega vprašanja. V drugem dokumentu, kjer je govora o odnošajih med Zvezo komunistov Jugoslavije in KP ZSSR, ni nobene načelne razlike z izjavo, ki sta jo podpisala predstavnika obeh držav. Ta izjava Je prav tako zrasla na plodnih tleh in izkušnjah sodelovanja, ki so se v poslednjem času ustvarile v svetu. Toda v njej je našlo mesta tudi vse ono, kar v mr.ogostranskem razvoju svetovnega socializma zahteva svojo pravico. da obstoja n spoštovanja: načela enako- pravnosti. svoboda akcije, vzajemna elastičnost, stvarna dis. kusija, strpnost v pojasnjevanju stališč tega ali onega naprednega gibanja in izmenjava znanstvenih misli o poteh socializma. Ta izjava je tudi izraz želje, da bi na takih o-snovah prišlo do široke demokratične enotnosti socialističnih sil, h kateri so skozi desetletja težili najbolj isk banje ne more danes zahtevati zase privilegiran položaj in pravico, da enostransko deli nasvete drugim gibanjem. Socialistična enotnost je danes dejansko svobodna izmenjava misli. Poudarja se, da se mora le-ta ostvarjati pred očmi vsega sveta, dostopna mora biti celotnemu javnemu mnenju. Sodelovanje med Zvezo komunistov Jugoslavije in KP ZSSR, o katerem je govora v moskovskih dokumentih, je po svoji naravi tako, da razblinja vse neupravičene dvome, ki so prihajali in še vedno prihajajo iz slabo obveščenih ali slabonamernih krogov. To sodelovanje je odprto vsem, enakopravno je in v skladu s koristmi vseh dežel. To sodelovanje predstavlja trden in aktiven prispevek k miru. PRED KONGRESOM AMERIŠKE DEMOKRATSKE STRANKE Maršal Tito in Nikita Hruščev Izgledi Adlaia za predsedniško Po 8. juniju, t. j. po preli-lje tudi v tem, da poizkuša minarnih volitvah v Kalifor- zmanjšati nasprotje, ki vlada niji, se je situacija v vrstah | proti njemu v strankinem a- paratu. S tem bi si mogel ameriške demokratske strank precej razčistila. Vprašanje, ali bo Kefauverju uspelo paralizirati Stevensona kot najbolj verjetnega kandidata za predsedniško mesto, ni ostalo brez odgovora. Stevenson je iz te predvolilne konkurence v sami demokratski stranki izšel kot zmagovalec. Kefauverju pa ponovno preostaja da si tik pred kongresom stranke in tudi na samem kongresu ponovno poskuša pogajanji zagotovtti nek položaj v vladi, kar pa je vsekakor povezano s predpostavko, da bodo j?ri prihodnjih predsedniških volitvah, ki bodo novembra meseca, zmaga li demokrati. Druga možnost RAZSTAVA POVOJNIH IZUMOV IN TEHNIČNEGA NAPREDKA JUGOSLAVIJE Od motornega kolesa - smuči do derez s katerimi so se povzpeli na Himalajo Skupno z individualnimi izumi so razstavljeni tudi izumi jugoslovanskih znanstvenih zavodov - Razpršilec, za katerega se zanimajo velike tovarne avtomobilov Pred dnevi so v Ljubljani zborovali izumitelji Jugoslavije. To zborovanje je bilo v zvezi z razstavo povojnih izumov in tehničnega napredka Jugoslavije. Tu ne bomo govorili o zborovanju, pač pa o razstavi, ki je organizirana v ljubljanskem »Gospodarskem razstavišču#. Organizatorji te razstave so skušali s to razstavo prikazati u-spehe ustvarjalnih naporov jugoslovanskih ljudi v zadnjih desetih letih. Ko smo si ogledali razstavp, smo mogli ugotoviti, da je to zelo kratko razdobje dalo zares mnogo. Huzstava vsebuje razne drobne in večje izume iz vseh področij: iz industrije, obrt- ništva, tehnike, arhitekture, gradbeništva, poljedelstva, higiene, športa, zdravstva itd. Vsekakor ne bomo mogli opisati vseh prikazanih izumov, hkrat: si ne utvarja-mo, da bomo pravilno in pravično ocenili posamezne izume, ker bi sicer morali poznati vse stroke in panoge podrobnosti, vsekakor pa bomo skušali navesti nekaj podatkov s te zanimive razstave, ki Vzbuja splošno zanimanje. Na velikem razstavnem prostoru gospodarskega razstav- ni borci. Nobeno napredno gi- šča v Ljubljani razstavlja svo- je izdelke 229 izumiteljev vse Jugoslavije. Največji odstotek razstavljenih izumov se nanaša na strojno industrijo in tehniko. V to področje odpade okoli 30 odstotkov vseh razstavljenih predmetov. Nato pride na vrsto gradbeništvo z 10 odst. razstavljenih izumov. Vprav toliko na razne majhne in večje predmete domače rabe. 5 odst. razstavljenih predmetov se nanaša na poljedelstvo. Ostalo pa odpade na najrazličnejše naprave za šolo, zdravstvo, šport in tudi na igračke. Ce izvzamemo del zanimivih izumov, ki bi jih ne mo-gl: uvrstiti v določena področja, potem nam že ti podatki jasno govorijo o smeri, po kateri gre ustvarjalna dejavnost v Jugoslaviji, kar hkrati dokazuje, katera vprašanja so v Jugoslaviji danes poudarjena. . , Da bi primerjali individualno «iskanje» s sistematskim znanstvenim delom, so organizatorji te razstave prikazali občinstvu tudi uspehe :n iznajdbe, ki so bile realizirane v jugoslovanskih znanstvenih ustanovah in zavodih. Ta primerjava je izredno zanimiva. Čeprav individualni poizkusi kažejo pogosto večjo u-stvarjalno invencijo, so sko- raj vedno nedokončani. Vzrok temu je pač pomanjkanje sredstev, kakor tudi nezadostno poznavanje tehnične dokumen. tacije in pa sistematičnih poizkusov, ki so možni samo v organiziranih znanstvenih centrih ali zavodih, Vsekakor pa so kljub temu zelo važni in pomembni. Nekatere iznajdbe, ki so razstavljene na tej zanimivi razstavi, so dosegle že svoje veliko priznanje in marsikatera je bila patentirana tudi pri tujih patentnih uradih. Večina pa jih je bila šele prijavljena, marsikatera pa ie prišla na razstavo še pred registracijo. Zato ni nič čudnega, da stoji pred vhodom v razstavo opozorilo, naj obiskovalci svoje fotoaparate odložijo. Razstavljavci bi vseka-kor ne hoteli biti neprijetno presenečeni. Oglejmo si sedaj nekatere izume. Začeli bomo z drobnimi. Tu vidimo več električnih stikal. Na prvi pogled ni nič novega, navaden gumb, kakršnega vidimo po mnogih stanovanjih. Toda izum je v tem, da se pri izdelovanju takega stikala prihrani mnogo materiala, da je bolj enostavno in zato tudi mnogo dalj traja. Nadalje vidimo tu več vrst peres in naprav za rt- ZAKLJUČNI NASTOP ŠOLE GLASBENE MATICE I Nocoj ob 21. tiri in Jutri popoldne ob 17. uri bo v dvorani na stadionu «Prvi maj« zaključna prireditev šole Glasbene Matice ob sodelovanju zbora, solistov in orkestra. Na sliki pogled na celoten orkester in zbor, DROBNE KULTURNE ZANIMIVOSTI Razstavo »Sodobna ameri• ika umetnost» bodo v začetku prihodnjega meseca odprli v Beogradu, Gre za eno največjih razstav in bo zajela tri beograjske galerije: U-metniški paviljon na Kale-megdanu, galerijo ULUs in še neko drugo galerijo. To razstavo so do sedaj organizirali v Zuerichu, Barcelloui, Frankfurtu, Londonu, Haagu, sedaj pa je odprta na Dunaju. Razstava obsega o-krog pet sto razstavnih del, in to nad sto slik, okrog trideset kiparskih del, okrog sto grafičnih del in večji del modelov, odtisov in slik a-meriške sodobne arhitekture. DUNAJSKA FILHARMONIJA NA JAPONSKEM Paul Hindemith je z Dunajsko filharmonijo priredil 17 koncertov na Japonskem in pri tem tudi svojo suito «Nobilissima visiones in sMathius-simfonijo». Z« časa turneje po Japonski je Hin-demith obiskal tudi Hiroši-mo, kjer je polotil venec na spomenik žrtev atomske bombe. Največji uspeh je Dunajska filharmonija do- segla v Tokiju, kjer je morala večkrat ponoviti svoj koncert. NOVO SLIKARSKO GIBANJE V PARIZU V pariški galeriji »Musče Gallieraii so proti koncu preteklega meseca odprli razstavo novega slikarskega gibanja v sodobnem francoskem slikarstvu. Gre za skupino, ki si je nadela ime e njen občinski sve. | tovalec prof. Zuccali dal opozicijskemu delovanju novo ob-\ liko. Pesnici na ljubo moramo z obžalovanjem povedati. da strankina delavnost ni povsod enaka; med tem ko PSDl nima svojih predstavnikov n demokristjanskem pokrajinskem ter v občinskem odboru v Gorici in v Tržiču, so v Gradiški, v Ronkah in v Za-graju predstavniki PSDI na vaznih mestih: v upravnem občinskem odboru v Gradiški je socialdemokratski odbornik skupno s podžupanom, ki pripada Laurovi monarhistični stranki; v Ronkah ima podžupana, ki je napravil marsikaj dobrega, vendar je v upravnem odboru tudi več zastopnikov interesov velikih posestnikov De Dottorija in Blasiga, od katerih se zdi, da ima prvi od 30 do 40 milijonov lir letnega dobička od svojih 1.100 ha zemlje, medtem ko je dokazano, da plačuje samo 311.000 lir davkov; v Zagraju pa ima PSDI župana, ki je napravil precej slabe pogodbe z električno družbo SELVEG ter s prodajo nekaterih kamnolomov. Politične volitve od 7. juniju 1953 so pokazale, da je stranka v Gorici zaradi uspešne politike proti demokristjonskemu monopolu nekoliko pridobila izgubljene položaje prejšnjih let, ko je sodelovala v upravnem odboru ter bila soodgovorna za številna dejanja demokristjanov, pač pa je občutno nazadovala v tistih furlanskih občinuh, kjer so se njeni predstavniki povezali z monarhisti in z drugimi sredinskimi strankami. Jutrišnji kongres socialdemokratov bi moral po našem mnenju proučiti izkušnje svoje politike v posameznih občinah iti priti do zaključkov, ki bi stranko še bolj približali težnjam ljudskih množic in jo okrepili, kajti samo tako bo lahko aktivno posegla v javno življenje naše pokrajine skupno z ostalimi opozicijskimi strankami in organizacijami. Kot izražamo željo po uveljavljanju levičarskih teženj « stranki, ki so zelo močne, ker menimo, da je samo v njihovi okrepitvi izhod iz sedanjega strankinega protislovnega stanja, pa vendar ne moremo mimo nekaterih stvari, ki a pripisati več činiteljem. lč so primanjkovale več-industrijske baze, drugi og pa je bil ta, da so v »vntm vodstvu ut sploh v gospodarstvu, prevladovali Nemci, ki so napeljevali vodo na svoj mlin, t. j., pospeševali so razvoj industrije v svojih nemških krajih, četudi niso imeli povsod ugodnih pogojev za to. Tretji vzrok pomanjkanja industrije v slovenskih krajih pa je bil ta, da so pri nas odločali o vsem, pa tudi o gospodarstvu, ljudje, ki so se iz verskih razlogov bali industrije, To je bila SLS, ki je stala na stališču, da je industrija nesreča za ljudstvo. ki mu nič ne koristi, temveč samo škoduje, ker se z industrijo množi samo število brezbožnih socialistov. Zato nič industrije!... V več desetletjih niso ustanovili pri nas nič kaj takega, kar bi zaposlilo naraščajoče število prebivalstva v naših krajih, *aj to nekatera Industrijska podjetja ob koncu prejšnjega stoletja na Slovenskem likvidirali. Tako so na primer zaprli železarno v Prevaljah ter odpeljali stroje in druge naprave v Do-navvitz na Gornjem Štajerskem; prav tako so rudnik v Litiji opustili, tovarno pa podrli. Ker pa so pri nas rojstva močno prekašala smrti, so morali vsi odvečni ljudje s trebuhom za kruhom. Ker jim niso hotel: graditi tovarn doma, so morali iskati delo in zaslužek izven ožje domovine. Najbhž-ji je bil Gradec in Gornje Štajersko, kjer je bilo na tisoče naših ljudi, ki so v nekaterih podjetjih predstavljali večino zaposlenih. Sam sem bil čez zimo 1898-99 zaposlen v tovarni papirja v Gratmeinu pri Gradcu. Od 12Q0 zaposlenih je bilo 800 Slovencev in zlasti ženske so bile skoro vse Slovenke, Toda tudi Gornja Štajerska ni mogla sprejeti vseh odvečnih Slovencev in zato so morali tudi v inozemstvo: v Nemčijo, Francijo, Belgijo in v druge zahodne države. Velika večina je prav v tistem času odhajala v daljno Ameriko. Toda kdor je hotel v novi svet, je moral imeti že nekaj pod palcem in precej poguma. Zaradi tega so se tisti, ki niso imeli sredstev ali poguma, namerili kar v tako imenovano malo Ameriko, kakor so takrat imenovali Trst. Ponudba delovne sile v Trstu pa je bila velika, kar so kapitalisti seveda izkoriščali. Delavci so morali delati pod vsemi pogoji, oziroma bolje rečeno, brez pogojev. Cisto naravno je bi!o, da so delavci iz pasivnih krajev velikega tržaškega zaledja iskali dela in zaslužka v največjem prometnem kraju svoje države ter ožje domovine. Toda v Trst so hkra-ti silili inozemski delavci z onstran morja, Ti so naravnost preplavljali Trst. Sicer pa so jih velika podjetja kakor tudi sama mestna občina sprejemali z odprtimi rokami, in sicer iz dveh vzrokov; prvič iz gospodarskega, ker so ti delavci, ki niso imeli avstrijskega državljanstva, delali pod vsakim pogojem, ker se kot inozemci niso mogli odločno boriti za socialne pravice in so se zato zadovoljili z mezdo, kakršna je bila. Drugič so jih sprejemali iz političnih razlogov, da bi spodrinili slovenski element. Nimam sicer pri roki zanesljive statistike, spominjam se pa večkratnih navedb tržaškega dnevnika «Edinosti», ki je ponovno pisala o 40.000 «re-gnicolih«. To pa je zelo veliko število, če pomislimo, da je štel Trst pred 50 leti 178.599 prebivalcev. Po tem uvodu pa prehajam k jedru. Kot delavec bivše Južne železnice nameravam podati kolikor mogoče jasno sliko o delavskih razmerah na Južni železnici v Trstu pred prvo stavko leta 1900 in po tej stavki do leta 1914. Južna železnica, ki je upravljala glavno progo Du-naj-Trst od njene zgraditve leta 1857, je bila zasebna družba, ki jo je država močno podpirala najbrž iz hvaležnosti, ker je odkupila to progo od države, ki jo je sama zgradila Ker pa je država zaradi pogostih vojn zabredla v denarne težave, je prodala železnico družbi, ki se je nalašč v ta namen ustanovila. Družba je nosila bleščeče ime: »K.K. priw'lle-gierte Suedbahngesellschaft« to je «C.k. privilegirana družba Južne železnice«. Ta družba je bila v Trstu za Prosto luko največji delodajalec. Glede plač pa je bila na zadnjem mestu za vsemi tržaškimi podjetji. Železniško osebje se je delilo v glavnem na dva dela, in sicer na nastavljence in na delavce, Nastavljencev ie bilo v razmerju do delavcev malo in so imeli več £ti manj vodilno vlogo, medtem ko so delavci predstavljali izvršujoči element. Zato so nastavljene! veljali kot stalni, delavci pa kot nestalni. Naslovljenci so imeli razen letne plače tudi stanarinsko doklado in plačan letni dopust ter po odsluženi dobi tudi pokojnino. Prejemki nastavljenega osebja so bili zelo nizki, toda gotovi. Mnogo delavcev pa je opravljalo posle nastavljenega osebja, ne da bi tudi uživalo njegove pravice. Prav s tem je imela železnica velik dobiček. Tu se vsekakor ni uveljavljalo načelo «za enako delo enako plačilo«. Delavci niso imeli razen revne plače nobenih ugodnosti. Niso do- bivali niti doklade za stanarino niti službene obleke, čeprav so nekateri opravljali posle zaviračev, premikačev in druga dela na normiranih mestih. Bili so zavarovani samo proti bolezni in nezgodam, ne pa za invalidnost in starost. Za delavce je veljal 10-urnradelavnik brez nedeljskega počitka in kar je bilo najhuje so morali do leta 1900 delati na subakord in kot subakordanti niso imeli zajamčene plače. Dokler so bili delavci na subakordu, jih sploh niso smatrali za železničarje. Skratka, železniški delavci so bili oropani vseh pravic. Železniška uprava jim ni hotela brez sile ničesar priznati. Nerazumljivo in skoraj neverjetno je bilo, da je uprava Južne železnice silila delavce, da so morali biti po cele dneve od jutra do večera na razpolago za morebitna dela, da pa jim niso za to pripravljenost nič plačali. Promet je pač tak, da včasih upada, včasih narašča, tako da je bilo često preveč dela, često pa tudi premalo. Nedopovedljivo hudo je bilo. ko je subnkordna skupina od 7. zjutraj do 6. zvečer posedala na postaji ter čakala od ure do ure. ali bo kaj dela. Dela pa ves dan ni bilo in skupina se ni upala niti -za krajši čas oddaljiti. Kajti nihče ni vedel, ali ne bo morda s tem ali onim vlakom dospel kak vagon moke, sladkorja ali drugega blaga. Ce bi se namreč skupina oddaljila v trenutku, ko bi prišla kakšna pošiljka, bi jo takoj odpustili. Ce pa je skupina prebila ves dan na 0 postaji brez dela, ni dobila zvečer niti vinarja. To pa se je naslednjega dne tudi lahko ponovilo. Težko je živeti-s tako redkim in negotovim zaslužkom, vendar so delavci prebili v takšnih razmerah cela desetletja vse do 1. julija 1900. Toda hrvatski pregov r pravi: »Svaka sila do vremena« Uprava Južtve železnice je bila trmasta in ni hotela uvideti upravičenosti, da bi priznala delavcem vsaj minimalno odškodnino za celodnevno pripravljenost, če ni bilo dela Dolgo je trajalo, preden so se delavci dogovorili, da si sami priborijo to, kar je upravičeno in česar jim ni hotel kapitalist prostovoljno priznati, dokler se ne bi združili. Tako so delavci Južne železnice 1. julija 19(10 napovedali stavko, kar se je prvič zgodilo na eni izmed avstrijskih železnic. Trmasta upra- va na Dunaju pa se ni hotela vdati in je skušala zlomiti stavko s stavkokazi. Naročila je velikim postajam, naj zberejo določeno število delavcev ter naj jih pošljejo pod vodstvom kakšnega uslužbenca s prvim vlakom v Trst. Dnevnica vsakega stavkokaza je znašala 7 kron, za vodjo skupine pa 10 kron. No stavkokazi so prišli v Trst. toda na delo niso šli, marveč so se omejevali na kuhanje polente, skriti med “kladišči Stavka je trajala dalje in po tednu dni je morala ena izmed najbolj izkoriščevalskih kapitalističnih družb kapitolirati. Južna železnica je morala pristati na minimalno mezdo dveh kron na dan, kadar n* bi delavec, ki je prejema! plačo od teže po akordni tarifi, vsaj toliko zaslužil zaradi pomanjkanja dela, oziroma kadar ne bi bil sploh nič zaslužil. Razen tega so dosegli delavci še en uspeh, In sicer so jim znižali trajanje subakordnega delovnega razmerja od 15 na 10 let. Skoda, da niso postavili delavci ob tej priložnosti še večjih zahtev, toda za takrat je bilo tudi to, kar so dosegli, že mnogo. /Nadaljevanje sledil