Govor maršala Tita najbolišim jugoslovanskim rudarjem
Beograd,  13.  sept.
Jnnakj razplamteiega socialističnega tekmovanja v naši državi, ljudje, ki jih <sa država pozna in katerih imena se i ponosom izgovarjajo, so prišli k svo-^emu maršalu svoiemu voditelju in uči-telju, da bi tnu povedalj o svojih -ielov-jih uspehih da bi mu stisnili roko, da bi se mu osebno zahvalili, ker jih je ta-ko kot vse naše deiovno Ijudstvo, pope-ijal i7 temne oreteklosti na pot novega •srečnejšega živlienia, na pot graditve socializma, v katerero so postali pogum-ni, visoko zavedni, ponosni ljudje, da bi ga prepričali. da so krasni delovni aspehi samo del tistega, kar žele in mo-rejo napraviti in da jih pri tem nobena ^tvar na svetu ne more omajati. In prav zaradi tega, ker so ti Ijudje vznikli iz miliionske annade delovnih ljudi, pre-prosti, enostavni Ijudje, toda hkrati Iju-d]e velikanske energije tn visoke za-vednosti. kakr^ne gradi rzporedno z gra-ditviio velikanskih tovarn naša petletka, ni lahko opisati njihovecra navdušenja pri tem sreranju, njihovih občutkov v teh trenutkih. ki jim bodo vedno, ka-kor sami pravijo, na^srečneišj trenutki v življeni-a. niihov raziimljivi ponos, s katerim so posiu?ali prve pozdravne be-sede maršala Tita, njihovega tovariša Tita:
Zelo sera srefen, ker morem pozdra-vitf naše rndarfe, nafbnliše med na)-boljšfmi pri naši socialisttčni graditvi. Vi ste, tovarisi radarji, za nas draao-ceni delovnt kolektiv, ker preskrbu*ete s premoooro in rndami našo industrijo ln naš promet. kf zahtevata vs»k dan več In več prpmocra ter rttde. Naloqe. kl \ih pretemate rešutete z visoko za-vednost?o in delovnim innafitvotn, s svo-]!mj mišicami pa vam je uspelo in vavn uspeva nadomeSrafl pomanikanfe me-hanfzacife v na*/b rndnfkih. VI ste zgle*t. r.f oaš rlefavski razred fn vse na-še delovne IJtidl, kako se mora|o bo-riti, kaiti to gibanie za visako storil-nost dela in ta nolet. s katerim delate sta prav tako važna v tej borbi za zgra-ditev socializma, kot je bil med vojno pomemben zgled, ki so ga dajali posa-mezni borci aV cele enote v borb,i za svobodo in lepšo prihodnost narodov naše države
V   tej   borbi,  ki   jo   danes  vodimo,   ni dovolj,  pokazat-,  samo  hrabro  srce,  am-pak   je  treba  pokazati   tudj   visoko   za-vednost  in dati svojo  telesno moč.     Vi ste   to,   tovariši,   storili     ln     dali   s  tem zgled drugim delavcem  tako v rudnikih kakor  tudi   v   tovaraah   in  povsod,   kjer deiajo,   da   vas   posnemajo.     Vaš   zgled ima vedno večji razmah, je vedno širši. Prizadevajte  si.   tovariši   rudarji  in   dru gi boici  za   visoko  storilnost dela,  tvor-ci socialunij,  oajboljši  med Dajboljšimi. da   boste   šli   fce   dalje   v   te)   borbi   ta zmago, za našo zmago. ki je  v  tem, da Izpolmmo petletni plan in ustvarimo so-ciaJizem.
Hitro  so nato prešli prvi trenutki na petosu   Vsi so hmeli sesti čim  bliže to-varišu Titu,   da  b; slišali vsako ajegovo besedo,   da   Oi   si   zapomniii   vsako   po-drobnost
Razgovoi je bil zelo živahea Maršal Tito s»e je zanimal za vse: za živijenj-ske razmere ruadijev, za njihovo življe-nje v preteklosti, za 6edanje delo, za nonna m je poudaril potrebo, da je treba predvsem dooro paziti na zava-rovanie rudarjev prj delu, na ajihovo varaost. Rudan; so odgovarjali na vsa vprašanja iskreno, pnsrčno — pripove-dovali so o tem. kako jih je Beograd krasno sprejel. govorili so o sebi in svoji delovni borbi, in ko so o tem pn-povedovali, so se za trenutek aamrših: »Toda, glejte tovanš Tito, tisti mtortn-birojevci pravijo . a, takoj nato pa so 6€ razvedrih in. smejoč ee. rekli: »To-da, oni nam noto — mi niirn novo cen-tralo, om drugo — mi 500 ton premoga!« DuJiovite besede Edhema Skoriča, lci jih je dan pre1 izrekel, so jim zelo uga-jale — postaie so jim nekako novo de-Jovno geslo
Teda}  ]e  maršal  Tito  rekel:
V   vsej  propagandi,  ki  jo   vodijo čla-nice   Informbiioja   proti   nam,   ni,   tova-riši,   ničesar   pametnega.     Je   tudi   pro-paganda,  ki  je  spretno preračunana    in vešča,   da   vsili   tudi   laž   kot   verjetno. V  tej  pa  so   samo   oeverjetne  neumno-sti,  ki se  iih   bodo   nekega dne   sramo-vali,   kolikor   s»e   lahko  sramujejo.
Kar zadeva nas, si nismo mogli nti-sliti, da bomo morali nekoč dokazovati v socialisttčni državi, da je belo — be-lo in črno — črno Toda, glejte, prišel je ta č<ts. ko mdramo dokazovati neiz- ' podbitna dejstva. Vendar korakamo po svoji potl: dajte vei rude, več premoga, kovinskj delavci bodo dali železo in druge kovine, Iahka industrija bo da-la več izdelkov za široko potrošnjo in vsi drugi na svojih sektorjih dela bo-do dali čim več kolikor mogoče bolj-žili svojib. Izdelkov.    Sedaj   astvarjamo
bazo, ki bo omogočila, da se bo jutii življenjska raven z veliko hitrostjo in mnogo močneje dvigala. Danes še ni mogoče občutiti vseh in popolnih dobrat tega, kar gradimo, in moramo se še ze-lo truditi. V letu, dveh, zlasti pa v dru-^gein petletnem planu, bomo že obču-tilj dobrote teh naporov, ki jih danes vlagamo v socialistično graditev svoje države. ZamisJUe si, tovariši, koliko la-že bo vaše delo. ko bomo mehanizirali vse radnike, ko bodo oskrbljeni z naj-sodobnejšo tehniko Vaše delo bo tedaj kot pesem. delali boste lahko in manj. Ne bo vam treba bitl v rovu osem ur, temveč šest all pet, sčasoma pa tudi manj. To pa veliko pomeni. To je tlsto, za kar se ljudi« bore.
Hoteli smo, da bi naši narodi čim-prej občutili, ka\ lahko da socializem. da bi čim popolne|ša vrednost naših dobrin, naših proizvodov ostala pri nas, v naŠi državi, ne pa, da bi naše bo-gastvo šlo na druio stran Na.5e Uud-stvo tega, tovariSi, ai zas: žilo To je ljudstvo, ki fe stoletfa tmelo, to je Ijudstvo. katerega delavski razred je Jmel vedno nevertetno težke življen}-ske in delovne pogoie. To je Ijudstvo, ki Je dalo v tef vojni strahovite žrtve in šio v borbo ne samo, da izžen" oku-patorja, temveč Uidd, da si ustvari boliše življen'e Naro pa so rekli, oa-mesto, da bi pokazali rgzumevanje za to naše ljudstvo: »Kai hočete i indu-»trijo? Če rabite stro|e, iih vam bomo dali, vi pa boste nam dali mdo in druqe surovine.« To pomeni iasneje rečeno: Tu imate sir, mi bomo pa vzilj sme-lano.
Vendar to oi pravilno, socialistična ironta ne srae biti v škodo ni^omur naj-manj pa bi smela biti škodl:iva v raz-merju z nami, ker smo za Sovjetsko zvezo država, ki fe na/dos!edneje ares-ničevala nafela marksizma-Ieninizma. Ves svet je gleda] In gleda na nas, da bi videl, kakšno )e uresni&evarije teh načel, in verjeli smo, tla se bodo vsi pripadniki socialistične fronte tega ve-selili. Toda niso se veselili, v tem so videli nekakšno konkurenco. Če smo mi komunisti. tovariši, potcro nl tu nikake konkurence. Smatrali smo, da i vlaga-njem maksimnlnib naporov potrjujemrt, da je socialisti?ni sist^ra, ki se je za-čel v Sovjetski zvezi usti'arjati po Ok-tobrskj revoluciji, edino pravilna dmž-bena ureditev. To smo hoteli potrditi s svojim zgledom, oni pa nas pri tem ovirajo. Pri lem so naoravilj dmqo na pako: širi|o pojmovanje o izklSufni re-volucionarni vloai Rrte"e armade. ki po-meni dejansko dpmobilizacijo skritih re-volucionarnib sil ki so v vsakem na-rodu, v vsakem delavskem razredu. Vsak d?lavsfri razred je snosoben bo-riti se in i^vofevatj novo družbeno ore-ditev. To^s t hMonetj se n? nikoli pra-vično §4rila neka nanre^na ideia in pri-našala družbena nreobrazba. femve? sa-roo zasužnievanje. To }e zskon. »ova-riSi, in oo te! poti n\ mooo^e astvs»r?ti sociali/ma Soci^lirem 1e moaofe mtva-riti samo t naibolj strocritn sm>5fova-niem in u?wrabo n-ičel mark^iri«^ )eni-nir.nia od maibnih ln v^liVih. Tn šte-vilfnost ne more Imeti odlofilne viorre Jncjoslovan^ki naiodi ni»o krtvi. ds Mb je 16 milijonov, ne na 200 milifonov, toda, lahko so nonosni na «voi delei kl qa da)e'o « tem da oraktif-no nre^nl-fujejo soriali7em »n na vlsoko soris-listifno zavednost veHVsnske vefine de-lovnih   Ifudf   na5e  države.
Danes je v Jugoslaviji komaj mo-goče najti minimalno Slevilo ljudi, kl bodo iz popolnoma osebnih razlogov re-kli, da oasprotujejo sociaiistični gra-ditvi, eato pa imate na drugi strani 90 odst. našib Ijudi ki hočejo zaveslno iti v socializem tn gredo v socializem. Ni-so to samo komunisti, temvet naši članl Ljudske tronte. aašl delovni Ijudje, ki so se t, dejanfi prepričali da iahko ustvarimo socializem in ki že danes vi-dijo rezultate Tega, torariši, niso do-setfli v oobeni državi. razeo v Sovjetski zvezl
Vendar so naše postojanke sedaj, ka-kor se to reče na fronti. nezavzetna trdnfava. Opravljaite mirno svoje delo in dokažite / dejan|i pravilnost naše linije, pravilnost in koristnost našega dela. Pravijo, da gremo v kapitalizem. Pozivamo jih naj prlde)o tn pogledajo in skuSajo pri oas najti potrdilo za to. kar govore Na široko odpiramo vrata vsakomoi, kdor hoče poSteno priti in se prepričati, kaj pri nas delamo in gradi-mo Naj pridejo in vas vprašajo. ker jim boste vi odgovorili prav tako dobro kakor tudi jaz; odgovorite \vn s tistim, kar gradite. t deistvi in reclte jim: Po-glejte naše tovarne, naše hidrocentrale, naše nove ceste, pot)   železnice itd
Tako je govoriJ maršal Tito, rudaTji pa so, sklonjeni nad stoli, ne da bi tre-nili, gledali vanj z izTazom napete po-zomosti, želeč &i vsaiko njegovo besedo
dobro zapomniti. da bi si vklesali v spo-min te besede ki navdušujejo, krepe, odpirajo p&r&pektive. In polagoma se je začo] na teh osredotocenih resnih, trdih obličjib razlivati nasroeh — naenkrat so videli čudoviito jasno kot na dlani vse živlienje in borbo svojega ljud&tva in 6voje države. zagledali so našo pri-hodTiost. 6vetlo, veselo m srečno in se nasmitiaL] veselo ter ponosno, ke.T je to Ijud-stvo niihovo l]udstvo, ta- država — njihova država. kei 6O sami -— sinovi tega   liudetva   in   te   države
Tn ko je marša) končal, je razgovor potekal   še   veseleje,   §e  živahneje.
Tisti katerih rudnikj so osvojili pre-hodno zastavo. so pcjnoeno in z nepri-kritim ve&eliem pripovedovali o tem |»Uzeli naši rudari zastavu, pa gledaju; Ama je l'ovo Tito patodsao? E. ne damo je!«), maršal Tito pa ie n-asmeianih Hc pczorno poslušal, spraševal o vsem, od-govarial na vprašanja in poiasnjeval. Na koncu ie spremliaii s pogledi. polnih ijubezni vdanosti in globokega zaupa-nja,   rekel:
Vsi skupaj smo en delovni kolektiv. Jaz delam na enera vi pa na drugem tnestu. toda nikrmvu od nas ne sme biti žal trnda pa tndi ne živlienja fe je potrebno da bi dosegli smoter, ' ki smo si na poslavjli Pr} svojem deln se nisrao prav nif zmotili. vse. kar smo delali smc v glavnem pra-vilno postavili \n to smo kot pravilno doka/ali fudi z delanjl Zakaj bi oma-hovali seda|, ko vidimo perspeitivo? l? držav Informbiroia pa nas hočejo omajati tovarifi govoriU so nam ka-ko grešimo, pa so tned drugim posta-vili   tudi   vpraSanie  Ljudske   frcnte.
Ljudska fronta pa |e ptav Usto novo, kar )e dala naša Ijudska revolucija. Niti Sovjetska zveza ni mogla to lahko pogumno trdlm bre7 pretiravanja v tako kratkem razdobiu dobiti tako ve-likansko množiro državljanov, pri ka-terih bi prevladovala enotDOSt misli In akcije Mi pa smo to storili Sedaf nam hofefo poruSiti prav to eno največjih pridobitev, L|udsko fronto, » katero nam je uspelo tollko doseči. Komuni-slična partiia tovariši, sama zase, še ni dovolj. Komunistifna parlija ni sama sebi smoter: ona Je organizacija avant-garde deJavskega ra?reda, vodilai od-red, ima vodilno vlogo. Od iznajdljl-vosti in sposobnosti Komunistifne par-tije od njene revolucionarne sile, od stopnje njene sposobnosti. da obvlada znanost marksima-leninJzma in jo prak-tično izvaja je odvisno, v kakpnem obsegu lahko razšlri svoj vpliv oa ši-roke množice Nam pa ni samo uspelo razširiti nten vpliv na §iroke množice, ampak tudi ustvariti tn izoblikovati njlhovo organiracifo. Naša Ljudska fronta je krepka organizacija, dvakrat boljSa in mofneJSa tnotraj monolitne}-§a in celo bol} prežeta z marksimoro-leninizmom, kot pa je recimo madžarska Partija. kl je do včeraj imela kakih 100 članov. seda| pa |e naenkrat prekoračila milijon,
NaSa Ljudska fronta je nova oblika združevanja delovnih ljudi pod vod-stvom Komunistične partije, ki korakajo ne nezavestno ln pod pritiskom, tem-ve^ zavestno za Komunistifno partijo in zavestno vidlfo iasne perspektlve boljše   prihodnosti
So številne stvarl, ki nam jih otl-ta|o kot greh in ki so prav tisto naj-boljše, kar )e dala naša revolucija. Tovari&i. v naši revolucionarni borbl in delu smo se posluževali lzkušnje Sovjetske zveze. Bilo bi nepravicno iti škodljivo govoriti, da aismo uporabljali izkušenj velike Oktobrske revolucije Od nje in vsega procesa razvoja prve sodalistične dežele smo vzeli tisto, kar )e bilo pozftivno, tistemu, kar je bilo negativno. pa smo se skusali izogniti, kot smo si Uidi prizadevali, da bi ob naših specificnih pogojib uporabljali ne-kaj novega. Nikomur ne bomo dovolili. da bi nam to novo razbil, kajti v tem je moč naše Partije. Pomislite, kako bl tak, udarec, kakršnega smo mi dobili od Informbiroja, prenesle Partije v vzhodnih državah ijudske demokracije. Razpadle bi tako, da ne bi od njib ostal aiti kamen na kamnu. Mi pa se nismo niti stresli, ampak smo še krep-keje strnili svoje vrste. To ie organi-zem, enoten organizem, ki se zaveda svojega smotra in ki gre neizprosno naprej, ne glede na to, kar se postav-Ija  aa njegovi poti.
Nato se je maršaJ Tito dotaikni] pri-meTjanja maloštevitoe aaneriške in an-glešlte Partije z naio Partdjo, ki vodi državo   in   Ijudstvo   16 milijoaov   ljudi,
o čemer je bilo govora v nedavni so-vjetski noti, naikar je v tej rvezi rekel: Če se že tako nesmiselno primerja, potem je treba vedeli, da morajo biti, če ima kdo nalogo zamenjati svoje vodstvo, to samo našl ljudje in nihče drug. Nav?i ljudje v državi doslej niso postavili tega vpraSanja, da se odstrani ta ali oni posameznik, ali vse vodstvo, različni Rakosziji, Paukerji in drugi pa ga postavljajo. Oni nimajo te pravice. Ce naše delovno Ijudstvo vidi, da po-samezni vodltelji-komunisti niso dobri, potem jih je treba zamenjati. Tu ni pardona. Prav tako, kot se n. pr. za-menja vodstvo podjetja, da bi to podje-tje bolje delalo   Naše Ijudstvo pa ni bi-
10    vprašano,   te  je   treba,   in   koga   je treba zamenjali, da   bi  prišel kdo drug.
Poslušati moramo gias našega ljud-stva tukaj. Kajt) za koga gradimo socia-lizem t svoji državi? V prvi vrsti za nas, za ustvariiev boljšega življenja na-ših ljudi. To, da hočemo ustvariti na-šim delovnim ljudem srečnejše življenje, ni nacionalizem. Ukinili smo kapitali-stifni -istem, pregnali buržoazijo, ji vze-
11   tovarne   itd   Vzeli smo  ji materialno podlago   in   jo  dalJ  ljudstvu  v  roke.  V vaših  rokah   so   danes  rudniki,  v   vaših rokah su tovarne,  v   vaših rokah je  vse gospodarsko življenje. ki ga morate pra-vilno   voditi   od   spodaj   do  zgoraj.     VI imate   pravico   odstranjevati   in   postav-Ijati ljudi!
Ko je poudaril pomen enakopravno-sti med socialističnimi državami, zlasti v gospodarskih odnosih, in obsodil po-skuse revizioniTina znanosti marksizma-leninizma,  je maršal  Tito   rekel:
Mislim, da je zasluga naše Partlje prav ta. da je opozoriJa, da gre pri vsem tem za teoretično pačenje in revizio-nlzem. ZasJuga naše Partije je v tem, da je imela pogum — in to je lahko storila po zaslagi svoje monolitnosti, re-či: ne, taka pot je nepravilna, treba ]e iti po tej poti, po katerj hodimo mi ob novih razmerah po vojni. Mislimo, da že sam obstanak Sovjetske zveze, kot velike socialistične dežele, pomeni močan činitelj, ki omogoča, da se v šte-
vflnih državah razvijajo napredne sile in zmagajo. Ni potrebe, da bi se So-vjetska zveza vmešavala v notranje stvari držav, kl grade socializem, ker to samo Škoduje. Mj moramo torej raz-čistiti te stvari z njimi in zgraditi so-cializem v svoji drzavi ter reči tako, kot je to nekdaj rekel Lenin, boreč se proti Trockemu, da ]e mogo^e ustvariti socializem v eni državi. No, danes je že dokazano, da velja to tudi za majhne države, kakršna je naŠa, če fe večina naroda zavedna in pripravljena na raz-lične napore. Se pravi, da se moramo boritj za uresničitev našega petletnega plana in zgraditev socializma ter reči: Glejte, ni nam samo uspelo zgraditi so-cializma, ampak nam je to uspelo tudi proti vaSi volji, s svojimi lastnimi sl-lami. In nobene bajke ga Qe morejo uničiti, ker je tukaj, kri in meso življe-nja naših ljudi. Na ta način bomo raz-čistilj   sporna  vprašanja.
Ko pa gradimo sociallzem, tovariši, se moramo zavedati, da velikansko pri-spevamo drugim majhnim in velikim dr-žavam, ker dokazujemo, da so v vsaki državi posebej, če je vodstvo sposobno pojasniti delavskerau razreda pravilno linijo, sile, ki lahko s svojo borbo pri-nesejo novo družbeno ureditev.
Mi imamo, tovariši, globoko prav tn to bomo dokazali, loda borili se bomo in borimo se tudi na teoretičnem pod-ročju. Vi, nidarji. In vsi drugi naši de-lavei ter delovui ljudje pa ste tista ar-mada, s katero se mi zdaj borimo, da z dejanji dokazujemo, da gradimo so-cializem. Nadaljujte. tovariši, še vztraj-neje  svoje delo!
Zadnje besede govora so sprejeii ru-darji z navdušenim ploskanjem in vzkli-ki:  Hočemo! Hočemo!
Tako se je po polnih treh urah kon-čalo to srečan)e»tvorcev socializma ra najbaljših med najboljšimi, ki jib ima-mo danes«, kot je maršal Tito rmenoval slavne rudarje, s svojim »največjim, najboljšiin ia najbolj ljubljenim ^ovari-šem«, kot so rudarji rekli za maršala Tita.