THE NEW PARADIGM OF SOLUTION DOLINES
NOVA PARADIGMA KOROZIJSKIH VRTAČ
AUTHOR/AVTORICA
dr. Tat ja na Re snik Pla ninc
UniversityofLjubljana,FacultyofArts,DepartmentofGeography,Aškerčevacesta2,SI–1000Ljubljana,
Slovenia
tatjana.resnik@ff.uni-lj.si
DOI:10.3986/GV88104
UDC/UDK:91:37.091.2:551.435.82
COBISS:1.01
ABSTRACT
The new pa ra digm of so lu tion do li nes
Thepaperfocusesonthemorphogenesisofsolutiondolinesfromatheoreticalaspect.Firstofall,theclas-
sicalparadigmofsolutiondolinesisevaluated,followedbyareviewofcontemporaryunderstandingsof
karstprocesses.Theauthorseekstoexaminetheshiftfromoldconceptswithinkarstologytonewconcepts
andparadigms,althoughobsoleteideasarestillpresentinlecturebooksandcurricula/syllabi.Theprob-
lemofalteringparadigmsispresentedusingtheexampleofsolutiondolines,themosttypicalkarstlandform,
anddiscussedfurtherthroughtheprismofchangingdeeplyrootedparadigmsintheeducationalprocess.
KEYWORDS
karst,doline,solutiondoline,curriculum,syllabus,educationalprocess
IZVLEČEK
Nova pa ra dig ma ko ro zij skih vr tač
Članekobravnavateoretičnipoglednamorfogenezokorozijskihvrtač.V uvodnemdelujeovrednotena
klasičnaparadigmanastankakorozijskihvrtač;sledimupregledsodobnihpogledovnatovrstnekraške
procese.Avtoricaželiprikazatiprehodstarihkrasoslovnihkonceptovv novejšekoncepteinparadigme,
medtemkosozastarelikonceptiševednoprisotniv učbenikihteručnihnačrtih.Problemspremembpa-
radigemjepredstavljennaprimerukorozijskihvrtač,kisonajboljtipičnepovršinskekraškeoblike,skozi
prizmospremembglobokozakoreninjenihparadigemv izobraževalnemprocesu.
KLJUČNEBESEDE
kras,vrtača,korozijskavrtača,kurikul,učninačrt,izobraževalniproces
ThearticlewassubmittedforpublicationonMarch9,2016.
Uredništvojeprispevekprejelo9.marca2016.
65
Geografski vestnik 88-1, 2016, 65–78 Reviews/Razgledi
REVIEWS/RAZGLEDI
66
Tat ja na Re snik Pla ninc The new pa ra digm of so lu tion do li nes
1 In tro duc tion
Ad van ces in con tem po rary karsto lo gic re search have pro vi ded com ple tely trans for med un der standing
of dyna mics and mec ha nics of karst pro ces ses. Wit hout a doubt, the most im por tant mi le sto ne in karstol-
ogy, al te ring most of the old con cepts, was the de fi ning of de nu ded ca ves (Mi hevc 1996; 1998; 2001;
2007; Mi hevc and Zu pan Haj na 1996; Mi hevc, Sla be and Šebe la 1998). Sin ce then karst sur fa ce has no
lon ger been de fi ned sta ti cally, in the sen se that it has not chan ged sig ni fi cantly post the »pre-kar stic
pha se« (Swee ting 1973). Con tem po rary in ter pre ta tion of karst sur fa ce is much more dyna mic and the
great ma jo rity of midd le-si zed karst fea tu res are be lie ved to be out co mes of sub sur fa ce spe leo gen tic process-
es on the one hand and so lu tio nal lo we ring of the sur fa ce on the ot her hand (Mi hevc 2001). In the last
two de ca des sin ce the new pa ra digm has been adop ted, a va riety of new in ter pre ta tions of sur fa ce fea-
tures and do li nes – the most typi cal and well-re cog ni sed karst fea tu res – have been sug ge sted.
From the be gin ning of kar stic re search, the do li ne has been con si de red a diag no stic karst land form
(Ford and Wil liams 2007) or a fun da men tal unit of karst ter rain, un der stood to re pla ce the val leys found
in flu vial systems (Swee ting 1973). Mal lot (1939) des cri bed them (cv. Swee ting 1973, 52) as having »gen-
tlesoil-coveredsidesandflattishbottoms… largelydevelopedbysolutionundera soilmantle…«.
The in ter na tio nal term do li ne de ri ves from »do li na«, a word of Sla vic ori gin mea ning val ley, pos-
sibly be cau se the se were the most com mon hol lows in the lands ca pe of the Di na ric karst (Fi gu res 1
and 2), whe re the re are few flu vial val leys. The word do li ne en te red in ter na tio nal scien ti fic li te ra tu re
lar gely through the wri tings of Cvi ji ć (1893), whilst the more ac cu ra te lo cal term, »vr tača«, – also intro-
duced by Cvi ji ć (cv. Šušteršič 1994) – con ti nues to be used in the »clas si cal« karst of Slo ve nia. The usa ge
Figure1:DolinesonNWpartoftheGlamočkopolje.
U
RO
Š
ST
EP
IŠ
N
IK
of the term do li ne is now so em bed ded in kar stic li te ra tu re that it would, as Gunn (2004) says, be fruit-
less to try to chan ge it.
Do li nes are closed karst de pres sions of va ri ous sha pes, ran ging from ten to a thou sand me ters in
dia me ter (Šušteršič 1994). Their for ma tion is re la ted to va ri ous pro ces ses with dif fe rent dyna mics that
re sult in sur fa ce mass re mo val. De pen ding on the pro cess, we can distin guish cor ro sion or so lu tion
do li nes, col lap se do li nes, sub si den ce do li nes, suf fu sion do li nes etc. (Ford and Wil liams 2007).
This ar tic le dis cus ses the most ba sic type of do li ne, which is the so lu tion or cor ro sion do li ne. The
aim of this pa per is to re con si der the pa ra digm of the ge ne sis of so lu tion do li nes. The in tro duc tory part
of the ar tic le dis cus ses the emer gen ce of the pa ra digm of so lu tion do li nes and re views the exi sting
karstologi cal li te ra tu re that dis cus ses the va ri ous met hods of for ma tion and hydro lo gi cal func tion of
so lu tion do li nes. The main ob jec ti ve is to re view un der stan dings of so lu tion do li ne ge ne sis in va ri ous
pub li ca tions. Sub se quently, the prob lem of an ob so le te pa ra digm being in te gra ted into scien ti fic and
edu ca tio nal li te ra tu re is exa mi ned. The main aim of the ar tic le is to dis cuss the prob lem of a deeply
roo ted ob so le te pa ra digm.
2 De ve lop ment of the so lu tio nal pa ra digm
The col lap se of cave cei lings is the ol dest morp ho ge ne tic ex pla na tion for all roun ded de pres sions
in the karst lands ca pe. The pio neer of the col lap se theory was Gru ber (cv. Wil liams 2003), who used
the terms gruben and kessel to des cri be the se fea tu res. Sub se quently, researc hers of the Di na ric karst
in the midd le of 19th cen tury, inc lu ding Schmidl, Tiet ze, Stac he, Re yer and Ma ren zi, con fir med the
col lap se theory for the se clo sed de pres sions (cv. Gams 2003). Ba sed upon in ve sti ga tions of the kart land-
scape in Bo snia, Mojsiso vics di vi ded kars tic de pres sions into two morp ho ge ne tic groups; tho se cau sed
by col lap se and tho se by cor ro sion (cv. Cvi ji ć 1893). La ter the theory of cor ro sion ge ne sis of kar stic
de pres sions was gra dually de ve lo ped in the work of many re searc hers (Gams 2003). At the end of the
19th cen tury, syste ma tic geo lo gi cal and spe leo lo gi cal in ve sti ga tions of va ri ous karst areas took pla ce.
A mo no graph about karst phe no me na writ ten by Cvi ji ć (1893) had a great im pact on kar sto logy as a sci-
ence and also gave a bet ter un der stan ding of karst de pres sions of dif fe rent ori gin. Cvi ji ć in te gra ted fea tu res
de fi ned as kar stic and pre sen ted the who le com ple xity of the karst lands ca pe (Gams 2003). Among the
many karst phe no me na he dis cus sed in de tail were the me dium-si zed clo sed de pres sions cal led dolines.
He iden ti fied do li nes as forms that lend the karst to po graphy its par ti cu lar cha rac ter (Šušteršič 1994).
In his work, Cvi ji ć sub di vi ded do li nes into four main groups, and his di vi sion has re mai ned in ge neral
use un til the pre sent. Among these, so lu tion do li nes have been the most stu died and yet, they re main
the least un der stood. Alt hough do li nes might be for med in ot her ways, Cvi ji ć in si sted that the most
cha rac te ri stic do li nes had been for med by the ac tion of so lu tion (Cvi ji ć 1893). He explai ned the se dolines
as pla ces of in ten se cor ro sion, with a cor res pon ding lo we ring of the sur fa ce, all con trol led by rock frac-
turing. He li sted a num ber of exam ples from the who le area of the Di na ric karst and even of fers one
exam ple of a do li ne cross-section pro fi le; this exam ple ha ving evi den ce of a frac tu red zone of fe ring
a control led ru noff of rain wa ter and con se quen tial ac ce le ra ted cor ro sion, and on the ba sis of which he
ex plains the morp ho ge ne tic for ma tion of all so lu tion do li nes (Šušteršič 1994). The pre sen ted cross-
sec tion pro fi le exam ple of a do li ne was from a rail way cut ting at Lo ga tec sta tion in Slo ve nia. This
il lu stra tion of a so lu tion do li ne cross-sec tion has be co me one of the most re pro du ced in all geomor-
phologic li terature.
Cvi ji ć claims that when a clo sed de pres sion is for med on the sur fa ce, the dis sol ving of the rock into
a so lu tion is also as si sted by re si dual clay and al lu vial ma te rial col lec ted in the de pres sion (Cvi ji ć 1893).
Ma jor fis su res cap tu re most of the flow and the re fo re are the foci of sol vent at tack on the be drock. This
re sults in yet more rock being re mo ved in so lu tion from the se lo ca tions rat her than in ot her areas, and
this gra dually gains a to po grap hic ex pres sion as clo sed de pres sions, whilst the ove rall sur fa ce is lo wered
67
Geografski vestnik 88-1, 2016 Reviews/Razgledi
68
Tat ja na Re snik Pla ninc The new pa ra digm of so lu tion do li nes
by che mi cal de nu da tion (Cvi ji ć 1893). In in stan ces whe re dis so lu tion is the pre vai ling mec ha nism, a bowl-
sha ped do li ne will pro bably form. The amount of li me sto ne that can be re mo ved in so lu tion de pends
upon the con cen tra tion of the sol vent and the vo lu me of the so lu te. Va ria tions in eit her or both of these
va riab les can be res pon sib le for the fo cu sing of dis so lu tion near the cen tre of the de pres sion. Ho wever,
when this pro cess be gins, do li ne for ma tion is self-per pe tua ting (Cvi jić 1893; Swee ting 1973; Šušteršič 1994;
Wil liams 2003).
It be ca me ob vi ous that alt hough dis so lu tion is the ini tia ting and do mi nant pro cess, ot her fac tors,
such as col lapse may also con tri bu te to the for ma tion of do li nes (Ford and Wil liams 2007). But lo cal
va ria tions in so lu te con cen tra tion alo ne were not suf fi cient to ex plain the oc cur ren ces of so lu tion dolines.
If so, they would be found on every type of li me sto ne in a gi ven cli ma tic zone, which is not the case
(e.g. in En gland, do li nes are most fre quently found on Car bo ni fe rous li me sto ne and tend to be less preva-
lent on Cre ta ce ous and Ju ras sic li me sto ne) (Ford and Wil liams 2007). The re fo re, it fol lows that lo cal
spa tial va ria tions in wa ter flow must be res pon sib le for fo cu sing cor ro sion at tack (Ford and Wil liams
2007). Ac cor ding to Ford and Wil liams (2007), it is im por tant to di stin guish bet ween do line ini tia tion
whe re the re has been no pro to-cave de ve lop ment, from that whe re a ready-made per meable va do se
zone is in he ri ted from an ear lier pha se of kar sti fi ca tion.
Per mea bi lity and po ro sity of li me sto ne may also af fect do li ne for ma tion. High per mea bi lity and
hydrau lic con duc ti vity, along with high spa tial va rian ce of permea bi lity wit hin the up per va do se zone
re sult in the de ve lop ment of so lu tion do li nes (Wil liams 2003; Ford and Wil liams 2007).
Li ke wi se, cor ro sion is inf luen ced by the di stri bu tion of soil la yers and ot her non-car bo na te se diments
(Swee ting 1973). The next impor tant fac tor is ve ge ta tion, par ti cu larly trees, which also as sist in do line
for ma tion. Around trees car bon dio xi de in the soil is greatly enric hed be cau se of the mec ha ni cal and
Figure2:DolineontheBiokovoMountain.
U
RO
Š
ST
EP
IŠ
N
IK
che mi cal ac tion of their roots, the ac cu mu la tion of or ga nic de bris and the increa sed growth of fun gi
and ot her plants. This is par ti cu larly im por tant in the Alps whe re do li nes tend to cea se to oc cur alto-
gether at the tree line – so fo re sted zo nes in the Alps are also do li ne zo nes (Swee ting 1973).
3 Con tem po rary un der stan ding of solu tion do li ne morp ho ge ne sis
In crea sing un der stan ding of the pro per ties of karst forms and pro ces ses gra dually led to an en tirely
new ap proach to wards the in ter pre ta tion of do li ne for ma tions. Com ple tely ac cep ted ex pla na tions of
so lu tion do li ne morp ho ge ne sis through dif fe ren ces re la ted to sur fa ce de nu da tion were slowly up graded
by new pa ra digms. Ba hun (1969) sug ge sted a two pha se for ma tion of do li nes. The first pha se is lo wering
of the karst sur fa ce due to exo ge nic pro ces ses, sub sur fa ce che mi cal weat he ring and ex pan sion of a vari-
ety of ca vi ties. With de nu da tion of the sur fa ce, ca vi ties emer ge, which re sults in for ma tion of dif fe rent
69
Geografski vestnik 88-1, 2016 Reviews/Razgledi
A B
C D
Figure3:Themechanismofa dolineformationasa resultofa vadoseshaftdisintegration(Klimchouk2004).
de pres sions on the karst sur fa ce. The se cond pha se is pure mo di fi ca tion of sur fa ce fea tu re due to corro-
sion pro ces ses, gra dual al ter na tion of morp ho logy and slo pe re treat (Ba hun 1969; Stepišnik and Ko sec 2011).
More re cent in ter pre ta tions of so lu tion do li nes pla ce more sig ni fi can ce on pro ces ses in the epi karst
and va do se zone. It be ca me ob vi ous that epi karst func tions as a col lector of dis per sed wa ter flows,
concentra ting them, which leads to the for ma tion of ver ti cal shafts wit hin the va do se zone (Klimc houk
2004; Ford and Wil liams 2007). De nu da tion of the sur fa ce even tually re sults in lo cal col lap se of the
shaft cel ling and aperture of the shafts to the sur fa ce. Sub se quent slo pe re treat of the shaft walls leads
to the for ma tion of a fun nel sha ped de pres sion, ter med a do li ne (Klimc houk 2004; Fi gu re 3).
In ve sti ga tions of sub sur fa ce struc tu re of doli nes and do li ne-like de pres sions through va ri ous meth-
ods wit hin the Di na ric karst re vea led (Stepišnik 2008; 2011; Ste pišnik and Mi hevc 2008; Mi hevc and
Ste pišnik 2011; 2012) that most do li nes are fil led with fine grain se di ments. Loamy and silty fill with-
in do li nes pre vents sub sur fa ce outf low that cau ses lo cal lo we ring of the sur fa ce. In ad di tion, de tail study
of mi ne rals re vea led that loamy se di ments wit hin do li ne floors are mostly al lo ge nic, flysch de ri ved mine -
rals. An al most com ple te ab sen ce of Aeolic de po sits re vea led that most of the do li nes are a re sult of
di sin te gra tion of sub sur fa ce voids due to de nu da tio nal lo we ring of the sur fa ce (Mi hevc 2001; 2007;
Stepišnik 2004; Mi hevc and Zu pan Haj na 2007; Zu pan Haj na 2007; Zu pan Haj na, Bosák and Pru ner
2007; Ste pišnik 2011). Ad di tio nally, a de tai led morpho grap hic study of an area den sely co ve red by dolines
wit hin the Di na ric karst in we stern Slo ve nia was per for med (Grlj and Gri gil lo 2014), whe re it tur ned
out that a great ma jo rity of the do li nes are fil led with se di ment and flow sto ne which clearly ju stify the
pa ra digm pro po sed by Ba hun (1969). If we sum ma ri se con tem po rary des crip tions of do li ne morpho-
genesis, we can la bel most do li nes as intersectiondolines, as de fi ned by Sau ro (2012). Do li nes of this
type are de pres sions for med when sub sur fa ce ca vi ties, par tially or to tally fil led with se di ments, are com-
pletely de nu ded due to dis so lu tio nal lo we ring of the sur fa ce. The ope ning of such fos sil ca verns leads
to eva cua tion of in fill and for ma tion of clo sed de pres sions. On the bot tom of such do li nes, re licts of
cave fil lings and pie ces of flow sto ne have been found (Sau ro 2003; 2012; Grlj and Gri gil lo 2014).
Furt her mo re, re-exa mi na tion of the so lu tion do li ne cross-sec tion at the Lo ga tec train sta tion pro-
vided by Cvi ji ć (1893) re vea led that the most re pro du ced exam ple of a so lu tion do li ne is not a do li ne
at all (Šušteršič 1994). It tur ned out that the most im por tant il lu stra tion of a do li ne cross-sec tion is actu-
ally a bogaz or a karst cor ri dor (Tîrlă and Vi ju lie 2013). Sin ce it was es tab lis hed that the struc tu re pre sen ted
by Cvi ji ć is not a do li ne, a new ho loty pe of a so lu tion do li ne has been de fi ned (Šušteršič 1994). The
area of Skalčen Ka men about 6 km sout heast of Lo ga tec (Slo ve nia) was among the nu me rous exam-
ples of so lu tion do li nes pro vi ded by Cvi ji ć (1893). Šušteršič (1994) de fi ned it as the new ho loty pe of
a so lu tion do li ne. De tail study of se di ments and ap pli ca tion of sub sur fa ce elec tri cal re si sti vity to mography
also pro ved that the new ho loty pe was not a do li ne but rat her a de nu ded cave (Stepišnik 2015).
4 Dis cus sion
The most im por tant pro cess on the karst sur fa ce is che mi cal weat he ring. Lo gi cal de duc tion implies
that the most com mon forms on the karst surfa ce will also be for med by the ac tions of so lutions. Since
Cvi ji ć (1893) mi sta kenly des cri bed the cross-sec tion of a bo gaz as the cross-sec tion of a do li ne (Šušteršič
1994; Ste pišnik 2015), kar sto lo gi cal li te ra tu re has sub se quently sum ma ri zed that dolines are forms devel-
oped by the ac tion of so lu tion. In ad di tion, sin ce de ter mi ning the new ho loty pe for a solution do li ne,
no one has sub se quently que stio ned the pa ra digm that me dium-si zed clo sed de pres sions in the karst
are for med by so lu tion, even though it has been es tab lis hed that such fea tu res are ac tually of a dif ferent
ori gin (Stepišnik 2015).
This se lec tion of Cvi ji ć’s pa ra digm has oc cur red through a mi sin ter pre ta tion of the for ma tion of
sur fa ce fea tu res (Šušteršič 1994). As a con se quen ce, it has been ci ted in kar sto lo gi cal li te ra tu re for more
than 100 years.
70
Tat ja na Re snik Pla ninc The new pa ra digm of so lu tion do li nes
A ca re ful over view of all the geomorp ho lo gic li te ra tu re pro ved that all de fi ni tions of so lu tion dolines,
alt hough la ter slightly al te red and up gra ded, are de ri ved from Cvi ji ć’s de fi ni tion writ ten in 1893.
What does all that mean from an edu ca tio nal pers pec ti ve? Alt hough we are awa re that the karst
ter mi no logy is not wi dely taught around the world at pri mary or se con dary school le vels, we can still
find qui te a con si de rab le amount of spe ci fic karst de fi ni tions (e.g. do li ne) writ ten in school text books
(see Tab le 1) of some coun tries where karst phe no me na can be found.
Table1:Examplesofa definitionofa dolineinselectedgeographytextbooks.
AUTHOR/PUBLICATION DEFINITION
Bet he mont, J. 1967: Géograp hie »Lasurfaceduplateauestcreuséedecavitéssouventcirculaires:onlesappelle
générale: clas se de se con de. dolines.«
»The sur fa ce of the pla te au is of ten dug with cir cu lar ca vi ties na med do li nes.«
Podgórski, Z., Mars ze lew ski, W., »Lejkrasowy–formawklęsłao kolistymlubowalnymzarysiepowstaław
Bec mer, K. 2002: Geo gra fia wynikuzawaleniasięstropuniewielkiejgroty.«
część 1. Zarys wiedzy o Zie mi. »Sink ho le – con ca ve form with a cir cu lar or oval con tour re sul ted from the
col lap se of the cei ling of a small cave.«
Waugh, D. 2009: Geo graphy: »Iftheareaaboveanindividualcavecollapses,a smallsurfacedepression
An In te gra ted Ap proach. calleda dolineisformed.«
Cook, I. et al. 2000: Geo graphy »Smallerdepressions,froma fewmetrestoovera kilometreindiameter,
in Fo cus. arecalled‘dolines’.«
Whit tow, J. 2000: The Pen guin »Doline,a termfora circularhollowordepressioninthesurfaceofkarstic
Dic tio nary of Physi cal Geo graphy. terrain(karst),inwhichthefunnel-shapemayormaynotleaddowninto
a verticalshaftdescendingintothelimestone.Itvariesinsizefrom10mto
100mindiameterandisinitiallycausedbysolution.Itisusuallythesite
atwhicha streamdisappearsunderground(sink-hole,swallow-hole).«
Ob vi ously, the de fi ni tion, roo ted in scien ti fic and edu ca tio nal li te ra tu re for more than 100 years,
is going to be hard to chan ge. Alt hough the use of mo dern mea su ring tech ni ques and scien ti fic appa-
ratus has con fir med the er ror, a pa ra digm shift is yet to oc cur.
The mo dels so me ti mes break down when ex tra polated (Si ma nek 2000) and this also hap pens in
the case of so lu tion do li nes. If Cvi ji ć had ri go rously te sted his mo del for va li dity, in a wide ran ge of
situa tions, the se tests should have been ca pab le of ex po sing any flaws in the mo del. Even if his mo del
survi ved such te sting, so many years ago, this should only have gran ted it con di tio nal ac cep tan ce, because
the re is al ways a strong pos si bi lity that in the fu tu re, peo ple with more sop hi sti ca ted tech ni ques and
a more ad van ced scien ti fic con cep tual fra me work, may ex po se de fi cien cies in the mo del that went unno-
ticed (Si ma nek 2000).
The chal len ge then – and it is es pe cially im por tant for edu ca tors to ap pre cia te this – is lear ning how
to deal with the in for ma tion (Allchin 2004). Re gar ding the de fi ni tion of so lu tion do li nes, Cvi ji ć did
not think cri ti cally enough about his claims, and he pro bably did not use a va riety of study met hods,
nor en han ce his ob ser va tions with quan ti ta ti ve mea su re ments, which would rein for ce his claims with
mul ti ple li nes of evi den ce.
We agree that the re medy for ten ta ti ve ness in scien ce is the ac ti ve analy sis of po ten tial er rors, guid-
ed by an awa re ness of er ror types, and that analy sis may qua lify the sco pe or cer tainty of conc lu sions
and gui de po licy accor dingly (Allc hin 2004). Ho we ver, the most im por tant que stion re mains: How can
we reach teac hers and edu ca tors at dif fe rent edu ca tio nal le vels if they tend not to read scien ti fic li terature
71
Geografski vestnik 88-1, 2016 Reviews/Razgledi
or have no pro fes sio nal urge to fol low the de ve lop ment of the scien ce they teach? First, in the coun-
tries whe re cur ri cu la and/or sylla bi are very pre ci sely writ ten (when so me ti mes not only con cepts but
also no tions are inc lu ded) we should start with cur ri cu lum and/or sylla bus chan ges. They are the basis
(at least in many Eu ro pean coun tries) for text books and ot her teac hing tools used in schools (es pecially
at pri mary and se con dary le vels). Teac hers so me ti mes stick to text books wit hout se ri ously con si dering the
pos si bi lity that all their con tents might not be cor rect, or might chan ge, due to de ve lop ments in scien ce.
The analy sis of some text books pro ved that once made, an ob so le te in ter pre ta tion could re main
unc han ged and unc hal len ged for de ca des. Such old pa ra digms are still pre sent in many En glish lan-
guage text books (e.g. Waugh 2003) as well as in text books from coun tries wit hin the Di na ric karst (Cun der
et al. 2001; Se ne gačnik, Drob njak and Vovk Korže 2002; Gams 2003). Tho se text books su stain the old
out da ted ex pla na tion of so lu tion do li nes pro vi ded by Cvi ji ć (1893).
If a teac her does not em bra ce the life-long lear ning pro cess, they might make se ri ous mi sta kes in
their teac hing. Part of the ans wer un doub tedly lies in a thought ful hig her edu ca tion (es pe cially in the
edu ca tion of fu tu re teac hers) that should im ple ment and evol ve the idea of con stantly que stio ning every-
thing and ac cep ting not hing on trust. On the ot her hand, ex perts should stri ve har der to bring their
new dis co ve ries, ideas and con cepts into every day edu ca tio nal prac ti ce. They should also be more involved
in the who le edu ca tio nal sphe re from pri mary to ter tiary le vel, par ti cu larly in cur ri cu la/sylla bi devel-
opment as well as in the de ve lop ment of text books and ot her teac hing tools.
5 Conc lu sion
Scien ce is con ti nually un co ve ring new fin dings, ideas, con cepts and pa ra digms. In some ca ses, rather
awk ward si tua tion can oc cur when old ob so le te pa ra digms are strongly ac cep ted by scien ti fic and gen-
eral com mu nity. Such a si tua tion con cer ning so lu tion do li nes, pre sen ted in this pa per, is still on going.
Even though there is an abun dan ce of evi den ce, which sup ports the ideas that so lu tion do li nes are not
for med pri ma rily due to so lu tion of the karst sur fa ce, the new ideas and con cepts are not ge ne rally accept-
ed, neit her wit hin the scien ti fic nor the ge ne ral com mu nity.
6  Re fe ren ces
Allc hin, D. 2004: Er ror and the Na tu re of Scien ce. In ter net: http://www.ac tion bios cien ce.org/edu ca tion/
allc hin2.html (9. 4. 2015).
Ba hun, S. 1969: On the for ma tion of do li nes. Geo loški vje snik 22-1.
Bet he mont, J. 1967: Géograp hie générale: classe de se con de. Pa ris.
Cook, I., Hor dern, B., Mc Ga han, H., Rit son, P. 2000: Geo graphy in fo cus. Orm skirk (Lan cas hi re).
Cun der, K., Haj di njak, B., Kan drič, B., Kürbus, T., Dem šar Mi tro vič, P., Stan ko vič, M., Gale, A., Sedmak, A.,
Lo vrenčak, F., Go bec, A. 2001: Obča geo gra fi ja za 1. let nik gim na zij. Ljub lja na.
Cvi ji ć, J. 1893: Das Karstphäno men: Ver such ei ner Morp ho lo gisc hen Mo no grap hie. Wien.
Ford, D., Wil liams, P. D. 2007: Karst Hydro geo logy and Geo morp ho logy. Chic he ster.
Gams, I. 2003: Kras v Slo ve ni ji v pro sto ru in času. Ljub lja na.
Grlj, A., Gri gil lo, D. 2014: Upo ra ba di gi tal ne ga mo de la višin in sa te lit ske ga po snet ka Ra pid Eye za zazna -
va nje kraških ko tanj in brez stro pih jam Pod gor ske ga kra sa. Dela 42-1. DOI: http://dx.doi.org/10.4312/
dela.42.7.129-147
Gunn, J. 2004: Encyc lo pe dia of Ca ves and Karst Scien ce. New York, Lon don.
Klimc houk, A. 2004: To wards de fi ning, de li mi ting and clas sif ying epi karst: Its ori gin, pro ces ses and
va riants of geo morp hic evo lu tion. Spe leo ge ne sis and Evo lu tion of Karst Aqui fers 2-5.
Mal lot, C. A. 1939: Karst val leys. Bul le tin of the Geo lo gi cal So ciety of Ame ri ca 50-1.
72
Tat ja na Re snik Pla ninc The new pa ra digm of so lu tion do li nes
Mi hevc, A. 1996: Brez stro pa jama pri Po vir ju. Naše jame 38-1.
Mi hevc, A. 1998: Spe leo ge ne za ma tičnega kra sa. Ph.D. The sis, Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljubljani.
Ljub lja na.
Mi hevc, A. 2001: Spe leo ge ne za Di vaškega kra sa. Ljub lja na.
Mi hevc, A. 2007: Nove in ter pre ta ci je flu vial nih se di men tov na Kra su. Dela 28. DOI: http://dx.doi.org/
10.4312/dela.28.2.15-28
Mi hevc, A., Sla be, T., Šebe la, S. 1998: De nu ded ca ves – An in he ri ted ele ment in the karst morp ho logy;
The case from Kras. Acta Car so lo gi ca 27-1.
Mi hevc, A., Ste pišnik, U. 2011: Upo ra ba me to de elek trične upor no sti tal na primeru Di vaške jame. Dela
35. DOI: http://dx.doi.org/10.4312/dela.35.3.45-54
Mi hevc, A., Ste pišnik, U. 2012: Elec tri cal re si sti vity ima ging of cave Di vaška jama, Slo ve nia. Jour nal
of Ca ves and Karst Stu dies 74-3. DOI: http://dx.doi.org/10.4311/2010ES0138R1
Mihevc, A., Zu pan Haj na, N. 1996: Cla stic se di ments from do li nes and ca ves found du ring the con -
struc tion of the mo tor way near Di vača, on the clas si cal Karst. Acta Car so lo gi ca 25-1.
Mi hevc, A., Zu pan Haj na, N. 2007: Se sta va in iz vor kla stičnih se di men tov iz vr tač in brez stro pih jam
pri Di vači. Kraški po ja vi, raz kri ti med grad njo slo ven skih av to cest. Ljub lja na.
Podgórski, Z., Mars ze lew ski, W. K. B. 2002: Geo gra fia część 1. Zarys wiedzy o Zie mi. War saw.
Sau ro, U. 2003: The do li na: emb le ma tic and prob le ma tic karst landform. Dela 20.
Sau ro, U. 2012: Clo sed de pres sions in karst areas. Encyc lo pe dia of Ca ves. Am ster dam. DOI:
http://dx.doi.org/10.1016/B978-0-12-383832-2.00133-X
Se ne gačnik, J., Drob njak, B., Vovk Korže, A. 2002: Obča geo gra fi ja za 1. let nik gim na zij. Ljub lja na.
Si ma nek, D. E. 2000: The Scien ti fic Met hod. In ter net: https://www.lhup.edu/~dsi ma nek/sci meth.htm
(9. 4. 2015).
Stepišnik , U. 2004: The ori gin of se di ments in si de the col lap se do li nes of Po stoj na karst (Slo ve nia).
Acta Car so lo gi ca 33-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/ac.v33i1.326
Stepišnik , U. 2008: The ap pli ca tion of elec tri cal re si sti vity ima ging in col lap se do li ne floors: Di vača
karst, Slo ve nia. Stu dia Geo morp ho lo gi ca Car pat ho-Bal ca ni ca 42.
Stepišnik , U. 2011: Se di ments in col lap se do li nes on the Kras pla te au, Slo ve nia. Acta geo grap hi ca Slo -
ve ni ca 51-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS51201
Stepišnik, U. 2015: The prob lem of dis so lu tion do li ne de fi ni tion. Dela 43. DOI: http://dx.doi.org/10.4312/
dela.43.1.29-40
Stepišnik, U., Ko sec, G. 2011: Mo del ling of slo pe pro ces ses on karst. Acta Car so lo gi ca 40-2. DOI:
http://dx.doi.org/10.3986/ac.v40i2.11
Ste pišnik, U., Mi hevc, A. 2008: In ve sti ga tion of struc tu re of va ri ous sur fa ce karst for ma tions in li mesto -
ne and do lo mi te be drock with ap pli ca tion of the Elec trical re si sti vity ima ging. Acta Car so lo gi ca 37-1.
DOI: http://dx.doi.org/10.3986/ac.v37i1.165
Swee ting, M. M. 1973: Karst Land forms. New York.
Šušteršič, F. 1994: Clas sic do li nes of clas si cal site. Acta Car so lo gi ca 23-1.
Tîrlă, L., Vi ju lie, I. 2013: Struc tu ral–tec to nic con trols and geo morp ho logy of the karst cor ri dors in alpine
li me sto ne rid ges: Sout hern Car pat hians, Ro ma nia. Geo morp ho logy 197-1. DOI: http://dx.doi.org/
10.1016/j.geo morph.2013.05.003
Waugh, D. 2003: The New Wi der World. Chel ten ham.
Waugh, D. 2009: Geo graphy: An In te gra ted Ap proach. Chel ten ham.
Whit tow, J. 2000: The Pen guin Dic tio nary of Geo graphy. Lon don.
Wil liams, P. D. 2003: Doline. Encyc lo pe dia of Geo morp ho logy. New York.
Zu pan Haj na, N. 2007: Kla stični se di men ti iz vr tač med Di vačo in Ko zi no ter nji ho va mi ne ral na sestava.
Kraški po ja vi, raz kri ti med grad njo slo ven skih av to cest. Ljub lja na.
Zu pan Haj na, N., Bosák, P., Pru ner, P. 2007: Ra zi ska ve jam skih se di men tov iz za pol njene jame pri Divači.
Kraški po ja vi, raz ki ti med grad jo slo ven skih av to cest. Ljub lja na.
73
Geografski vestnik 88-1, 2016 Reviews/Razgledi
NOVA PARADIGMA KOROZIJSKIH VRTAČ
1 Uvod
Na pre dek so dob ne ga kra so slov ja je pri ne sel po pol no ma nove po gle de na ra zu me va nje di na mi ke
in me ha ni ke kraških pro ce sov. Naj po memb nejši mej nik v kra so slov ju, ki je za ma jal ne ka te re sta rejše
kon cep te, je ned vom no opre de li tev brez stro pih jam in nji ho ve ga na stan ka (Mi hevc 1996; 1998; 2001;
2007; Mi hevc in Zu pan Haj na 1996; Mi hevc, Sla be in Šebe la 1998). Da nes kraškega po vršja več ne ra -
zu me mo kot sta tičnega, ki naj se ne bi spre me nil od nek da nje hi po te tične pred kraške faze (Swee ting 1973).
So dobna in ter pre ta ci ja kraškega po vršja je ve li ko bolj di na mična. Hkra ti mor fo ge ne zo ve li kega de leža
sred nje ve li kih kraških ko tanj po eni stra ni pri pi su je mo spe leo ge net skim pro ce som v pod zem lju in po
dru gi stra ni de nu da cij ske mu zniževa nju kraškega po vršja (Mihevc 2001). V zad njih dveh de set let jih
se je po ja vi la tudi cela vr sta in ter pre ta cij na stan ka po vršin skih kraških ob lik, vključno z vr tačami kot
eni mi naj bolj ti pičnih in pre poz nav nih po vršin skih ob lik.
Vse od začetka ra zi sko va nja kra sa so bile vr tače pojmova ne kot diag no stična kraška ob li ka (Ford
in Wil liams 2007) ali kot os nov na eno ta kraškega po vršja, ki na do mešča do li ne v flu vial nih si ste mih
(Swee ting 1973). Mal lot (1939 v: Swee ting 1973, 52) jih je opi sal kot ob li ko z »…blagopadajočimi,s prst-
jopokritimipobočjiinravnimdnom… kisejev velikimerirazvilas korozijopodprstjo…«.
Med na rod ni ter min doline je slo van ske ga iz vo ra in v os no vi po me ni do li no, ver jet no zato, ker so
bile to naj bolj po go ste ko ta nje v po kra ji ni di nar ske ga kra sa (sliki 1 in 2), v ka te ri je le ne kaj pra vih rečnih
do lin. Ter min doline je v med na rod ni znans tve ni li te ra tu ri uve lja vil Cvi ji ć (1893), med tem ko se bolj
pra vi len kra jev ni izraz »vr tača«, ki ga je prav tako uve del Cvi ji ć (Šušteršič 1994), upo rab lja na slo venskem
kla sičnem kra su. Upo ra ba ter mi na doline je zdaj že tako za ko re ni nje na v kraški li te ra tu ri, da bi ga bilo,
kot pra vi Gunn (2004), brez plod no spre mi nja ti.
Vr tače so za pr te kraške ko ta nje raz ličnih ob lik, ki v pre me ru me ri jo od ne kaj de set do ti soč metrov
(Šušteršič 1994). Nji hov na sta nek je po sle di ca raz ličnih pro ce sov z raz lično di na mi ko, ka te rih po sle -
di ca je umik ma te ria la s po vršja. Gle de na pro ces na stan ka ločimo ko ro zij ske vr tače, udor ne vr tače,
udor ni ce, po grez ne vr tače, su fu zij ske vr tače (Ford in Wil liams 2007).
Slika1:VrtačenaseverovzhodnemdeluGlamočkegapolja.
Glej an gleški del pris pev ka.
Čla nek se uk var ja s ko ro zij sko vr tačo kot naj bolj os nov no vr sto vr tač. Na men član ka je po nov no
pre ve tri ti pa ra dig mo na stan ka ko ro zij skih vr tač. Uvodni del član ka se uk var ja z na stan kom pa ra dig -
me ko ro zij skih vr tač ter po da ja pre gled ob sto ječe kraške li te ra tu re, ki se uk var ja z raz ličnimi načini
na stan ka ter s hi dro loško funk ci jo ko ro zij skih vr tač. Glav ni cilj je pre gled ra zu me va nja mor fo ge ne ze
korozij ske vr tače v raz ličnih pub li ka ci jah. Hkra ti obrav na va mo pre gled in te gra ci je za sta re le pa ra digme
v da našnjo znans tve no in izo braževal no li te ra tu ro z glav nim na me nom os vet li ti prob lem za ko re ni njenosti
za sta re le pa ra dig me.
2 Raz voj ko ro zij ske pa ra dig me
Udor jam ske ga stro pa je naj sta rejša mor fo ge net ska raz la ga za vse krožne ko ta nje v kraški po kra -
ji ni. Začet nik udor ne teo ri je je bil Gru ber (Wil liams 2003), ki je za opis teh ob lik upo ra bil ter mi na gru-
benin kessel. Poz ne je so ra zi sko val ci di nar ske ga kra sa, vključno z Schmid lom, Tiet ze jem, Stac heom,
Re yer jem in Ma ren zi jem, v sre di ni 19. sto let ja za te za pr te ko ta nje po tr di li udor no teo ri jo (Gams 2003).
74
Tat ja na Re snik Pla ninc Nova pa ra dig ma ko ro zij skih vr tač
Na pod la gi ra zi sko va nja kraške po kra ji ne v Bo sni je Moj si so vics raz de lil kraške ko ta nje v dve mor fo -
genet ski sku pi ni in si cer v ti ste, ka te rih na sta nek pov zroči udor, in ti ste, ka te rih na sta nek je po sle di ca
ko ro zi je (Cvi ji ć 1893). Ka sne je se je teo ri ja ko ro zij ske ge ne ze kraških ko tanj po sto po ma raz vi ja la v de -
lih šte vil nih ra zi sko val cev (Gams 2003). Ko nec 19. sto let ja je zaz na mo va lo si ste ma tično geo loško in
spe leo loško ra zi sko va nja kraških ob močij. Mo no gra fi ja o kraških ob li kah, ki jo je na pi sal Cvi ji ć (1893),
je ime la ve lik vpliv na kra so slov je kot zna nost, obe nem pa je omo gočila boljše ra zu me va nje kraških
ko tanj raz ličnega na stan ka. Cvi ji ć je združil vse kraške ob li ke v ce lo to in pred sta vil ce lot no kom plek -
snost kraške po kra ji ne (Gams 2003). Med šte vil ni mi na tančno raz loženi mi kraškimi po ja vi so bile
opi sa ne tudi sred nje ve li ke za pr te ko ta nje, ki jih je poi me no val vr tače. Vr tače je pre poz nal kot ob li -
ke, ki da je jo kraški po kra ji ni spe ci fičen značaj (Šušteršič 1994). Cvi ji ć je v svo jem delu vr tače raz de -
lil v štiri glav ne sku pi ne in ta raz de li tev je os ta la v splošni rabi vse do da nes. Med vse mi ob li ka mi so
bile vr tače naj bolj proučeva ne, a os ta ja jo naj manj ra zum lje ne. Čeprav vr tače na sta ne jo na raz lične
načine, je Cvi ji ć tr dil, da naj bolj ti pične vr tače na sta ne jo z de lo va njem ko ro zi je (Cvi ji ć 1893). Tr dil
je, da naj bi na me stu vr tače pri ha ja lo do in tenzivne ko ro zi je s po sle dičnim zniževa njem po vršja ter
raz pa da njem kam ni ne. Na ve del je šte vil ne pri me re s ce lot ne ga ob močja di nar ske ga kra sa ter celo po -
nu dil pri mer pre re za vrtače; gre za ob močje pre lom ne cone, po ka te ri od te ka jo pa da vi ne, in je posle -
dično pos pešeno raz tap lja nje, na pod la gi ka te re ga je raz ložil mor fo ge net ski na sta nek vseh ko ro zij skih
vr tač (Šušteršič 1994). Iz bran pri mer pre re za vr tače se na ha ja ob želez niškem vse ku pri po sta ji v Lo -
gat cu. Ta ski ca pre re za ko ro zij ske vr tače je po sta la ena od naj po go ste je na va ja nih v vsej geo mor fo -
loški li te ra tu ri. 
Cvi ji ć trdi, da ob li ko va nju za pr tih ko tanj na po vršju ter raz tap lja nju kam ni ne v raz to pi no bo trujejo
tudi gli na in na pla vi na v ko ta nji (Cvi ji ć 1893). Večje raz po ke uja me jo večino od to ka in zato pred stavlja -
jo žarišče raz tap lja nja ma tične kam ni ne. Na teh točkah se tako raz to pi večja ko ličina ma te ria la kot v oko li ci,
kar po sto po ma ob li ku je re lief ne ko ta nje, med tem ko se ce lot no po vršje znižuje za ra di ke mične de nu -
da ci je (Cvi ji ć 1893). V pri me rih, kjer je raz tap lja nje pre vla du joč me ha ni zem, se bodo naj ver jet ne je
ob li ko va le skle da ste ko ta nje. Ko ličina ap nen ca, ki ga ko ro zi ja lah ko od stra ni, je od vi sna od kon cen -
tra ci je to pi la in pro stor ni ne top ljen ca. Za ra di možnih va ria cij obeh spre men ljivk lah ko pride do fo ku si ra nja
raz tap lja nja v bližini sre dišča ko ta nje. Ka kor ko li, ko se en krat ta pro ces začne, se ob li ko va nje vr tače
na da lju je samo od sebe (Cvi ji ć 1893; Swee ting 1973; Šušteršič 1994; Wil liams 2003).
Slika2.VrtačenaBiokovu.
Glej an gleški del prispev ka.
Čeprav je raz tap lja nje začeten in do mi nan ten pro ces, lah ko tudi dru gi de jav ni ki, kot je na pri mer
udor, pris pe va jo k na stan ku vr tač (Ford in Wil liams 2007). Ven dar le z lo kal ni mi raz li ka mi v kon cen -
tra ci ji to pi la ne mo re mo raz ložiti po ja va ko ro zijskih vr tač. Če bi bilo tako, bi jih mo ra li naj ti na vsa ki
vr sti ap nen ca v da nih pod neb nih ob močjih, čemur pa ni tako (na pri mer v An gli ji so vr tače naj bolj
po go ste na kar bon skem ap nen cu ter manj po go ste na kred nem in jur skem ap nen cu) (Ford in Wil -
liams 2007). Iz tega sle di, da mo ra jo biti lo kal ne pro stor ske va ria ci je v vod nem toku od ločujoče za to,
kje se bo osre do točilo raz tap lja nje (Ford in Wil liams 2007). Po For du in Wil liam su (2007) je tre ba raz -
li kova ti med na stan kom vr tače tam, kjer ni bilo pred hodnega raz vo ja jame, in tam, kjer je bila že ob sto ječa
pre pust na va doz na cona, po de do va na iz zgod nejše faze za kra se va nja.
Pre pust nost in po roz nost ap nen ca tudi lah ko vpli va ta na na sta nek vr tač. Vi so ka pre pust nost in hi -
dra vlična pre vod nost, sku paj z ve li ki mi raz li ka mi v po roz no sti zgor nje ga dela va doz ne cone, vodi v raz voj
ko ro zij skih vr tač (Wil liams 2003; Ford in Wil liams 2007).
Po dob no lah ko na ko ro zi jo vpli va tudi po raz de li tev pr sti in dru gih ne kar bo nat nih se di men tov (Swee -
ting 1973). Na sled nji po mem ben dejav nik je rast lins tvo, po se bej dre ve sa, ki tudi so de lu je jo pri na stan ku
vr tač. Oko li dre ves je og lji kov diok sid v pr sti zelo obo ga ten za ra di me ha ničnega in ke mičnega de lo -
va nja ko re nin, aku mu la ci je or gan skih od pad kov in po večane ra sti gliv in dru gih rastlin. To je še po se bej
75
Geografski vestnik 88-1, 2016 Reviews/Razgledi
po memb no v Al pah, kjer se vr tače po go sto po jav lja jo sku paj ob gozd ni meji – tako so po raščena ob -
močja v Al pah tudi ob močja vr tač (Swee ting 1973).
3 So dob no ra zu me va nje mor fo ge ne ze ko ro zij ske vr tače
Ved no boljše ra zu me va nje last no sti kraških ob lik in pro ce sov je vo di lo k po pol no ma no ve mu pri -
sto pu v raz la gi na stan ka vr tač. Že spre je te raz la ge mor fo ge ne ze ko ro zij ske vr tače za ra di raz lik, po go je nih
s po vršin sko de nu da ci jo, so bile počasi nad gra je ne z no vi mi pa ra dig ma mi. Ba hun (1969) je go vo ril o na -
stan ku vr tač v dveh fa zah. Prva faza je faza zniževa nja kraškega po vršja za ra di ek so ge nih pro ce sov,
ke mičnega pre pe re va nja pod po vršjem in raz širi tve raz ličnih raz pok. Z de nu da ci jo po vršja se po ja vi -
jo vot li ne, kar vodi v na sta nek raz ličnih ko tanj na kraškem po vršju. Dru ga faza je čista mo di fi ka ci ja
po vršin ske ob li ke za ra di ko ro zij skih pro ce sov, po stop ne spre mem be mor fo lo gi je in umi ka po bočja (Ba -
hun 1969; Ste pišnik in Ko sec 2011). 
Naj no vejše raz la ge ko ro zij skih vr tač pri pi su je jo večji pomen pro ce som v epi kraški in va doz ni coni.
Po sta lo je ja sno, da epi kraška cona de lu je kot zbi ra lec raz pršenih vod nih to kov, po večuje nji ho vo kon -
cen tra ci jo, kar vodi v ob li ko va nje bre zen zno traj va doz ne cone (Klimc houk 2004; Ford in Wil liams 2007).
Za ra di denu da ci je po vršja sčaso ma pri de do lo kal ne ga udo ra stro pa brez na in nje go ve ga od prt ja pro ti
po vršju. Nak nad no zmanjševa nje na klo na sten brez na vodi v na sta nek li ja ka ste ko ta nje, ki jo ime nu -
je mo vr tača (Klimc houk 2004).
Slika3:Mehanizemnastankavrtačekotrezultatrazpadavadoznegabrezna(Klimchouk2004).
Glej an gleški del pris pev ka.
Proučeva nje zgrad be vr tač in vr tačam po dob nih ko tanj pod po vršjem s po močjo raz ličnih me tod
na ob močju di nar ske ga kra sa do ka zu je (Stepišnik 2008; 2011; Ste pišnik in Mihevc 2008; Mi hevc in Ste -
pišnik 2011; 2012), da je večina vr tač za pol nje na z drob no zr na ti mi se di men ti. Gli na in melj v vr tačah
pre prečuje ta pod zem ni od tok, ki pov zroča lo kal no zniževa nje po vršja. Po leg tega je na tančno proučeva -
nje mi ne ra lov po ka za lo, da so gli ne ni se di men ti v dnu vr tače večino ma alo ge ni, ki iz vi ra jo iz fliša. Sko raj
po pol na od sot nost eol skih se di men tov do ka zu je, da je večina vr tač re zul tat raz pa da nja jam skih pro -
sto rov za ra di de nu da cij ske ga zniževa nja po vršja (Mi hevc 2001; 2007; Stepišnik 2004; 2011; Mi hevc in
Zu pan Haj na 2007; Zu pan Haj na 2007; Zu pan Haj na, Bosák in Pru ner 2007). Na tančna mor fo graf ska
štu di ja (Grlj in Gri gil lo 2014) ob močja na di nar skem kra su za hod ne Slo ve ni je, go sto po kri te ga z vr -
tačami, je po ka za la, da je ve li ka večina vrtač na pol nje na s se di men ti in sigo, kar ja sno po tr ju je Ba hu no vo
pa ra dig mo (1969). V ko li kor pov za me mo so dob ne opi se mor fo ge ne ze vr tač, lah ko večino oz načimo
kot presečnevrtače,kot jih je de fi ni ral Sau ro (2012). Vr tače tega tipa so ko ta nje, ki so na stale, ko so
vot li ne pod po vršjem, ki so del no ali v ce lo ti za pol nje ne s se di men ti, po pol no ma de nu di ra ne za ra di
ko ro zij ske ga zniževa nja po vršja. Od prt je takšnih fo sil nih vot lin vodi do iz praz ni tve pol ni la in na stan -
ka za pr tih ko tanj. Na dnu takšnih vr tač so našli os tan ke jam skih pol nil in kose sige (Sau ro 2003; 2012;
Grlj in Gri gil lo 2014).
Po leg tega je po nov na preučitev pre re za ko ro zij ske vr tače ob želez niški po sta ji v Lo gat cu, ki ga je na -
ve del Cvi ji ć (1893), po ka za la, da ta naj bolj ci ti ran pri mer ko ro zijske vr tače sploh ni vr tača (Šušteršič 1994).
Iz ka za lo se je, da je naj bolj po memb na ilu stra ci ja pre re za vr tače de jan sko pre rez pre ko bo ga za ozi ro -
ma kraškega jar ka (Tîrlă in Vi ju lie 2013). Ko je bila Cvi jičeva zmo ta po jas nje na, je bil do ločen nov ho lo tip
korozij ske vr tače (Šušteršič 1994). Ob močje Skalčnega kam na, ki se na ha ja prib ližno 6 km ju govz hod -
no od Lo gat ca, je bilo med Cvi ji ćevi mi (1893) naj bolj po go sto na va ja ni mi pri me ri ko ro zij skih vr tač.
Šušteršič (1994) je to ob močje de fi ni ral kot nov ho lo tip korozij ske vr tače. Na tančna proučitev se di men -
tov in upo ra ba pod po vršin ske to mo gra fi je z me to do elek trične pre vod no sti pa do ka zu je, da nov ho lo tip
ni vr tača, tem več prej brez stro pa jama (Ste pišnik 2015).
76
Tat ja na Re snik Pla ninc Nova pa ra dig ma ko ro zij skih vr tač
4 Raz pra va
Naj bolj po mem ben pro ces na kraškem po vršju je ke mično pre pe re va nje, iz česar bi skle pa li,
da bodo tudi naj bolj ti pične ob li ke na kraškem po vršju na sta le z  de lo va njem ko ro zi je. Od kar
je Cvijić (1893) zmot no opi sal pre rez bo ga za (kraškega jar ka) kot pre rez vr tače (Šušteršič 1994;
Stepišnik 2015), kraso slov na li te ra tu ra na va ja, da vr tače na sta ne jo s ko ro zi jo. Tudi ka sne je, ko je bil
do ločen nov holo tip koro zij ske vr tače (Šušteršič 1994), nihče ni pod vo mil o pa ra dig mi ko ro zij skega
ob li ko va nju zaprtih ko tanj na kra su, čeprav je bilo ugo tov lje no, da gre de jan sko za dru gačen nasta -
nek teh ob lik (Ste pišnik 2015).
Cvi ji ćeva pa ra dig ma, ki je na sta la za ra di na pačne in ter pre ta ci je na stan ka po vršin skih ob lik
(Šušteršič 1994), se že več kot sto let je ci ti ra v kra so slov ni li te ra tu ri. Pre gled geo mor fo loške li te ra ture
do ka zu je, da vse de fi ni ci je ko ro zij skih vr tač, čeprav ne ka te re ne ko li ko spre me nje ne in do pol nje ne, iz -
ha ja jo iz Cvi ji ćeve de fi ni ci je, za pi sa ne leta 1893.
Kaj vse to po me ni z vi di ka izo braževa nja? Čeprav se za ve da mo, da se po sve tu le red ko učijo o kraški
ter mi no lo gi ji tako na os nov nošol ski kot na sred nješol ski rav ni, pa ven dar lah ko v šol skih učbe ni kih
pred vsem ti stih držav, v ka te rih se na ha ja jo kraški po ja vi, naj de mo pre cejšen de lež spe ci fičnih kraških
de fi ni cij, na pri mer vr tače (pre gled ni ca 1).
Preglednica1:Primeridefinicijvrtačev izbranihgeografskihučbenikih.
AVTOR/PUBLIKACIJA DEFINICIJA
Bet he mont, J. 1967: Géograp hie »Lasurfaceduplateauestcreuséedecavitéssouventcirculaires:onlesappelle
générale: clas se de se con de. dolines.«
»Po vršje pla no te je po go sto iz dol be no s krožnimi ko ta nja mi, ime no va ni mi
vr tače.«
Podgórski, Z., Mars ze lew ski, »Lejkrasowy – formawklęsłao kolistymlubowalnymzarysiepowstała
W., Bec mer, K. 2002: Geo gra fia wwynikuzawaleniasięstropuniewielkiejgroty.«
część 1. Zarys wiedzy o Zie mi. »Vr tača – kon kav na ob li ka s krožnimi ali oval ni mi obri si, ki je na sta la
z udo rom majh ne jame.«
Waugh, D. 2009: Geo graphy: »Česeobmočjenadposameznojamoudre,nastanemajhnapovršinska
An In te gra ted Ap proach. kotanja,imenovanavrtača.«
Cook, I. in sod. 2000: »Manjšekotanje,kiv premerumerijoodnekajmetrovdovečkotkilometer,
Geo graphy in Fo cus. seimenujejovrtače.«
Whit tow, J. 2000: The Pen guin »Vrtača,imezakrožnokotanjoalikotanjonakraškempovršju(kras),katere
Dic tio nary of Physi cal lijakastaoblikalahkoalipatudinevodinavzdolv navpičnobrezno,kise
Geo graphy. spuščav apnenec.Razlikujejosev velikostipremeraod10mdo100min
v osnovinastanejozaradikorozije.V njejobičajnovodnitokizginepod
površje(požiralnik,ponikev).«
Očitno bo de fi ni ci jo, ki je za ko re ni nje na v znans tve ni in izo braževal ni li te ra tu ri že več kot 100 let,
iz jem no težko spre me ni ti. Čeprav je upo ra ba moder nih me ril nih teh nik in znans tve ne ga apa ra ta po -
tr di la na pa ko, bo mo ra lo do spre mem be pa ra dig me šele pri ti.
Ob ek stra po la ci ji mo de li po go sto ne držijo (Si ma nek 2000) in rav no to se do ga ja v pri me ru ko ro -
zij skih vr tač. V ko li kor bi Cvi ji ć na tančno preizkušal ve ljav nost svo je ga mo de la v raz ličnih raz me rah,
bi te sti ra nje go to vo iz po sta vi lo na pa ke v mo de lu. Tudi če bi nje gov mo del pre stal takšno te sti ra nje, bi
to lah ko za go to vi lo le nje go vo po goj no spre jet je, saj ved no ob sta ja ve li ka ver jet nost, da bodo v pri hodnosti
77
Geografski vestnik 88-1, 2016 Reviews/Razgledi
z bolj iz po pol nje ni mi teh ni ka mi in bolj na pred nim znans tve nim ok vi rom od kri li po manj klji vo sti mo -
de la, ki pr vot no niso bile zaz na ne (Si ma nek 2000). 
Zato je pred vsem za ti ste, ki izo bražuje jo, zelo po memb no, da se za ve da jo iz zi va in vedo, kako se
spo pa sti z no vi mi in for ma ci ja mi (Allc hin 2004). Cvi ji ć mor da ni do volj kri tično raz mišljal o svo jih tr -
di tvah in ver jet no tudi ni upo ra bil raz ličnih me tod pre ver be ali nad gra dil svo jih opažanj s kvan ti ta tiv ni mi
me ri tva mi, ki bi po tr di le nje go va opažanja.
Za ve da ti se mo ra mo, da je v zna no sti nuj na ak tiv na ana li za po ten cial nih na pak z na me nom pre -
ver be ugo to vi tev in po sle dičnega rav na nja (Al lac hin 2004). Ob tem še ved no os ta ja od pr to ključno
vprašanje: kako do seči učite lje in os ta le na raz ličnih rav neh izo braževa nja, če ti pre ma lo po se ga jo po
stro kov ni li te ra tu ri ali pa ne čuti jo po tre be sle di ti raz vo ju zna no sti, ki jo poučuje jo? V državah, v ka -
te rih so ku ri ku li in/ali učni načrti na pi sa ni zelo na tančno (ko so po leg vse bin in ci ljev po da ni tudi poj mi),
bi bilo tre ba težiti k red ni pre no vi/pre ver bi ku ri ku lov ter/ali učnih načrtov. Ti pred stav lja jo os nov no
iz ho dišče (vsaj v večini evrop skih držav) tako za učbe ni ke kot za os ta la učila, ki jih upo rab lja mo v šoli
(še po se bej na os nov nošol ski in sred nješolski rav ni). Učite lji po go sto ne kri tično sle di jo za pi su v učbeni -
kih, ne da bi pod vo mi li v nje go vo mo re bit no ne pra vil nost ozi ro ma se za ve da li dejs tva, da je z raz vo jem
zna no sti mor da prišlo do spre memb.
Ana li za ne ka te rih učbe ni kov do ka zu je, da lah ko zastare la raz la ga os ta ne nes pre me nje na de set letja.
Sta re pa ra dig me, vključno s Cvi ji ćevo raz la go (1893) ko ro zij skih vr tač, so še ved no za pi sa ne v šte vilnih
an gleških učbe ni kih (na pri mer Waugh 2003) kot tudi v učbe ni kih držav z di nar skim kra som (Cun -
der s so de lav ci 2001; Se ne gačnik, Drob njak in Vovk Korže 2002; Gams 2003).
V ko li kor učitelj ne po no tra nji vseživ ljenj ske ga učenja, lah ko dela pri poučeva nju vse bin ske na pa -
ke. Del rešitve je go to vo v do mišlje nem vi so košol skem izo braževa nju (še po se bej pri izobraževa nju bo dočih
učite ljev), ki bi mo ra lo ves čas go ji ti ide jo stal ne ga iz praševa nja vse ga in ničesar ne je ma ti za sa mou -
mev no. Obe nem bi se mo ra li stro kov nja ki bolj tru di ti za pre nos no vih ugo to vi tev/spoz nanj, idej in
kon cep tov v vsa kod nev no šol sko rabo. V večji meri bi mo ra li biti vključeni v ce lot no izo braževal no sfero
od os nov nošol ske ga do vi so košol ske ga izo braževa nja, še po se bej na po dročju raz vo ja ku ri ku lov/učnih
načrtov kot tudi na po dročju učbe ni kov in os ta lih učil.
5 Sklep
Zna nost ne pre sta no odkri va nove stva ri, ide je, kon cep te in pa ra dig me. V ne ka te rih pri me rih se
soočamo tudi z raz me ra mi, ko so za sta re le pa ra dig me tako močno za ko re ni nje ne v stro kov ni in laični
jav no sti, da jih je le s težavo mo goče spre me ni ti. Tako je tudi s ko ro zij ski mi vr tačami, ka te rih prob le -
ma ti ka je pred stav lje na v član ku. Čeprav je na vo ljo mno go do ka zov, ki go vo ri jo v prid ide jam, da
»ko ro zij ske vr tače« ne na sta ne jo pri mar no za ra di ko ro zi je, ne stro kov na in ne laična jav nost še ni sta
po vsem spre je li no vih idej ter kon cep tov.
6 Viri in li te ra tu ra
Glej an gleški del pris pev ka.
78
Tat ja na Re snik Pla ninc Nova pa ra dig ma ko ro zij skih vr tač