SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 47 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 26 de noviembre - 26. novembra 2009 ... LE SOSED BO MEJAK'' Evroposlanci o Hrvaški DR. ANTON STRES Slovensko-hrvaški spor okoli določitve meje v Piranskem zalivu postavlja katoliško Cerkev, ki je pomembna družbena sila v obeh državah, na preizkušnjo. Katoličani smo hkrati člani iste Cerkve in lojalni državljani obeh držav. Zastavlja se vprašanje, kaj so v tem primeru naše posebne naloge, v čem je lahko naš poseben prispevek. Državnikom obeh držav je treba prepustiti vse njihove pristojnosti in odgovornosti. Papež Benedikt XVI. je v okrožnici Bog je ljubezen zapisal, da je ,,pravična ureditev družbe in države osrednja naloga politike. /^/ Pravičnost je cilj in zato tudi notranje merilo sleherne politike. /^/ Cerkev ne more in ne sme prevzeti političnega boja, da bi uresničila kar najbolj pravično družbo. Ne more in ne sme se postaviti na mesto države." To pa seveda ne pomeni, da o tem, kaj je pravično in kaj ni, Cerkev ne bi smela razpravljati. Ravno nasprotno. ,,Toda v boju za pravičnost tudi ne more in ne sme stati ob strani," poudarja papež. To torej pomeni, da se v prizadevanju za pravičnost Cerkev ne more postavljati na isto raven kakor politiki, za pravično rešitev mora delovati na svoj način. Načelo pravičnosti je vrhovno načelo, kateremu je zavezan ves pravni red, nacionalni in internacionalni. Črka zakona ni najvišje merilo. Nad vsakim zakonom, tudi mednarodnim, je načelo pravičnosti. Zakoni so lahko kdaj tudi krivični ali pa vsaj v določenem primeru nepopolni in nedorečeni. Papež Benedikt XVI. je v svojem govoru v OZN 18. aprila 2008 izrecno opozoril na spornost ,,prevlade legalnosti nad pravičnostjo". Že stari pravniki so vedeli, da se krčevito vztrajanje pri črki zakona lahko hitro sprevrže v hudo krivico: ,,summum ius -summa iniuria" (najbolj dosledno pravo - najhujša krivica). Zato lahko samo podpremo prizadevanje, da se pri reševanju mejnega spora prizadete strani opirajo tudi na načelo pravičnosti in ne samo na črko mednarodnega prava. Kadar pride do razhajanj in sporov - bodisi v družini, med sosedi ali med državami — se pojavi nevarnost sovraštva. Zato je posebna naloga Cerkve, da opozarja na to nevarnost. Varovati se je treba vsakega sovražnega govora. V naših nastopih ne bi smelo biti mesta za populistično politično frazeologijo, ki drugega prikazuje v črni luči, ga obtožuje zlobnih namer in ustvarja o njem negativne predsodke. Tega je bilo v preteklih letih in mesecih v tem sporu odločno preveč in je skrhalo naše dosedanje dobre medsosedske in medčloveške odnose. Cerkveni ljudje bi morali dati zgled in o spornih zadevah razpravljati spoštljivo, resnicoljubno, dobrohotno, z razumevanjem interesov in potreb drugega ter z verjetjem v njegovo poštenost in dobre namene. Govorjenje o drugem mora biti pošteno in resnicoljubno. Tako npr. ni mogoče govoriti, da si Slovenija hoče prilastiti hrvaško ozemlje ali ga celo ukrasti, saj ozemlje, ki je v vprašanju, ni bilo nikoli hrvaško, ker pač meje med obema državama tukaj sploh nikoli še ni bilo. Naloga naših sestrinskih komisij in naših Cerkva v tem trenutku je predvsem ta, da blažimo napetosti in govorimo o drugih pošteno ter uporabljamo izraze in nazive, ki niso žaljivi in ne obtožujejo. Med Slovenijo in Hrvaško ni bilo nikoli velikih sporov, sovraštva ali vojn. Nasprotno, velikokrat smo bili zavezniki, ker smo imeli podobne interese in cilje. To tradicionalno prijateljstvo, zavezništvo in sodelovanje je izredno dragocena skupna dediščina. Ne smemo dovoliti, da bi ta zgodovinski moralni zaklad v tem sporu izgubili. Smo ga pa že prizadeli zaradi grdega govorjenja o drugem in neprimernega izražanja v javnih glasilih in v političnih nastopih. Zato je posebna naloga Cerkve ravno v tem, da pokaže, da se katoličani kljub temu nerešenemu vprašanju še vedno spoštujemo in ne pozabljamo na vse tisto, kar nas je do sedaj povezovalo in nas mora tudi v prihodnje. Zato je velika moralna škoda in pravzaprav naš poraz, da letos ni prišlo do skupnega romanja hrvaških in slovenskih katoličanov. Posebne okoliščine, ki jih doživljamo, niso razlog za to, da se tako srečanje odloži, ampak ravno nasprotno, še dodatni razlog zanj. Ni torej pristojnost Cerkve, da se neposredno vključuje v reševanje tega spora, tehta konkretne predloge in jih ocenjuje. To je naloga pravnikov, zgodovinarjev in drugih strokovnih sodelavcev politike. Imamo pa pravico in dolžnost, da zahtevamo, naj bo ta meja pravična in sprejemljiva za obe strani, ki seveda morata biti pripravljeni na kompromisno rešitev, ne pa na to, kdo bo koga ugnal in se nato hvalil, da je zabil gol. V našem skupnem interesu je takšna rešitev, da bomo lahko z njo vsi zadovoljni. Kajti samo tedaj na novo začrtana meja ne bo povod za zamero in frustracijo, ki bi še naprej zastrupljala naše odnose, temveč bo lahko osnova za nadaljnjo krepitev prijateljskega sožitja, sodelovanja in dobrega sosedstva. (Po D^^ž^^^) Trije slovenski evropski poslanci v Evropskem parlamentu, člani največje poslanske skupine ELS/ EPP, so se v Bruslju sestali s predsednikom svoje parlamentarne skupine Josephom Daulom, da bi mu pojasnili svoja stališča do arbitražnega sporazuma. Vodja slovenske delegacije v največji politični skupini Evropskega parlamenta dr. Milan Zver (SDS/ EPP) je ob tem pojasnil: „Želeli smo, da se sliši in razume tudi glas desnosredinskih strank v Sloveniji, ki nasprotujejo temu sporazumu, in politični skupini povedati, zakaj je tako," je dejal in dodal, da so z tem sestankom „izjemno zadovoljni". Predsednik poslanske skupine Joseph Daul je bil namreč po njegovih besedah seznanjen z marsikatero novostjo, ki je prej ni poznal, in dogovorili so se, da jim bo predsednik pomagal pojasniti svoja stališča tudi širše v poslanski skupini in stranki ELS/EPP. Lojze Peterle (NSi/EPP), je kot član odbora za zunanje zadeve k temu dodal, da so Daulu zelo natančno razložili, da je s podpisom sporazuma storjen šele eden od nujnih korakov in da bodo potrebni še številni kredibilni koraki, ki bodo vodili v uravnotežen rezultat. ,,Mislim, da je razumel, da bi napačno vodenje procesa lahko vodilo tudi v zelo slabe rezultate, ne samo do zniževanja zaupanja med dvema državama," je dejal. Ob tem je Peterle še opozoril na spremembe v zadnji fazi sklepanja sporazuma, ko sta se obe strani odpovedali sočasnemu poteku pristopnega procesa in reševanja meje. ,,S tem je prišlo do spremembe, ki utegne imeti že zaradi referenduma politične posledice. Tak sporazum ni utrdil zaupanja med obema državama in pušča končen rezultat nejasen. Želimo si takega procesa, v katerem bo tudi končno pričakovanje jasno." Na vprašanje, ali imajo načrt B, glede na to, da nasprotujejo podpisu arbitražnega sporazuma, je Peterle odgovoril, da bi koalicija, če bi jih povabi a na posvetovanja, ko je bil čas za to, lahko slišala tudi njihove poglede in predloge. Jordan Cizljeva je k temu dodala, da gre za rešitev problema, ki bi morala imeti tako podporo koalicije kot opozicije, ter da je bil njihov predlog jasen in tudi objavljen na njihovi spletni strani. Zver je poudaril, da je njihov glavni očitek to, da so bila pogajanja o sporazumu ves čas netranspa-rentna. Minister Žekš v Pomurju Minister za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš se je v okviru obiska vlade v Pomurju v Lendavi srečal s predstavniki slovenske manjšine na Madžarskem in v Avstriji. Obisk se je izvršil v sredo, 18. novembra. Udeležil se je predstavitve projektov čezmejnega sodelovanja, ob čemer so sodelujoči izpostavili nekatere težave pri njihovem izvajanju. Glavni namen predstavitve, ki ji je sledila razprava, je bil opis operativnega programa Sloveni-ja-Madžarska v luči vključevanja zamejskih Slovencev ter oris dveh projektov - projekta Sosed -sosedu in projekta Mura - Raba TV, so sporočili iz urada za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. V razpravi o intenzivnejšem vključevanju zamejskih Sloven- cev v teritorialno sodelovanje Slovenije s sosednjimi državami v okviru programov EU, so sodelujoči predstavili težave v zvezi s projekti čezmejnega povezovanja. Te so vezane predvsem na zagotovitev deleža lastnih sredstev, saj je njegovo pridobivanje kljub obljubam madžarske strani še vedno oteženo. Predstavitve projektov čezmejnega sodelovanja se je Žekš skupaj z državnim sekretarjem na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Borisom Jesihom udeležil po delovnem posvetu vlade v Gornji Radgoni. Na predstavitvi in razpravi, ki je sledila, so sodelovali tudi predstavniki vlade, med drugim državna sekretarka na MZZ Dragoljuba Benčina in predstavniki različnih društev in lokalnih oblasti. Žekš se je nato udeležil še predstavitve na temo zamejskega šolstva s strani višje svetovalke za šolstvo manjšinsko šolstvo v Porabju Valerije Perger, ki je predstavila slovensko narodnostno šolstvo v Porabju na Madžarskem in avstrijskem Štajerskem ter status slovenskega jezika v zamejskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Prisotni so izpostavili velik pomen slovenščine kot jezika komunikacije v zamejskih vrtcih in šolah ter pomen metodike in didaktike poučevanja slovenščine v manjšinski šoli. Poudarjena je bila tudi pomembnost ohranitve jezika na obeh straneh meje, zaradi česar se bo urad skupaj z ministrstvom za šolstvo in šport zavzel za razvoj skupnih projektov na področju ohranjanja slovenskega jezika, so še sporočili iz urada. Nič več zlata - diamantna generacija! Tako so začeli klicati slovensko reprezentanco ob uvrstitvi na nogometno svetovno prvenstvo v Južni Afriki. Tekme na mariborskem stadionu Ljudski vrt, pri kateri je izpadla Rusija, si je ogledalo 12.500 gledalcev. Za Slovenijo so nastopali: S. Handanovič, Brečko, Šuler, Cesar, Jokič, Radosavlje-viž, Koren, Kirm, Birsa (od 78. Pečnik), Novakovič, Dedič (od 90. Stevanovič). Slovenci so bili praktično ves čas tekme boljši, nadzorovali so njen potek, junak pa je postal Zlatko Dedič, ki je zmagoviti gol zabil ob koncu prvega polčasa. V drugem je bi o pričakovati rusko ofenzivo, toda čvrsta in borbena igra Kekovih izbrancev je tekmecem vse namere preprečila in Sloveniji dala novo pravljico. Kek je na zelenico Ljudskega vrta poslal povsem identično postavo kot na moskovske Lužnike, medtem ko se je Hiddink namesto Semaka postavi Janbajeva. Tako on kot soigralci so takoj okusili čar Ljudskega vrta. Prepolne tribune razpoloženih navijačev so pričarale resnično peklensko vzdušje. In že v uvodnih devetih minutah bi skorajda proslavljale in ves čas je zadetek kar nekako ,,visel v zraku". Poskusi Zlatka Dediča z glavo v 17., Kirma v 23. in Novakoviča v 27. minuti sicer niso dosegli želenega, a kljub temu so bili dokaz, desetletja. kdo je bil boljši na igrišču. V 45. minuti pa je štajerska prestolnica ,,eksplodirala". Valter Birsa je z desne strani izvrstno podal v kazenski prostor, kjer je bil ob ruskih srednjih branilcih najspretnejši Dedič in matiral nemočnega Akinfe-jeva ter poskrbel za zasluženo vodstvo. V tistem trenutku je bila Slovenija med udeleženkami SP 2010. Rusi, ki v prvem polčasu niso imeli praktično niti ene priložnosti in so se zdeli precej zadržani, so se na začetku drugega polčasa znašli v takšnem položaju kot na prvi tekmi Slovenija. Toda tudi spremembe niso prav nič zmotile borbenih slovenskih nogometašev, ki so še naprej čvrsto držali vajeti igre v svojih rokah. Proti koncu so Rusi poskušali na vse načine priti v slovenski kazenski prostor, toda domači igralci so zdržali. Končno: Slovenija je zmagala! Čeprav utrujeni in neprespani so nogometaši profesionalno odigrali tudi „tretji polčas" tekme z Rusijo. Prvi protokolarni sestanek so imeli pri predsedniku Danilu Türku, od tam pa na Prešernov trg, kjer jih je ob treh popoldne, ko je bil napovedan sprejem, pričakalo več tisoč navdušenih privržencev nogometa. Ponavlja se nogometna pravljica izpred ZA ZGODOVINO O priznanju slovenščine na UBA iz življenja v argentini TONE MIZERIT Pravijo, da ni knjige brez kake pomanjkljivosti. Lahko rečem, da to drži vsaj kar se tiče tistih, ki sem jih napisal sam. Naj še tolikokrat pregledam rokopis in odtis, vedno je potem, ko primem dotiskano knjigo v roke kaj, kar bi rad dopolnil, pojasnil ali popravil. Tudi moja zadnja knjiga ,,Časi tesnobe in upanja", ki je lani izšla pri založbi ,,Druži-na", ni izjema. Ko sem opisal na strani 207 kako si je utiral pot do prevajalstva za slovenski jezik dr. Peter Rant nisem vedel, da mu je bilo to olajšano, ker je pričel prepričevati oblasti buenosaireške državne univerze (UBA), da je slovenščina samostojen jezik, že Simon Rajer, ugleden in splošno cenjen član naše skupnosti. V njegovo pisarno so se zatekali po nasvet in pomoč rojaki, ki so imeli kake težave z dokumenti na tej ali na oni strani morja, še preden je postal uradni prevajalec za slovenščino. Po dobroti dr. Simone Rajer sem prejel kopije dokumentov, ki pričajo o zgodnjih naporih njenega očeta Simona, za omenjeno uveljavitev slovenščine kot uradno priznanega jezika v Argentini pri diplomskem študiju za uradnega prevajalca. Ker so ti podatki pomembni ne le za poznavanje dela tega velikega rodoljuba, ampak tudi za kroniko naše skupnosti, jih povzemam. Z datumom 5. julija 1955 je poslal Simon Rajer, ki je dosegel nekaj mesecev prej na univerzi diplomo kot uradni prevajalec (traductor publico) iz jugoslovanskega jezika, dopis na Združenje javnih prevajalcev glavnega mesta Argentine (La Asociacion de Traductores Publicos de la Capital Federal) v katerem pojasnjuje, da „jugoslovanščina", ki je bila do tedaj na seznamu priznanih jezikov, v resnici ne obstoja, prav kakor ne moremo govoriti na primer o švicarskem ali belgijskem jeziku. Dva meseca kasneje je naslovil podobno vlogo na Ekonomsko fakulteto (Junta Consultiva de la Facultad de Ciencias Economicas, Universidad de Buenos Aires), kjer so kandidati za uradne prevajalce v tistih letih opravljali izpite. V podrobno utemeljenem spisu zahteva, naj bo njegova diploma priznana kot izkaz prevajalca iz slovenskega jezika ter naj univerza v bodoče razlikuje med slovenskim, hrvaškim in srbskim jezikom. Ta dopis, kateremu so gotovo sledile tudi osebne intervencije podpisanega, je bil ugodno rešen z univerzitetnim odlokom 4. januarja 1957. (Resolucion del decanato de la Facultad de Ciencias Economicas, Universidad de Buenos Aires, N°.469) Odlok priznava in potrjuje Simonu Rajerju, da je uradni prevajalec iz slovenščine in da bosta odslej na seznamu prevajalskih jezikov jugoslovanščino nadomestila tudi hrvaški in srbski jezik. Ta odlok je bil brez dvoma velik uspeh našega rojaka, ki je s tem naredil uslugo tudi Srbom in Hrvatom, ki prav kot Slovenci, do takrat niso imeli na tukajšnji univerzi priznanega jezika. Simon Rajer je svoje delo za javno priznanje slovenščine dopolnil z vlogama na dekanat Ekonomske fakultete z datumi 15. maja 1957 in 25. julija 1957 v katerih prosi, naj univerza sporoči svoj odlok glede slovenskega jezika sodiščem v glavnem mestu in v provinci Buenos Aires, kar se je tudi zgodilo. Če bi mi bila ta informacija dostopna prej, bi jo vključil v knjigo spominov na tista leta. Tako pa naj ostane zapisana na tem mestu. Marko Kremžar Ob Slomškovem letu še knjiga o mariborski stolnici Nadškofija Maribor je pripravila strokovni simpozij o mariborski stolnici. Poleg vrste predavanj na strokovni ravni so predstavili prvo monografijo o stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika, ki velja za „mater vseh cerkva" v nadškofiji. Monografijo, ki jo je sofinanciralo ministrstvo za kulturo, je vsebinsko uredil stolni župnik Stanko Lipovšek. Omenjeno delo, ki je izšlo pri Slomškovi založbi, predstavlja celostno predstavitev stolnice v njeni kulturno-zgodovinski, umetnostni, duhovni in cerkveni dimenziji. Kot je na predstavitvi med drugim dejal mariborski nadškof Franc Kramberger, morda sama stolnica arhitekturno ni tako bogata kot so stolnice v nekaterih velikih evropskih prestolnicah, zato pa vsebinsko po njegovih besedah za njimi ne zaostaja niti za centimeter. ,,V knjigi je zajeta celotna zgodovina stolnice, na katero so Mariborčani še kako ponosni. Vseskozi so jo namreč vzdrževali, dograjevali, bogatili, lepšali, vse to pa je zdaj popisano na enem mestu. Monografija ima 322 strani in so jo pripravili največji poznavalci njene zgodovine, zraven pa smo dodali še nekatere pomembne vidike, kot je Slomškov prihod v Maribor in njegov govor ob nastopu službe ter nenazadnje dejstvo, da je Maribor doživel tri obiske papežev," pa je o monografiji povedal njen urednik Stanko Lipovšek. Sicer pa je simpozij v torek 24. novembra, na katerem so predavali zgodovinarji, kulturologi, teologi in arhivisti, glasbeniki, bibliotekarji in drugi strokovnjaki, zadnji v vrsti dogodkov, ki so letos potekali v počastitev Slomškovega jubilejnega leta. Ko je namreč škof Anton Martin Slomšek po opravljeni selitvi škofije v Maribor 4. septembra 1859 prvič sedel na škofijski prestol v dotedanji župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika, je ta postala stolnica. Uničeno arheološko najdišče Investitor na arheološkem najdišču Zgornje Radvanje pri Mariboru kljub dogovoru in odločbi o arheološkem najdišču ni ustavil gradbenih del in je uničil arheološko kulturno plast. Najdišče je bilo odkrito ob delih na mariborski zahodni obvoznici in lani septembra vpisano v register nepremične kulturne dediščine. Kot so sporočili iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), so strokovnjaki zavoda pri terenskem ogledu 28. oktobra ugotovili, da je gradbeni izvajalec začel dela na območju registriranega arheološkega najdišča Maribor - arheološko najdišče Zgornje Radvanje. Sledil je sestanek z investitorjem in izvajalcem, na katerem so se dogovorili, da zemeljska dela ustavijo in da v nadaljevanju izvedejo ustrezne postopke, kot jih v takem primeru predvideva zakon o varstvu kulturne dediščine. Ob tem se je izkazalo, da ima izvajalec veljavno gradbeno dovoljenje z dne 27. avgusta 2008 in odločbo o spremembi gradbenega dovoljenja z dne 15. maja 2009. Iz tega sledi, da je izvajalec gradbeno dovoljenje pridobil, preden je bilo arheološko najdišče registrirano oziroma preden je pridobilo formalni status varovanja, zato je ZVKDS državnemu pravobranilstvu podal pobudo za obnovo postopka v zvezi z izdanim gradbenim dovoljenjem. Strokovnjaki so 28. oktobra ugotovili, da na najdišču še ni bila povzročena večja škoda, v profilu izkopa je bila še vedno jasno vidna globina in debelina arheološke kulturne plasti. Zato je ZVKDS investitorju in izvajalcu 3. novembra poslal odločbo o arheološkem najdišču, a ta del nista ustavila. Tako je bilo minuli petek in soboto uničeno arheološko najdišče. Izvajalec je namreč gradbeno jamo poglobil za 60 do 70 centimetrov in jo močno razširil. Uničenje je ZVKDS prijavil na inšpektorat za kulturo in medije pri ministrstvu za kulturo in kriminalistični policiji. Arheologi so izjemno prazgodovinsko naselbino v velikosti približno 10.000 kvadratnih metrov na trasi zahodne mariborske obvoznice odkrili v letih 2007 in 2008. Našli so jame različnih velikosti, oblik in globin. Večinoma so pod večjimi jamami in ob njih odkrili tudi manjše, pod temi in/ali ob njih pa še stojke za lesene nosilne stebre. Tako rekoč vsaka poglobitev je ohranila številen in značilen arheološki material, vključno z ostanki sledov sten, stenskega premaza, žganine in kurišč. Skupaj so odkrili 39 objektov iz različnih obdobij. Jedro najdišča je predstavljala naselbina iz poznega neolitika in prehoda v zgodnji eneo-litik - s konca 5. tisočletja in začetka 4. tisočletja po Kr., ki je štela 29 objektov. Poleg večjih objektov so odkrili tudi delovne jame za različne namene, na zahodnem robu naselbine so razpoznali dva vodna zbiralnika, na južnem robu raziskanega področja pa jame, ki se navezujejo na gospodarske dejavnosti. Znotraj naselbinskega areala so raziskali tudi dva keltska oziroma latenodobna objekta ter sledove štirih lesenih rimskodobnih objektov in kamnite strukture na skrajnem zahodnem delu odkritega najdišča. Na vzhodnem robu raziskanega najdišča so naleteli na sledove dveh slabo ohranjenih, verjetno poznobronasto-dobnih grobov. Arheologi so na najdišču odkrili tudi kamnito orodje -sekire, tolkače in drugo ter keramično posodje. Laž ima kratke noge, slon pa trdo kožo. Nekako tako lahko razmišljamo ob zadnjih dogodkih, ki so vlado postavili v neprijeten položaj a, kot kaže, v najvišjih krogih to ni nikogar motilo. Za šop dolarjev. Dolgo se že vleče afera okoli 800.000 dolarjev, ki so jih odkrili v kovčku venezuel-skega podjetnika. Antonini Wilson je potem, ko so ta ,,tovor" odkrili in ga zaplenili, svobodno vstopil v državo in po nekaj dneh odšel v ZDA, kjer je bil potem aretiran in sojen zaradi domnevnega venezuel-skega vohunstva v Severni Ameriki. Tukaj se je afera tudi nadaljevala, a je bilo sodišče tako počasno, da se postopek ni premaknil ne naprej ne nazaj. Ves ta čas pa je opozicija trdila, da vlada prikriva podatke (omenjena vsota naj bi bila Chavezov dar volilni kampanji sedanje predsednice) in poudarjala, da je med svojim bivanjem v Argentini Antonini Wilson obiskal vladno palačo, kar bi dokazalo njegove stike z vlado. Posebno oster v zanikanju tega je bil tedanji minister za pravosodje in sedanji šef kabineta vlade Anibal Fernandez. Pred dnevi pa je na sodnikovo zahtevo vodstvo državnega kanala 7 posredovalo televizijski posnetek srečanja v vladni palači, na katerem so sprejeli venezuelskega predsednika. V tistem filmu se jasno vidi, da je bil Antonini prisoten. To seveda ni povzročilo drugega kot da je omenjeni Fernandez dejal, da je on tudi zahteval filmske posnetke. Nobenega opravičila in nobene razlage, kako je omenjeni prišel v prve vrste in kako, da ni zabeležen v zadevnih seznamih. Še manj, seveda, komu so bili namenjeni zaplenjeni dolarji. Prazna pričevanja. Ko je potekala volilna kampanja za zadnje parlamentarne volitve, je vlada iznašla tako imenovane ,,pričeval-ne" (testimonialne) kandidature. Z buenosaireškim guvernerjem Sciolijem na čelu je vrsta funkcionarjev zasedla prva mesta na volilnih seznamih. Pod pritiskom sodišča, kjer je opozicija vložila pritožbe, so izjavili namen, da bodo zasedli mesta, za katera bodo izvoljeni. Sedaj, ko prihaja trenutek, da bi jih zasedli, padajo te kandidature druga za drugo kot lepo postavljene domine. Samo v provinci Buenos Aires je od prvih štirih kandidatov ostal samo eden: bivši predsednik Nestor Kirchner. Scioli, Nacha Guevara in Sergio Massa so dostopili. Za njimi pa še 17 županov, ki so bili na čelu list v svojih občinah. Tako bo prišla v parlament in v občinske svete vrsta neznanih ljudi, ki so bili na koncu seznamov. Vse zelo evangeljsko: zadnji bodo prvi! Guverner Scioli je sicer priznal, da je pričeval-na kandidatura ,,morda bila pomota", a to ne spremeni dejstva, da je šlo za golo laž, na katero so (zaman) skušali loviti glasove. Macri se je opekel. Ena velikih obljub (in skrbi) vodje vlade avtonomnega mesta Buenos Aires (po domače: župana), je bila organizacija lastne mestne policije. Za varnost v mestu doslej namreč skrbi Zvezna (Federalna) policija. Pogajanja in spori, ki jih je v tej zadevi imel z vlado, spadajo že v marsikatero antologijo. Končno je začel s pripravo tega varnostnega organa, a se ob tem hudo opekel. Prvega šefa je moral odstaviti zaradi sodnega postopka. Drugi pa je zapleten v vohunsko mrežo, okoli katere teče afera, ki jo je zelo težko razumeti, in ki je široko razplete-na. Kot kaže, so bili nekateri člani nove policije zapleteni v telefonsko prisluškovanje raznim osebnostim, ki ga je (neverjetno) ukazal pristojni sodnik province Misiones (prijatelj kirchnerizma). Macri je enostavno izjavil, da se je zmotil v ljudeh in postal žrtev premetene pasti. Krivdo za vse pa je vrgel na zvezno vlado, in konkretno na ministra Fernandeza. Ob vsem pa se človek sprašuje, če je mogoča taka podlost po eni strani, in taka naivnost po drugi. Najbolj žalostno je, da se to dogaja v organih, katerih skrbi bi morala biti, da branijo prebivalstvo pred vedno bolj razpasenimi zločinci. Bo kaj bolje? Bliža se zamenjava sestave državnega parlamenta. Kot so ukazali izidi nadomestnih volitev 28 junija, bo vlada izgubila svojo večino v obeh zbornicah. Bo to kaj spremenilo sedanje stanje, ko vlada nenehno prodira s svojimi osnutki in izrednimi zakoni, da lahko dela kar se ji zdi po mili volji. Teoretično bo tem izrednim posegom konec. Treba pa je videti, kako se bo to izvajalo v praksi. Saj v sedanji zasedbi vlada tudi ni imela lastne večine, a je vedno našla dovolj „zaveznikov", za potrditev spornih zakonskih besedil. Primer preteklega tedna, ko je novi guverner province Corrien-tes, radikal Colombi, izjavil, da bo v vsem podpiral Kir-chnerje tudi na prihodnjih predsedniških volitvah, je dovolj zgovorna. Vodja zavožene in obubožane province je prodal svoje prepričanje za podporo, ki se je takoj obrnila v Corrientes. Spričo obupnega finančnega stanja večine argentinskih območij si ni težko predstavljati, da bo vlada našla dovolj zaveznikov še za prihodnji dve leti? Potrditev, kako se bo stvar odvijala, bomo imeli, ko bodo vodili nova vodstva posameznih parlamentarnih teles. SLOVENCI V ARGENTINI Skupni utrip Isti cilji in vrednote SDO/SFZ 57. Skupni Mladinski Dan V nedeljo 8. novembra sta Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza praznovali 60. obletnico svoje ustanovitve in 57. skupni mladinski dan na Pristavi. Z letošnjim geslom: „Mladost uživamo in važno je, da vemo od kod prihajamo, kje smo, kam gremo", se je dan začel zgodaj zjutraj s tekmovanjem v nogometu za fante in v odbojki za dekleta. Ob 11. uri sta predsednika centrale Sonja Rozina in Marjan Godec pozdravila navzoče. Sledilo je dviganje slovenske in argentinske zastave. Po tem je bila sveta maša, ki jo je daroval župnik Franci Cukjati ob sodelovanju mladine vseh domov s petjem, igranje inštrumentov, berili, prošnjami in darovi. Nato so se nadaljevale tekme. Letos so prišli tudi fantje iz Mendoze in tekmovali v nogometu. Bilo je mnogo mladine ves dan, posebno za finale. V odbojki so prvo mesto dosegla dekleta iz San Justa, nogometu pa prav tako fantje iz istega okraja. Po končanih tekmah, se je izvršila še ena prijateljska nogometna tekma med sanhuščani in mendoščani. Proti večeru je potekal kulturni del na kraju, kjer je nekdaj stal pristavski ombu. Po pozdravu in dobrodošlici, sta goste nagovorila predsednica in predsednik centrale Sonja Rozina in Marjan Godec. Govor prinašamo posebej. Nato je začel program z videom, v katerem je televizijski voditelj iskal talente, a ker jih ni dobil v Slovenji, se je napotil v Argentino. Zato je vsak dom pripravil nastop, da bi pokazal svoje talente. Za prvo točko je stopila na oder mladina iz Pristave in predstavila čustveno recitacijo Prešernove Lepe Vide v osmih jezikih. Potem je prišel na vrsto ples. Najprej s slovensko moderno folkloro lanuške mladine, nato pa z nastopom mladine iz San Justa, ki je zaplesala argentinsko folkloro in malambo. Kot prikaz športnih dejavnosti, ki jih redno organizirajo mladinske organizacije, so ramoški fantje in dekleta predstavili telovadno vajo. Sledila je Carapačajska mladina, ki je uprizorila smešno in kreativno točko, na podlagi priimkov številnih argentinskih Slovencev. Nato je prišel čas glasbe. Dekliški zbor iz San Martina, s sodelovanjem fantov iz istega okraja, je zapel angleško pesem ,,Keep your lamps". Potem je dekliški zbor zapel še slovensko pesem ,,Žabe". Na zadnjem nastopu programa je mladina vseh domov stopila na oder in zapela ,,Skupni utrip" (glej besedilo), pod vodstvom Tomita Sušnika. Pesem je bila posebej sestavljena za to priložnost; besedilo je napisala Vera Podržaj, melodijo pa je sestavil Martin Sušnik. Sledila je razdelitev pokal in zmagovalci so želi močan aplavz. Nato je gospod Franci Cukjati podal nekaj misli in spodbujal mladino, da bi se tudi bolj številno udeležila verskih in kulturnih prireditev. Program se je zaključil s skupnim petjem mladinske himne. Toda mladinskega dne še ni bilo konec. Po kulturnem delu so se fantje, dekleta in drugi obiskovalci zbrali s prijatelji, okušali domače čevapčiče in se veselili ob glasbi in plesu, v prijetni družbi. Karina Marušič Mladost uživamo in važno je, da vemo, od kod prihajamo, kje smo, kam gremo. Skupaj pojemo, mi mladi smo in pogumno zremo, v bodočnost naših dni. Vsak naporen dan nam je v dar, poln doživetij: študij, služba, šport, to ni vse. Skupni utrip nas veže, narod, vera vse nas povezujeta. Mladost uživamo in važno je, da vemo, od kod prihajamo, kje smo, kam gremo. V sebi odkrivamo talente in duha zaklade, zanje hvalimo Boga. Skupni utrip nas veže, jezik slovenski, glasba in plesi, s prijatelji v domu in na skupnih izletih. Ohranjamo slovenstvo! Mladost uživamo in važno je, da vemo, od kod prihajamo, kje smo, kam gremo. Skupaj pojemo, mi mladi smo in pogumno zremo, v bodočnost naših dni. GOVOR NA 57. SKUPNEM MLADINSKEM DNEVU Danes praznujemo 60. obletnico mladinskih organizaciji SDO-SFZ. Velika čast je za naju, da sva letos pri centralnem mladinskem odboru, ki deluje in ohranja iste cilje in vrednote kot pred 60. leti. Te vrednote so: vera, slovenski jezik in kultura, ljubezen do domovine naših prednikov, združevanje vse slovenske mladine. Vemo, da je bilo pred nami veliko oseb, ki so se zelo trudile, da bi naše organizacije še danes delovale. Zelo smo jim hvaležni. Zato prosimo vse starše in predstavnike domov in organizacij, naj nas še naprej spodbujajo in podpirajo. Odraščajoče mlade pa rotimo, naj hodijo v Domove, naj sodelujejo v mladinskih odborih in pri mladinskih dejavnostih, tako v krajevnih kot v centrali. Vemo, da je za tem veliko truda in časa, ki bi ga lahko uporabljali za druge dejavnosti izven skupnosti. Ampak gotovi smo, da nam bo ves ta trud in čas pomagal, ne samo da spoznamo nove prijatelje, ampak nam bo tudi v korist za življenjsko rast. Lepo je delovati v odboru čeprav večkrat ne mislimo vsi enako in se pogajamo, a iz vsega tega ostanejo lepe stvari, kot je današnji dan, množični mladinski izleti, taborjenja, verske dejavnosti, itd. Dobro je, da med sabo tekmujemo. To pomaga, da se bolj potrudimo in skušamo vedno zboljšati. A edini način, da se še naprej držijo te organizacije in ciliji je, da delujemo vsi združeni in tudi na verskem področju. Zato je tako pomemben centralni mladinski odbor, ki pomaga, da se držimo v stiku in lahko koordiniramo različne dejavnosti med mladimi. Torej je zelo važno, da v Domovih izberejo in pošljejo v centralo take delegate, ki že imajo izkušnje v krajevnih odborih in vedo, kaj današnja mladina hoče. Hvaležni smo vsem, ki nam vedno pomagate in nam nudite nasvete, ker tako lahko zboljšamo naše delo in pomagamo ne samo pri rasti mladine ampak tudi slovenske skupnosti v Argentini. Minilo je že 60 let odkar so mladi čutili, da potrebujejo biti združeni za dosego svojih ciljev. In to, po toliko letih, še danes čutimo, ker vemo od kod prihajamo, kje smo in kam gremo. Sonja Rozina, predsednica; Marjan Godec, predsednik SDO-SFZ ŠOLSKI IZLET Čudovit dan je prehitro minil Deževen petek pred šolskim izletom nam ni nič kaj dobrega obetal. Kljub oblačnemu vremenu smo se v soboto, 7. novembra zgodaj odpravili na pot v šolo, a ne v učilnice, marveč kar na avtobuse, ki bi nas pripeljali v Glew na pristavo očetov lazaristov, kamor zahajamo že kar nekaj let. V nahrbtnikih smo nosili najrazličnejše dobrote, v naših srcih pa veliko upanja, da se bo vreme izboljšalo. Pa se je nas dobri Bog usmilil in uslišal naše molitve. Oblačno nebo se je polagoma razjasnilo in sonce je pokukalo izza oblakov takoj po prihodu na cilj in nas toplo ogrevalo ves ljubi dan. Za tako darilo smo se najprej Bogu zahvalili z jutranjo molitvijo, ki je nadomestila običajno sveto mašo. Nato je otroke nagovorila gospa Alenka Prijatelj Schiffrer v imenu šolskega referata Zedinjene Slovenije. Skupaj z učiteljicami je gospa Alenka podala napotke za urejen potek dneva. Sledila je skupna slika še preden so se otroci razpršili po igrišču kakor mravljice. Bilo nas je 204 otrok v spremstvu 30 učiteljic in s pomočjo 20 staršev, ki so poskrbeli za dobro kosilo. Ničesar ni manjkalo: povsod je zadišal meso na žaru in lačni želodčki so bili kmalu nasičeni. Sledile so igre med dvema ognjema, nogomet, risanje in sem pa tja smo zapazili skupine otrok z učiteljicami, ki so se veseli sprehajali po travniku ali igrali v krogu. Tudi letos so si učiteljice izmenjavale darila: hmmm, kako dobre so bile slaščice ob dobri kavi-ci, nato pa še mrzla pijača (sidra) in okusne jagode. Seveda je bila za otroke še vedno najbolj zaželena slaščica sladoled. Čudoviti dan nam je prehitro mineval. Kar naenkrat je ura bila pet in že smo se morali posloviti. Utrujeni in z zagorelimi obrazi smo se srečni vrnili domov, Bogu hvaležni za tako lepo doživetje. A.K. STO LET PRVEGA SLOVENSKEGA POLETA Edvard in Josip Rusjan Na letalskem področju sta bili v začetku 20. stoletja vodilni sili ZDA (brata Wright) in Francija (brata Voisin). Ob tem pionirjem letalstva lahko postavimo tudi Slovenca brata Rusjan. Josip in Edvard, (najstarejša v družini 9 otrok; oče Franc -po poklicu sodar - in mati Graci), sta že kot otroka v očetovi delavnici v Gorici spoznavala osnove obdelave lesa in kovin, prav tako pa tudi številno in raznovrstno orodje. Oba brata sta že v šoli izdelovala „letalske modele", ki jih je poganjal urni mehanizem, ali pa kar elastika. Edvarda je izjemno veselilo tudi kolesarjenje. Tako je preko kolesarstva spoznaval širok krog ljudi in imel stik s številnimi takratnimi tehničnimi novitetami na področju bencinskih motorjev in vozil. Leta 1908 sta brata Rusjan v Gorici že odprla letalsko delavnico. Eksperimentirala sta z različnimi modeli letalskih sklopov. Največja težava je bila nabava primernega motorja, kar je predstavljalo takrat več kot polovico celotnih stroškov izdelave letala. Brata Rusjan sta konec septembra 1909 v svoji delavnici že izdelala posamezne dele za njuno prvo letalo. Ko sta iz Pariza pripeljala še motor, sta imela vse kar sta potrebovala za njun prvi model: letalo EDA 1 - dvokrilec z velikim krilom dolžine 8 metrov in 12 metrskim trupom. Poskuse sta brata izvajala v Malih Rojcah v bližini Soče. Tam je Edvard dne 25. novembra prvič poletel. Letalo se je dvignilo v zrak 2 metra in nadzorovano letelo 60 metrov. Edvardu je uspelo kot prvemu v avstro-ogrski monarhiji oz. srednji in vzhodni Evropi poleteti in to z dvokrilnim letalom lastne konstrukcije. Nadaljnji poskusi so omogočili, da se je dvignil na višino 12 m. in letel okrog 600 m. daleč. Brata sta naprej poskušala nove modele letal, dvokrilnih in enokrilnik. Edvard je z vsemi poletel. Zadnje letalo, ki sta ga brata Rusjan izdelala v Gorici je bilo EDA 7, ki je poletelo okrog 15. avgusta 1910. Možnosti za nadaljevanje njunega dela v Gorici so se izčrpale zaradi finančnih težav. Delo sta nadaljevala v Zagrebu, pri Mihajlu Merčepu, ki je financiral izdelavo letal, Eden izmed prototipov letala EDA 1 Edvard (levi) in Josip Rusjan pri zamenjavi letalskega propelerja na modelu EDA 1 leta 1909 hkrati pa je tudi nabavil nov močnejši, 50-konjski rotacijski motor. Po Edvardovih načrtih in z Merčepovim denarjem so v Zagrebu izdelali prvo Merčep - Rusjanovo letalo. Dolžina tega enokrilnega letala je bila 11 m., razpon kril pa 14,4 m.. 13. oktobra 1910 se je Edvard z letalom dvignil v zrak že po 28 metrih zaleta, kar je bil takrat rekord v svetovnem merilu (pred tem je imel rekord Bleriot z 32 metri). 26. decembra istega leta je Edvard na letalskem mitingu v Zagrebu pred številnimi gledalci izvajal osmice, spirale in podobne figure. Ko je pristal, ga je navdušena množica obkolila in dvignila na ramena. Prve dni januarja 1911, so brata Rusjan in Merčep naložili svoje razstavljeno letalo na vlak in ga odpeljali v Srbijo. Edvarda je tam sprejel najprej vojaški minister, zatem pa še srbski kralj Peter I. Vreme v Beogradu je bilo takrat neprijazno in vetrovno, zato letalo ni moglo poleteti. 9. januarja pa se je Edvard odločil, da bo poletel, kljub vremenu. Vzletel je nad nekaj tisoč gledalci. Letel je na višini sto metrov in občinstvu prikazal nekaj svojih letalskih sposobnosti. Ko se je nazadnje začenjal spuščati proti vzletišču, ga je na višini nekaj deset metrov zadel močan sunek vetra. Letalu se je pretrgala pomembna zatezna žica, zatem se je odlomilo krijo in letalo se je strmoglavilo ob vznožje Kalemegdana. Življenje mladega slovenskega pionirja letalstva je ugasnilo ^ Edvard Rusjan je bil pokopan 13. januarja 1911 v Beogradu z vsemi častmi ob navzočnosti 14 tisoč ljudi in visokih članov srbske vlade. Po smrti mlajšega brata je Josip sodeloval pri drugem Merčep - Rusjanovem letalu imenovanem Sokol. Zadnje letalo pri katerem je sodeloval je t.i. Merčepovo letalo 1912. Bilo je že precej aerodinamične oblike in imelo v celoti zaprt trup. Toda tudi Merčep se je soočal s finančno stisko. Konec leta 1912 je Josip zapustil Merčepa. 31. januarja 1913 se je Josip Rusjan v Genovi vkrcal in odplul v Argentino. Slabe štiri mesece kasneje mu je v Argentino sledila tudi žena Marija. Imela sta dva otroka, Edvard Marino ter Blanka Alojzija. Po zapiskih sta dve sestri že živeli v Buenos Airesu, leta kasneje sta se jim pridružila še sestra in brat. Josipina iznajdljivost si je našla prostor tudi v novem svetu. Josip Rusjan je umrl v Argentini, 3. decembra 1953 v 96. letu starosti. Lipa zelenela bo čebelarji bodo v jesenskem času posadili 6.800 sadik lipe in tako v slovenskem okolju v prihodnje zagotovili čebelam obilnejšo pašo. Sajenje lip sodi v projekt skrbi za ohranjanje podeželja: nakup medonosnih rastlin, s katerim želijo čebelarji posaditi čim več medovitih rastlin, ki bodo v prihodnje zagotavljale medenje. ,,Hkrati želimo motivirati tudi lastnike kmetijskih in gozdnih zemljišč, da bi v prihodnje sami sadili tovrstne rastline, saj v marsikateri krajini že primanjkuje biotske pestrosti," so sporočili iz čebelarske zveze Slovenije. Lipa kot drevo ima za Slovence še poseben simbolni pomen, so poudarili. Dodali so, da je ob akciji sajenja lip izšla tudi zgibanka o lipovem medu. V njej so na kratko opisane značilnosti lipe, lipovega medu in široka uporabnost lipovega medu. Omenjeni program za ohranjanje podeželja je vključen v program javne svetovalne službe v čebelarstvu, ki ga je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Nogometni humor O HRVAŠKI: - Kako razjeziš carinika na hrvaški meji, ko te vpraša, če imaš kaj za prijavit? Rečeš mu: ,,Karte za svetovno prvenstvo (SP) 2010 v Južni Afriki (JAR)!" - Iz komercialnega oglasa MC: ,,1000 evrov za letalsko karto, 500 evrov za vstopnico, 200 evrov za prehrano, 300 evrov za hotel ... Za vse to je tu Mastercard. Da nas bodo pa Hrvati gledali na SP s kavča ... NEPRECENLJIVO!!!" - Pride Slovenec na hrvaško mejo, pa ga carinik vpraša: ,,Kam pa vi?" Pa mu Slovenec odgovori: ,,V južno Afriko; pa vi?" - Referendumsko vprašanje za arbitražni sporazum: ,,Zakaj Slovenci leta 2010 ne bomo letovali na Hrvaškem?" Ker bomo v Južni Afriki! - Kaj narediš, ko Hrvati zmagajo na SP? Ugasneš playstation in greš na zrak. O RUSIJI: - Rusi do včeraj niso vedeli, kje (in kaj) je Slovenija. Danes si želijo, da sploh ne bi nikoli izvedeli! - Kje je Rusija? Sigurno ne v Afriki! - Od kod se najbolj splača letet v JAR na SP? Iz Moskve ali Zagreba, ker od tam, zanesljivo, ne bo letel v JAR nihče! - Po tekmi se Medvedjev hinavsko nasmehne Pahorju in mu reče: ,,Sem že poklical ... zapiramo plin". Pahor mu z nasmeškom na obrazu pove: ,,Nam vaš plin ni potreben; v Afriki je itak vroče." - Slovenska nogometna reprezentanca je premagala Rusijo. Ruski predsednik Medvedjev je vidno razočaran odšel domov. Naslednje jutro je slovenski predsednik Turk prejel telegram: ,,čestitam vam za zmago in odlično igro. STOP. Zares ste dali vse od sebe in bili boljši. STOP. Plin, STOP. Nafta, STOP." - Po čem se razlikujejo Napoleon, Hitler in Matjaž Kek? Samo eden je spravil Rusijo na kolena. - Nogometna lirika: Ko Rusi dobili so gol, Medvedjev reče Pahorju: ,,Plina dobili več ne boste, zdaj doma si kurite iz hoste!" Pahor njega potolaži: ,,Ne rabimo mi vašega plina, v Afriki se sončila bo naša domovina!" O SLOVENIJI: - V četrtek, 19. je bilo pol Ljubljane na Prešernovem trgu. če bi zmagala tudi Bosna, bi bili pa cela! ... G. JOŽE RAZMIŠLJA Hodi za menoj Te besede niso bile izrečene samo Petru, Pavlu in drugim apostolom, imajo veljavo za nas vse. Hodi za menoj, pravi Kristus vsakemu izmed nas, ker smo po božji volji in odločitvi vsi tudi apostoli. Nikomur ne bo škodilo, če bomo hodili za Njim. Pri krstu so se naši botri in v našem imenu zavezali v ta namen. Zato ni to klic samo za nekatere, ampak za vse. In pri birmi smo se odločili sami in potrdili vse, kar je bilo obljubljeno pri krstu. Ne umivajmo si rok, kakor Pilat, kadar in če nas spomnijo to nalogo. Če bi vsi, ki so že prejeli zakrament potrditve, bili o tem prepričani in bi sprejeli nase tudi temu odgovarjajoče dolžnosti, bi bilo med ljudmi, pa tudi med nami, drugače, bolj človeško in vse tudi bolj krščansko. Hodi za menoj, hoče reči, posnemaj me. Hoditi za kom, pove, da ga posnemamo, da skušamo biti kakor on. Kristjan dobro ve, po kom ima ime in koga naj posnema. Kristus je tista oseba, ki je naš zgled. In On nam pravi, naj Ga posnemamo. V tem je naše posnemanje - krščansko življenje, v kolikor živimo in delamo kakor On. Sveti Pavel pravi, da je Kristus njegovo življenje. To naj bi bil ideal za vsakega izmed nas. Kristusa in njegovo življenje upodobiti; delati in izpolniti Njegovo voljo, ki je božja in kakor On. Ali ne veste, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta, je dejal. Kristusa posnemati v molitvi. Po Njem se obračajmo na Očeta in On nas bo uslišal. Brez Njega pa ne moremo ničesar. Hoditi za Njim, posnemati Ga in to predvsem v ljubezni. Če bi ljudje - kristjani - bolj posnemali Jezusa v tem smislu, bi bilo veliko bolj prijetno med ljudmi. Sovraštva sploh ne bi bilo. Če je človek toliko pomenil za Kristusa, vemo, kaj je naša naloga. Nikdar se ne bomo motili, če ga bomo v tem tudi posnemali. SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Delovanje ob 55-letnici Z zadnjim letošnjim kulturnim večerom, v petek 20. novembra, z referati na temo Vojna za obrambo suverenosti v Sloveniji leta 1991 v pomembnem sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije in Zedinjeno Slovenijo je naša organizacija zaključila program kulturnih večerov v letu 2009. Z zadovoljstvom se lahko ozremo na prehojeno letošnjo pot naših kulturnih večerov. Nastopili so predavatelji iz Slovenije, poleg naših krajevnih, iz najrazličnejših področij: literarnih, jezikovnih, filozofskih, verskih in zgodovinskih. Leto 2009 je bilo pestro v predstavitvah knjig, ki so pomembne ne samo za našo emigracijo temveč za ves slovenski kulturni prostor. Na vabilo buenosaireške občine in v sklopu Mednarodnega Gledališkega festivala smo posredovali argentinski publiki odlomek satirične komedije Jožeta Vom-bergarja ,,Martin Krpan" in tako prispevali k poznanju slovenske gledališke dejavnosti v argentinskem dramskem svetu. Na naših večerih in literarnih prispevkih so sodelovali pesniki in pisatelji, ki morda ne obvladajo v vsem izrazoslovnem bogastvu slovenski jezik, a so slovenskega izvora in se čutijo tudi Slovence. V prostorih Veleposlaništva Republike Slovenije v Buenos Airesu smo priredili likovno razstavo, na kateri so sodelovali člani in nečlani naše organizacije in ki je vzbudila zanimanje za prihodnje sodelovanje likovnih umetnikov v notranjosti Argentine. Naši člani si odpirajo nove poti v argentinskem umetniškem in literarnem življenju na vseh ustvarjalnih področjih, kar pa v takem velikem mestu, kot je Buenos Aires, ni enostavna zadeva. Ob številni stalni naselitvi naših članov v Sloveniji se ti, organizaciji zvesti člani, uveljavljajo na najrazličnejših področjih v matični domovini ter prevzemajo odgovorna mesta. Ob poteku 55-letnice naše ustanove pa bo ob koncu leta izšla posebna številka Meddobja, ki bo med drugim vsebovala življenjepise vseh naših pokojnih članov. Ob branju teh biografij bomo lahko ugotovili, kako kvalitetni, sposobni in požrtvovalni ustvarjalci z vseh koncev sveta so postavili temelje Slovenske kulturne akcije ter prispevali k njenemu razmahu, razvoju in bogastvu. Ob branju tega Meddobja bomo lahko sledili pogledom, ki jih imajo slovenske književne in znanstvene ustanove do naših mlajših literarnih ustvarjalcev. (Prispevki na festivalu v Vileni-ci). Letošnje Meddobje bo tudi, kot običajno, vsebovalo pesniške prispevke, spominsko prozo, bogate eseje, intervju in kritike knjig. K.C. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI DRUGA SMRTNA ŽRTEV NOVE GRIPE V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je v soboto zjutraj umrl še en bolnik z novo gripo. Bolnik, ki so ga v ljubljanski klinični center premestili iz UKC Maribor, je imel hudo osnovno bolezen. Ta se je po besedah Matjaža Jereba z ljubljanske infekcijske klinike zapletla po okužbi z virusom nove gripe. V UKC Ljubljana pa je bila iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec premeščena 37-letna nosečnica, okužena z novo gripo. Njeno zdravstveno stanje je resno in jo trenutno zdravijo na oddelku intenzivne terapijo. ADRIA SE DVIGA Adria Airways je v tretjem četrtletju prvič letos poslovala z dobičkom, ki je znašal 800.000 evrov. Pozitiven izid pa pričakujejo tudi v zadnjem četrtletju, medtem ko bo v celotnem letu družba zaradi negativnega poslovanja v prvem polletju izkazala izgubo. Adria Airways v prihodnjem letu načrtuje posodobitev flote Airbus s povsem novima letaloma Airbus A319. Slovenski nacionalni letalski prevoznik je sicer v devetih mesecih prepeljal že več kot 900.000 potnikov in bo po ocenah že konec tega meseca presegel magično mejo milijon prepeljanih potnikov. Do konca leta naj bi število prepeljanih potnikov znašalo 1.156.713, kar je 11 odstotkov manj kot v letu 2008. INDEKS KORUPCIJE Po Indeksu zaznave korupcije 2009, ki ga je objavila organizacija Transparency International, se je Slovenija s 6,6 indeksne točke uvrstila na 27. mesto. Lani je Slovenija dosegla malce boljšo oceno, in sicer 6,7 indeksne točke. Najvišje med 180 državami sta se uvrstili Nova Zelandija z 9,4 in Danska z 9,3 indeksnimi točkami. najboljSi film Na 14. mednarodnem teheranskem festivalu kratkega filma je nagrado strokovne žirije za najboljši film v kategoriji Iskanje resnice prejel slovenski film Vsakdan ni vsak dan v režiji Martina Turka. ITALIJANSKI KOMISAR SE JE VDAL Ministrstvo za promet je te dni prejelo pismo evropskega komisarja za promet Antonia Tajanija, da bo predlagal ustavitev postopka zoper Slovenijo zaradi vinjetnega sistema. Po besedah ministra za promet Patricka Vlačiča je sprostitev koriščenja evropskih sredstev, ki izhaja iz rešitve problematike vinjetnega sistema, največji uspeh ministrstva letos. Vlačič je v predstavitvi dela ministrstva v zadnjem letu kot ključne projekte izpostavil vlaganja v železniško infrastrukturo in varnost v cestnem prometu. PO SVETU EU: NOVA VISOKA POLOŽAJA V skladu z Lizbonsko pogodbo, ki bo začela veljati z začetkom decembra, dobiva Evropska unija nova visoka položaja - predsednika Evropskega sveta in visoko predstavnico za zunanje zadeve. Potem ko se je kar nekaj časa govorilo o favoritih, so se na četrtkovem vrhu v Bruslju voditelji vlad in držav članic sedemindvajseterice odločili, da bo mesto predsednika zasedel belgijski premier Herman Van Rompuy, vodenje zunanjih zadev pa bo prevzela evropska komisarka za trgovino Catherine Ashton, ki prihaja iz Velike Britanije. RUSKA PRAVOSLAVNA CERKEV Rusijo je pretresel umor znanega pravoslavnega duhovnika Danila Sisojeva. V noči na petek so ga ustrelili v njegovi cerkvi v Moskvi. Razlogi za napad niso znani, predstavnik ruske pravoslavne cerkve pa ni izključil možnosti, da bi bili lahko povezani z duhovnikovo misijonarsko dejavnostjo. Za napadom bi lahko stale radikalne islamistične ali druge verske skupine, proti katerim se je Sisojev boril. RUSKI PLIN Kijev in Moskva sta se dogovorila o novih količinah dobave ruskega plina Ukrajini - ta bi se tako lahko izognila plačilu več milijard dolarjev kazni. Plinski dogovor sta po večurnih pogovorih na Jalti dosegla ruski premier Vladimir Putin in ukrajinska premierka Julija Timošenko. Zaradi januarskega plinskega spora med državama je bila prekinjena dobava ruskega plina v Evropo, zato sta Rusija in Ukrajina dosegli nov dogovor, ki predvideva, da mora Ukrajina plačati ves plin, predviden po pogodbi, četudi ga ne porabi. V nasprotnem primeru ji grozijo visoke kazni. S Putinovim pristankom na spremembo pogodb za prihodnje leto Ukrajini ne bo treba plačati kazni. Moskva je ob tem pristala na odločitev Kijeva o dvigu pristojbin za prenos ruskega plina v Evropo za 60 odstotkov v prihodnjem letu. ZAGOVORNIK Haaško sodišče je nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžižu določilo zagovorni- VELIčASTEN POGREB ŠKOFA DR. GREGORIJA ROŽMANA NA SLOVENSKIH BREZJAH V LEMONTU (...) Škofa Rožmana so položili v sredo 18. novembra na mrtvaški oder v župni cerkvi sv. Lovrenca, t.j. v tisti cerkvi, kjer je vedno maševal, kadar je bil doma, ker je živel kot gost pri svojemu prijatelju župniku slovenske župnije sv. Lovrenca Msgr. Omanu. (... ) V soboto dne 21. novembra zvečer okoli osme ure je prispel pogrebni voz s truplom pokojnega škofa pred samostansko poslopje slovenskih frančiškanov v Lemontu. (...) V nedeljo, 22. novembra so po vseh župnijah clevelandske škofije molili za pokojnega škofa. Maše zanj so pa bile tudi drugod po Ameriki (...) Po cerkvenem opravilu se je z lemontske Marijine cerkve razvil žalni sprevod na lemontsko pokopališče. (...) SLOVENCI V ARGENTINI ANTARKTIKA V SLIKAH je bil naslov večeru, ki ga je rojakom pripravilo v petek 20. novembra Slovensko planinsko društvo v Buenos Airesu. Povabilu odbora se je odzvalo res lepo število rojakov, ki so prišli v Slovensko hišo. (...) Po komemoraciji za pokojnim škofom je ga. Petričkova v zgoščenih podatkih podala zgodovinsko ter zemljepisno podobo Antarktike ter prizadevanj ljudi za odkritje njenih tajn do najnovejših dni. Za go. Petričkovo je povzel besedo Dinko Berton-celj, ki je kot prvi Slovenec v sestavi argentinske znanstvene misije prebil na Antarktiki 2 leti. (...) MLADI „GALLUS" PRED PUBLIKO V nedeljo 29. novembra, je otroški pevski zbor „Gallusa" povabil slovensko publiko na prvi samostojni koncert. (...) Program je bil pester in obširen. Po vsaki pesmi so poslušalci z navdušenim aplavzom nagradili mlade pevce, njihovo pevovodkinjo Nušo Kristanovo in dirigenta dr. Julija Savellija. (...) Za klavirjem je pevce spremljala Anka Savellijeva. F. P. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Enrique-ja Guzmana in njegove žene ge. Emice roj. Habjan v Bariločah so dobili sinčka Erika. V družini našega rojaka Toneta Zajca in njegove žene Slavke roj. Berčič v Slovenski vasi v Lanusu se je pretekli teden rodil tudi sinček. Srečnima družinama naše čestitke. Svobodna Slovenija, 3. decembra 1959 - št. 48 RESUMEN DE ESTA EDICION ka po službeni dolžnosti. To je postal odvetnik iz Londona Richard Harvey, obtoženega pa bo zastopal le takrat, ko sam ne bo prišel na obravnave. Sodišče se je za to odločilo, da bi preprečilo zamude in preložitve zaradi Karadžiževega bojkota sojenja. AFGANISTAN V Kabulu je za nov petletni mandat na položaju predsednika Afganistana prisegel Hamid Karzaj. Po volitvah, ki so jih zaznamovale obtožbe o prevarah, je Karzaj obljubil, da bo končal tako imenovano kulturo nekaznovanosti. V vlado, v kateri si želi strokovnih ministrov pa je v skladu z obljubami povabil tudi politične nasprotnike. Karzaju je že čestital generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen. Izrazil je podporo njegovim namenom, da oblikuje sposobno vlado, v kateri ne bo prostora za korupcijo. EVROPSKI PRORAČUN Svet Evropske unije je preteklo sredo v Bruslju opravil drugo branje proračuna za leto 2010, ki je bil osredotočen na okrevanje evropskega gospodarstva. Ob sprejemanju proračuna so se tokrat pojavljale težave zaradi zahteve Evropskega parlamenta po bistvenem zvišanju dejanskih plačil, v ospredju razprave pa je tudi bil financiranje načrta za okrevanje gospodarstva. 60 JÖVENES ABRILES El 8 de noviembre las organizaciones juveniles de nuestra colectividad celebraron el 60 aniversario junto la edicion 57 anos de las Jornadas juveniles. El lema de este ano dec^a algo as^ como: disfrutamos de la juventud e importante es saber, de donde venimos, donde estamos, hacia donde vamos. Desde temprano hubo partidos de futbol masculino y voley femenino. Cerca de las 11 hs. se hizo una pausa para izar las banderas y asistir a misa. Los partidos continuaron y el resultado final dio como ganado-res en ambos deportes a los equipos de San Justo. jEste ano tambien vinieron los chicos de Mendoza! Con la ca^da del sol se inicio el numero cultural del que participaron jovenes de los centros del gran Bs. Aires con recitaciones, bailes t^picos eslovenos y argentinos, gimnasia y canto. Para el cierre todos juntos cantaron una cancion con letra y musica especialmente preparada para esta oportunidad. (Pig. 3) ^POR QUE FUE TAN CORTO EL D^A? Un viernes lluvioso no fue suficiente para menguar las ganas de salir de excursion a los chicos que concurren los sabados a los diferentes cursos de idioma esloveno en el gran Buenos Aires, ni tampoco para que las maestras decidieran dar clases. As^ fue como el 7 de noviembre alumnos, docentes y algunos padres subieron a los micros con destino a Glew. El sol fue la fiel compan^a en el d^a de recreacion donde no faltaron juegos con pelotas, carreras, manualidades, sogas para saltar... La hora para la vuelta a casa llego muy rapido. Igualmente todos contentos y cansados subimos a los micros. (Pig. 3) 55 ANOS PROMOVIENDO LA RIQUEZA CULTURAL La Accion cultural eslovena (SKA) cerro su ciclo de veladas culturales el 20 de noviembre con la muestra y exposicion bajo el t^tulo "La guerra por la defensa de la soberan^a en Eslovenia en 1991" co-organizada con la embajada eslovena en Buenos Aires y la Asociacion Eslovenia Unida. En tiempos de balances, la SKA finaliza el ano con un saldo positivo. Durante el ano en curso hubo conferencistas de Eslovenia, ademas de los locales con ra^ces eslovenas de los mas diversos ambitos: literario, lingü^stico, filosofico, religioso e historico. Con la invita-cion del Gobierno de la Ciudad de Bs. Aires presentaron al publico un extracto de la obra Martin Krpan de Joža Vombergar. En la embajada de la Republica de Eslovenia organizaron una exposicion de pinturas. Todo este trabajo ligado a la cultura de parte de la Accion cultural eslovena cumple en 2009 su 55 aniversario y lo celebrara con un nuevo numero de su revista Meddobje que, entre otros art^culos, contendra las biograf^as de los miembros falleci-dos. (Pag. 4) UN SIGLO DEL PRIMER VUELO ESLOVENO En el campo de la aviacion a principios del siglo XX lideraban los hermanos Wright (EE.UU.) y los hermanos Voisin (Francia). Entre estos pioneros podemos ubicar a los hermanos eslovenos Rusjan de Primorska. En sept. de 1909 los hermanos Edward y Joseph Rusjan preparaban en su taller lo que ser^a el eDa 1 (biplano, longitud de ala de 8 m. y 12 m. el casco). Edward volo por primera vez el 25 de noviembre de 1909. El avion se elevo en el aire 2 m. y volo controlado 60 m. As^, E. Rusjan se convirtio en el primero dentro del Imperio Austro-hungaro en volar con un biplano de su propia construccion. Los hermanos lograron disenar y hacer volar a seis modelos mas. Por falta de recursos se asociaron con Mihail Merčep. Edward pudo volar el primer modelo (13/10/1910) despues de un impulso de 28 m., lo que establecio una nueva marca (la anterior era de 32 m). Los hermanos junto con Merčep proyectaron una muestra aerea en Belgrado. Durante el descenso, una rafaga de viento azoto el avion y su piloto Edward perdio la vida. Fue enterrado en Belgrado (13/01/ 1911). Josip continuo junto con Merčep, que pronto tuvo problemas financieros. En enero de 1913 Josip embarco en Genova hacia la Argentina. Su mujer llego meses mas tarde. Segun las notas, dos hermanas ya estaban viviendo aqu^. Con su ingenio pudo encontrar espacio en el nuevo mundo. Josip Rusjan fallecio en la Argentina el 3/12/1953. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marko Kremžar, Karina Marusič, Sonja Rozina, Marjan Godec, Ani Klemen, Lucijana Servin Čeč in Katica Cukjati. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O