Uredittkl la »pravniški prt, tlerit HM & Lami dal« a«.
Suhscriptie. M-00 Vearhr.
STEV.—NUMBER 229.
amsrhks m.
LJARDl EVROPI BO V NEVARNOSTI!
U Waahingtona jo prišla pre tmljirs veat, Id znači, da bo moral* Amerik* la poseči v britako frško-turiki imbroglijol Oblaki vojna, ki ria« nad Balkanom« n-grožajo ameriška posojila. Veat ae Sluii da ja turška situacija pomočila Angliji Tslika stroške in1 «o se Anglija saplete ▼ vojno, zbogom na samo obrsstf, M so bile obljubljena sa to jasen, marveč tudi miljarde glavnice!
DSLAVSKB STROKOVNE UNI JI ▼ EVROPI 80 V SLABEM POLOŽAJU.
I ||TAJ POJDEJO RUBlLGI V turRki VODE?
Washington, D. C. — Kakor je Jo bilo poročeno, je ameriška vla-da odredile, da odrine dvanajst ameriških rušileev t turške vode. ; Ts sklep ja issvai v tukajšnjih političnih krogih burne diskusije. |aj to pomenit
Znano je, da imajo Združene države pogodbo e Turčijo ie od lets 1830., fcatem brani Ameriki poiiljati bojne ladije v Dardanole. Pogodba je ie veljevna in toliko bolj, ker Združene države niso nikoli napovedale vojno Turčiji. Državni tajnik Hughes je pred par dnevi poročal, da Turčija ni ! t nobenim činom zakrivila ničesar : napram Ameriki in Kemel paša je na proinjo ameriških sastopnikov i dovolil, da amejo grške ladije pri-\ ti v Smirno po begunce.
Sliši se govorica, da je državni d f pa rt men t ali ameriški komisar v Carigradu po naključku ali namenoma priskočil na pomoč Veliki Britaniji, Id je med zavezniki edina nasprotne aila Kemalistov. Opazovalci pravijo, da jo administracija v Washingtonu. postala : telo aktivna odkar je angleški po-slanik Geddee obiskal predsednika Hardings zadnji teden.
Is kakšnih razlogov je torej ; Harding sklenil poslati dvanajet , ruiilcev v Dardanole f
Naj so razlogi kakrinikoli, pri-lotnost ameriških bojnih ladij v Dardanelah je demonstracija, ki tnora materialno pomageti Angle-, iem. Ako Turki vidijo, da je brit-' ika mornarica pojačana .z ^npri-' BcilnTIfhlil«, m«rito licu nanje t velik moralni pritisk: znamenje, da stoji Amerika sa Anglijo In 1 angleškimi zahtevami.
V mornariških krogih se odprto tovori, da ameriški ruiilei odhajajo na selo čudno, problematično 1 in nevarno misijo, is katere se Ishko porode dalekoseina posledice v bližnji bodočnosti.
Nihče ne verjame, da je dvanajst rušilccv potrebnih sa pro-tekcijo Američanov in njihove lastnine na Bližnjem vztoku. V Carigradu je komaj 800 Američanov ,dočim je na ladijah ,ki odrinejo proti Carigradu, prostore ta 18,000 oseb, ako se porabijo za transportno službo.
Hiicago in okolica: V nedeljo jasna ie gorko. Južni in južnosa-
f*«ini vetrovi Temperature v -t«jih 24. urah: najvišje 72, ^jnišji #2. Kolače izide ob 1:4»,
**«!« ob 5:34.


PROSVETA
GLASILO SWVEN
"PROSVETA"
ZN7 H S.	AW|
"THE EN LIG H T E M MEN f
Or»»» •!
^f tki*	Kotiosal Mt^si^p^^	_v
ni mmmmmmmmmmmmmmt^rnmmm^mmmma^m
m Ud Sute« (•ic.pt Chicsfo) —g OWI<l S»
UcnptiellUelttd Sute« <«xcept ChlSf > »».60 , and fofijfB aostttrisa Is .OS p« jn
g^ŽEMHEH ef TU
Datw*, v DU«p«j« pr. (Amg. S1-22)
pomtii 4« v«« Js •
(UM, d« M VM a
TO SO PA w PRI EDINOSTI!
Nak, tako študiranih glav ni v nobenem uredništvu na svetu, kot so v uredništvu Edinosti. Marsikateri čitatelj misli, da se šalimo, ako trdimo kaj takega. Pustimo šalo na strani. Tam so gospodje, ki bo trgali najmanj šestnajst let hlače po šolskih klopeh; kateri so postali "dohtarji" modroslovja in bogoslovja, so pa še štiri leta pridjali k trganju hlač po šolskih klopeh. Ako bi ne bilo nobenih drugih dokazov, da bo ti ljudje izredno modri, in še bolj "kunštni" kot najbolj prebrisan mešetar, že njih 16 do \ 20-letno trganje hlač po šolskih klopeh dokazuje njih izredno "učenost" tako jasno in prepričevalno, da je vsak dokaz odveč.
Povsod se najdejo neverjetni Tomaži in zdi se, da jih je vedno več med Slovenci, ki ne verjamejo v "učenost" gospodov v uredništvu Edinosti, dasiravno včasi svojo višjo "izobrazbo dokumentirajo na način, da pred svoje ime postavijo črki "dr". Da ozdravimo te neverjetne Tomaže njih dvoma, bomo dodali še mi saj en dokaz, da se razglasi slava o njih učenosti med vsem slovenskim ljudstvom.
Chicago Daily Tribune je dne 26. septembra na prav nesramen način napadel Prosvet% v uredniškem članku, za kar prejme tudi pošten odgovor v Prosveti ob času; poleg bomo pa poskrbeli, da bo ameriško ljudstvo čitalo križem Združenih držav in ne samo v Chicagu neslanostiff^l"^« člankarja, kateremu bi prav nič ne škodilo, da gre z vsi
uredniškim štabom Edinosti vred v pripravljalno šoto sa sega je pa vseeno, če gs sli as, podelitev ameriškega državljanstva, da se vsi skupaj na- *er nje»a potrebujemo v ovojih
uče, kaj je vlada Združenih držav in da privatni bizniški
interesi fte ne tvorijo vlade Združenih držav. O tem spre-fcoVorimo ob času ln na drugem mestu. Zdaj gre, da do-
a emo, da so v uredništvu Edinosti najbolj učeni in štu-
ipi ljudje na svetu.
Ko so Čitali U članek, so se takoj odločili, da pokažejo slovenskemu ljudstvu, da niso zastonj hodili v šolo in prevedli so članek in ga obelodanili v Edinosti
Prostor nam ne dopušča, da prinesemo ves članek v angleščini in v prevodu, kot je izšel v Edinosti, o angleškem originalu tako spregovorimo kasneje, za to naj kot dokaz njih učenosti zadostuje zadnji odstavek.
Zadnji odstavek v angleščini se glasi: , The ProHvots, as we havs sald, is the »ingle outstsnding cxception. Its sttitudo ls to bo doplorod. But wfth a circnlation of onljr a h tria II fraetion of ths comblned clrculstlons of na dozens of forclgn languago nswspapsrs in Chicsgo rt ia hardly to bo feared. There may bs others like it ln other langusges, but they hsve not coms to our attontion. And we are convinced that the špirit which actuatos thi« foreign lshgusge press in general is good, not bad. and eventual|y will tend to make thla homogeneous, a mora cloaaly unitedr- and a stronger
JAVNA GOVORNICA.
Is guieaea. — Ni sa ie bilo da» pis* izpod arnje roke v Proevoti, zsto tndi hočem malo popisati po lols j v javnosti. Oslih 11 mm sem molele, sU eedsj mi je preveč in oglasiti se amram na dopis rojaka Bodi Pevsa is Mallber ryja, Kane. Rojak Jernej Okora je imel prav, povedal je resaieo ln ssto ma čeetitamo vsi etavkar-ji pretočenega zadnjega leta. B» jok Peve bi oe kakor vei dragi, ki oo delali a&edtem, ko oo ee zavedni radarji borili za boljfti livljen-ski obetoj, opral prod svetom Združene države nimsjo tolike miU in vode je Skoda ,ki nam jo
naeplbini vedno primanjkuje.
da bi izbrioaH medel, ki so si ga tem pridobili. Takrat ko so e-opravljali nečedno delo, zavedni radar ji. pa oo borili, ao poetali v očeh zavednih delaveev črni in taki bodo ootaU.
Morebiti oo bodo vaši otroci ,za-vedeli, kak« grehe Sp etorili »tari-ši in «o ee bodo zavedali, jih bo sram, da niti ne bodo hoteli noei-ti imena svojih očetov.
Dopisnik se ie celo priporoča rojakom po Illinotsu, Missourijo in Indiani, kjer ga dobro poznajo. Mislim, da ga bodo v bodoče ie bolj. Fodpieal se ja S polnim i-menom vzlie temu, d# obenem pile, da je delal ob čssu stavko, ko so zastavkali vsi zavedni rudarj* Zdrulenih driav. "Napreden" moli Oe bi bili vsi taki, bi bili gotovo vsi rovi po Kansssu danee odpfts delavnica.
V svoj sgfptor pravi: Rojaki dobro vedo, da smo v Kansssu zsstsvkali zoper industrijsko so-dišče. To js rosaisa, ssto ps vsi tisti, ki so delsli, pojejo neksko zahvalno peeem Allenu in ga pov-zdigzjo v devete nebass, ker ngg js osrečil s tem sodil***. Dopis-listo. TM bo počasi odpadla, kajti tsak polten dolaveo bo dobo delo, za nepoite-
po vedel bi, kak je bil boj leta 18f2 in 1898. Nieem bila ie takrat tukaj, aU rojaki oo mi pravili, koliko eo pretrpeli, predno jo bila unija utrjena. Leta 1923 pa ete jo hoteli zdrobiti. Izničili bi radi, kar ao drogi zidali pred deootletji
Mnogo je takih, ki takrat ie rojeni piso bili, ko oo oo dragi bo-rilf za boljio bodofooat njih. Zdaj pa s tako nehvalelnostjo površja jo njih trud. Izgovarjanje, da »O delali is maščevanja napi Lewiau, je nevestno. Kaj je Le-wieu mar as bsfssibe rudarje, on sedi na svojem stolčka, fikodovell oo o svojim po&tjem le zavednim rudarjem, ki SO vztrajali malone vae bto.
Matere, žene in eeotre, kje pa ete ze mudile ve ta)cr*t, ko eo yaii možje, sinovi in bratje delali. Oo bi bile napredne leno in jim prigovarjale, da toga ne amejo, bi bili gotovo ubogali, ako ne,
L bi postopal^.z njimi drugače.
S enajstmeueSnega etavkarja eem, ki akoal vso dobo, kar je do. ma, ni zaslužil centa in tndi otroka imsvs. Se vei zmo' Uvi, nikdo ni.uaarl za lakoto. Zoper vsakega fetavkokaaa eem, pa na j bi bil to oče, brat ali sin. Mols, Vem, da bom vodno drlala proč od takega
je btt
tki voditelji. Kakor eem razvidel ao mn tamošnje razslere prav dobro znane. Britel je iz drlave Mm-»ouri, a vedel ss sleherno napako kanealkik voditeljev. Jako dobro je tudi udrihal po nekem čeeopi au, iahajajočem v Oklahoma City-ju, valie temu, da sem po obrazih delegatov epoznal, da se ne strinjajo s govornikom. Nsviott »o se pričali med eeboj raagovarjati tako dolgo, da ja govornik končno utihnil.
Organizirani radarji naj dobro premleli jo položaj, v katerem nahajamo danes. Premielijo naj, da je v par moaooih sopet neizogibne stavka, ker topot n bila pravilno končana. V srce mi asiilijo radarji po Penni, ki So pulčeni ns eedllu in bodo na tik način tUko izvojeveli zmzgo. Pa ss j ze nam v Ooloradn ne godi nič boljle. Prostovoljno moramo biti a« stavki in tako Si lahko misli vsakdo, v kakem položaju ae nahajamo.
Poadrevijam vae čitatelje naloga lista Hrom Unije. — Andro*
Moj mol ni podpissl nobena §r-< ne liste, ksr mn jo kot delavcu ni bilo trebs, s dobil dela prvi dan, to je bilo dno I svguata. Pravi tndi, da to valja ss Howatove moR Kako mola s tem meni. Tisti, ki so btti celih enajst meseeev, med stavka, na strgal Howeta, oni oo njegovi mo. " Sedaj ns morsjo Uti vsi, ksr jsvječiinvsJ^rojfrjl od*' oo bres meči pri uniji.
a moro pation.
"Učenjaki" in "dohtarji" modroslovja in bogoslovja so pa ta odstavek poslovenili takole:
"PROSVBTA pa jo, kakor smo še omenili edini list, ki dsla is j urno v tam oziru. Njeno politično delovanja ja vredno vsega obžalovanja. s<iveda, kar ja cirkulacija tega lista na-znatna, ki zaatopa malo neznatno frakcijo, valed tega na pride vpoltev ia se splošni javnost, ni bati njenega vpliva. Mogoče, da* nahaja kje ia kak list takega kalibra, toda doaedaj Še ni prišel prod nato pozornozt. Vendar pa je kljub tamu nale splošno mnenje, da je tuiojaalčno čaaopiaja v splošnem v korist ts dežela ini bo► tudi vedno delovalo sa proapeh, napredek in boljio bodočnost naša delala."
Vsak rudar, ki je komaj napravil trt razrede ljudske Šole in mogoče že deset ali več let koplje premog v Ameriki, bi napravil boljfti prevod, kot ti gospodje, ki so od 16 do 20 let trgali hlače po šolskih klopeh, in imajo dosti časa ka učenje angleščine, od kar eo prišli v Ameriko. Vsak delavec bo opazil, kako slab prevod so napravili tisti gospodje, ki se fcahajo pred njim s svojo učenostjo, še pri-merja prevod iz Edinosti z originalom, kjer govori o malem drobcu skupne eMraladje tucatov tuje jezičnih listov
v Chicagu« ilp^^B^HI^H^HBfH
.' MBHsr ne želimo gospodom v uredništvu blamaže glede njih učenosti. Ampak svetujemo jim, da pridno pohajajo v večerno šolo ali da si naroče angleško slovnico, ki jo je izdala Književna matica S. N. P. J. in angleški slovar dr. Kerna, ln prav pridno študirajo doma, ako jih je sram pohajati v večerne šole, katere eo v Chicagu odprli sa vae tujezemce, torej tudi te urednike pri Edinosti Ako bodo poslušali in ubogali naa, jim prihodnji prevod prav zanesljivo bolje posreči, kadar bodo sopet hoteli pokazati svojo učenost.
Mogoče pa ni duha v njihovih možganih, da jim gre tako težko angleščina v glavo. Saj ao šli v klošUr! To l'QVn marsikaj l Ce je tako, seveda ne pomagajo tudi naši nasveti, ampak za gospode je najbolje, da v bodočnosti ne hodijo s svojo -učenostjo" na dan, kajti dogodi
GotoVo je, da je splošna stavka	ker M
končana aa dobo sedmih m^#Nv, P0®***«. 86
to je So 1. sprils in potom bo na j-brl sledila draga« Nhssvedneli bodo sopet Imeli priliko ss delo, ds bode jemsli rova v najem. Spet bodo lahko "laatniki" ropov, katero ime M Uko lopo eliii, 2al ds
10	t^o malo čass traja. Dopisnik pravi, da so danss
ljudje V Kansssu tako da na snajo lotiti nepravega od pravega. To pa ai rosnlss. Oe M no znali ločiti nepravega od pra-vnga, zakaj pa so bili. nekateri ta-ko vznemirjeni ns drultvenih se-jsh. Tndi radi društva lt.2S5 na-ie jednate mu nekaj nI prav. BI
11	lelel, da bi bil okupao o ovoji-ml pristali draltveai uradnik ali eelo porotni odbornik T Tega no morejo, ker odborniki morajo vsaj xneU čitati jednotina pravi ls. Nsj ss ls potolslijo, priUa bo is iconvsnsijs in se konvoneijo Mčun, ksr ss bo sgodilo v Kanss
ns v Alaha m i sil v Za ped ni Virginiji.
(fina Usta je aa dnevnem rodu, da boeje in rovaki molje delajo s njimi, ds človeka boli sree, ko to slifti. O, boli sree, boU, saj ja bo. Mo tudi naa, ka oo odpadniki od linije pričeli obratovati rove, ml pa emo gledali, pronriiaai, da m j«m je gotovo moralo ameieU glavi.
Smejali ss sa nam. Poglejte oe-daj malo po časopisih, kaj pilita Proevsto la Proletaree e 1 ki odjedajo krak svojim* asUpl. asm In njihovim otrokom. Morebiti je kdo isamd vas lital d op le is Conemaughs, Ps., kjer js bilo pisano o ustvarjenju stavtokass To je bilo v MevUhi 101, čitajte ie ie niete. Poglejte malo okrog sebe ln mraz bo pretresel vole kosti v nsjhujii vročini, ko boste videli in slliali. kako sodi vsa.
Hklieevaaje. da komu ni bflo «aano sačaee eUvke, ne pomiga
t * dritf«^ |»ri4li bi bi 11 > pra
isl fmmmtnrn aa Pronteuae
Uskoke v KsnsSsu smo opominjali potom čaaopiaja ia uetmeno, ali aaie proinje ao bile ssmsn. Niao nas slliali deli pod zemljo in gluhi oetali tako dolgo, da je pričela teči voda v grla. Veaj za enkrat se jim ni poerečilo zdrobiti nnije in tndi v bodoče, mislim, da oo jim ne bo. Sedaj si ne upajo pogledati jasno v oči, klobok potisnejo nisdol ,ko srečajo zavednega delavca.
Zapomnila si bom naio stavko v letih 1021 in 192? in tudi ko mi otrooi dorastojo, jim bom ,povo> dsls imena tistih, ki so jim odje-dali krak« Kaj pa boste povedalo leno stavkokazev svojim otrokom! '""V.' ^ "
■tepisnik pravi, da rojakj Vedo,, zakaj anuf v Kanaasu saetsvtsll, posebno to vedo illinoiski rudarji, ki so nsm bili prva pomoč. Gotovo, oni so nsm pomsgsll; vi pa, dokler ete doblvsli podporo od njih sto bili neredni? Čiaoo illinoiski rudarji stopili v boj proti podjetništvu ete nsm, kansalkim, illlnoiakim ln vsem druginun jem ter azupni organizaciji nili hrbet ter nas vsa. pustili na cedilu.	^
▼oliko roj^iov iz KsnsssS so je lo aahvalilo Ulinojčanom za pomoč in tako ze tndi jaz, moj mol In otrooi. Vjia čast in hvala vam, HUnojsU bratje. Ni čndno, šo l
pa oo eelo nekateri kruh is darovane moka lOJnojskih bratov nosili v jamo. Dober lelodeo imajo ti ljudje, da sa mogli probsviti krvavi, od ust utrgani kruh, mod tem ko oo b, previjali nepošteno delo proti avojim darovalcem^,* ^jf £ .
Pozdravljsm vse savedhe delavca v Zdrulenih drlavah, posebno pa v Kansssu in Illinoisn. — F.
lahko, da isgube spoštovanje do njih "učenosti*' tudi tisti in on bi	soiovo rsstoima
ljudje, ki niso prav bistre glave in šs verjamejo njih |s* JJte^B cam o njihovi "učaaosti• vprsiaU bi
AgalUar, Oolo. — Osss imam dovolj, zato jaz nspiiem mali do* pis is jalnega Oolorada, ker ni-sem čitel odtod le dolgo nobeSo-ga dopisa. Stavka pri asa jo si-sor končsns, toda no u etavkarja, končala ja lo sa ztavkokaze, Uijti večina nae stavkarjev ee ie lepo sprekaja po ulicah iu vprašuje od rova do rova radi dela. Vos povprašuje sS delom, s js ss-s^Onj, ker tnkajlnje premogovno družbo so nam napovedalo boj in nočejo vpoeUti nobenega etavkarja. Pri povpraievanju delajo ras-no opa/ke, kakor da ao etavkoka-si dobili stavko, ki imajo stalno delo b denar. Nas vprsiujejo, kje eSM biU zečszs stevke, ds oe nkuno priglasili ss delo. '
Ismed vseh m posebno odlikuje neko družbe, ki nsm je poetsvila iarkomet odkar je etavks končs-la in vedno ekrbi, da eb večerih boljle vidimo, ko ee rashajamo na evoje domove.
Rojaki, eotrpbi, ne pozabite, da ee nam blilajo volitve, v čemu jo edina relltev. ds ai * poaUvo-daje izvolimo mole naklonjene •Mavcem. Kolikor raavldim jas pa laatnem prepričanju, v naši organisaelji ai vee v redu. poeeb-no med voditelji ne. boljši naši voditalji ps se nahajajo sa umreš-jem. Dobro mi je le v apoain« konvencija v Denverja. Colo, na kateri eem bil kot delegat in aem imel priliko alilati vaebSvrete go-v^mlke,- UMI moram, da je bflo nekaj prav dobrih govornikov Za govorniški oder je tod! sepm
v njegovem govoru in tsmoinji radar
Gilbset, Minn. - Prišle so tudi meni v toke ^te "osjtenge patra Kasindrja in ko sem jih ss-čel pregledovati, sem opazil, kako se je aek kstoHčan prav po katoliško po krtviai lotil nekega tu kajlnjoga rojaka. Zaksj se ni prej prepričal, prodno oe jc nesramno znosil nad njim. Mnogo mn očita on| katoličan, tods zatrditi moram^ da vse, Imr piše čez
Kadi rojaka pile, ds je moral pobegniti ia SlyK Mian. Kstoli čen naj glada, da ns bo moral m atpriti toga, kar ss isaulljs drugih in Se bo njomn treba radi krivičnaga obrekovanja od kuriti od tu. Pravi, da .vso, kar je bilo pisano v Proeveti, št. 1M ra-di "čaatitoga" gt^pada doktorja Srečkota Zamjona, jo iamiiljeno
ko, bi bm ia,ym lepo posskili in etvar bi no prihajala dalje y>v-aost. Ju sam Mm videl, kaj vse ss, je godilo in le pet drugih o-seb > bilo pričujočih dogodka o-nsga vočers, ki prav lsfto zatrdijo, da je imel pni
dopisnik
prav, napako js Storil le v tam, da ni opisal vsega. Vsm, napisal bi
%il vse, sli'zadeva js ie taks, ds ** »Pad* ▼ jsvnost.
Vss preveč si nam je lo alelo onega večera /počenjanje v hiši in tdko emo ae psiblišali oknu, da naa je bilo mogoJe opaziti &ozi okno. Takrat nae je Srečko videl, ostrmol In to povedal dekletoma v hili. Kmalu naio je hitro odšel proti domu.
Dopisnik v Kazisiirjeviti ne* nijekih "cajtengak" prsvi, ds se dopisnik nI ndeleiU nobeno pridigo. Tudi v tem oslru os je smotil. Dopisnik se je ndety3i pridigo in
ravnotako prisoetvovsl pod £P)|R| ■■■■■ nom. Izostal ni pridodltvam, ki so hk?.	blaga na tleh, ksk*
i "oilprto deUvni. »U debelorejen mož.Mi ki se mu ■teko želeli imeti, je . Sn^zTuTda ne m lakko tndi kato*'da k doUv^Um vrstah
bOe prirejene v korist mladinske ga doma^sato prer lakko o tam poroča in je upravKin Isreči svojo nmeatno sodbo.
Prodno smo sa podali v Tavor, je. Srečko aapovedal dekletom, ds ne smejo vzeti svojih fantov s seboj. Katoliški mol ima s tem do volj. Zadnjič aem naplaal malo, aedaj nsksj več, pa če hoče v tre-tjikrst še več. Katoliški mol bi bil vsekakor atoril nekaj umestnega i svojim plaanjem, kajti aedaj ob dolgih'večerih radi ljudje bero, toda lotiti bi se morsl druge eaovl In če b| oo hotel pečati ravno s zadevo "čaetitega" goe-poda ter povedati ovoje mnenje, nsj bi h ne skrivsl za hrbtom patrov uradnikov neunijekih listov.' Rofi tudi moram, ds bo Pronvet« morala izkajsti po dvekrst ns dsn, če jo le doeti tekih "ketoli ?«aeig kot je dopisnik, ki prine-ho dolg neresničen dopis In je po-trel.no, da ss pokale jsvnosti rs-snlee.
Ko bo kstollčsn drugikrst po ro^sl. nsj se predvoem prepriča, da bo pisal reenieo. — Frank
Wsst Frankfort, m. — DeUv-ske razmere eo skorsj pod ničls, rovi obrstujejo počaei, ker pri-manjkuje želetniških vozov. Per-ne piečslflre tulijo vaški dsa. rov-notako rudarji gremo veaki dan v podssmsljskc globine, kjer emo po per ur ns dsa. Krivda radi ts mi se rije ja največ na etrani de-le vekih voditeljev, bolje naaadnjalkih In atrahopetnih diteljevj-
Vzemimo si Gompereovo _
nerijo. kako oepi delevatvo pri A merilkl delavci federaeiji. Meee M jalija je bila poalan. najbolj sUbe plačana armada delaveev v baj proti dobro pripravljenemu i vest .. •aovralnikn kapitaUem«. Oa bo |DafM
o
vo-
du ti delavci poraženi, bo p^m Oompei* drugo araudo in ittke naprej, dokler ne bodo y%\ dela?.
ci pri omeujeni organiaaciji tepe. nt
Kaj pomaga v današnjih dneh, če ae neka akupina bori u boljio' plačo in pošteno Življenje, dru«» v ravno ieti organizaciji p« pr6. vaza etavkokaze in oboroženo ro-jaštvo, da te a^vkokaze čuva i0 napada mirno ljudatvo, ugrožs javni mir, tepta ljudske pravic«. Vei zakoni so brez moči
Kolikor čaaa ai ameriška de. lavsks federacija ne bo prisvoji, la programa induatrijalnega uni. jonizma, poinetla s sedanjimi ia. jsdalei v delsvakih vrstah, toli. ko časa je zaman vaako tarnanje za izboljšsnje delavskih pravi«. Kapitalizem se je itpopolnil Jn j« na višku evoje moči. Ravnotako je z našimi strokovnimi organi-sacijami .treba jih je reorganizi. rati v enotno fronto. No tak n». Čin nam je zmaga zagotovljen«.
Nič boljši V tem oziru nismo r«. darji od dragih delavosv, kajti tndi v naših vretah je doati gni. lega. Ta gniloba ze večkrat pok*, že, posebno o priliki mezdnih i* porov in pogodb. Lewiz, predisd, nik rudarske organizacije, je pri zaključevanju stavke napravil veliko napako, ko je podpieai ki«, velandsko pogodbo, po ksteri js lahko vedel da bodo radsrji v no. voorganiziranih radatikih «k<v liših puščeni na cedilu. Oo Iftos oni rudarji propadejo in ns bedo izpolnjene njih zahteve, kdo naj ze nadaje od njih, da bode Si pe kostanj v žerjavico drugo leto is nas f Vsi znaki govore, da ne.
Toda no obupajmo, če emo biU enkrat speljani na led. Star pregovor pravi, da vsaka Šolo nekaj stane. To je bila sicer drsga isls zs nas delavce, a tako tudi dobra šola, ker pridobili smo ns iskui-njah. Letos so voUtvo za radzmke Odbornike ia vse odbore, kskor tndi .za glavni izvrševalo! odbor. Letos imsto torej priUko, da za vselej pometate z nazadnjaškimi voditelji. Postsvitl moramo ns odgovorna mesta mole, drugsČs naa čaka drago leto toliko hujii boj, ki ga ne bomo zmogli. V ris urade je treba "take ljudi, ki bodo kos svoji nalogi in delovali za enotno fronto vseh delavcev. —
Palisades, Oolo. — Začasa pre* mogarske stavko so se tuksjšoji farmarji podpisali, da bodo v vseh sluČsjih podpirali promogan. sko bsrone, češ, da imajo premo-gsrji zadosti velike plače. Tiste-ga nizo računali, če delzvee aims denarja, da ga tudi farmar ae more imeti, ker ni odjemalcev^ Zdaj so se jim menda odprle oči, pa je prepozno. Vol sto želssai-ikih vozov brozktv je ta segtiil* ker jih nisssjo kam spraviti, ksj> ti breskve nimajo nikake . oeos, Človeku oo stori-mQo, ko vidi te-
gnije in jemlje konss. KaUkt ji revnih otroČiČev prenSOfsrjev, ki milo stegsjo ročico po httMl ali no drugem eadju, toda zas^sej, ker njih reditelji nimsjo sredstev^ ds bi sadje kupili, aaj Ss m ssj-potrebnejši kruh ni deasija.
Videl sem le nazsdnjske, ps is ne teke, kot so tu ns zapado, ki ps upam, da ae bodo še zbudili ie zaspan oa ti. Pri primarnih volitvah ao pokzzafi precej napredka, ko so glasovsli za foverssrjs, če bo delavski ksndidst zs gover-nerjs pri prihodnjih volitvzh dobil toliko glaaov kakor sSaj, bo gotovo izvoljen. Potem ee ni toliko bati etavke v tem zaspane« Ooloradu, ako bo neetopila pre-mogaraks atavka, kajti nič več ss bo vojnega zaktfna o priliki stavk in gospod Hamroek ee ne bo »o-gol čutiti absolutnega gospodarja. Val zatiralci delavstva bode Hi v pokoj za vedno.
Zeto rojaki, premogarjl, ki et« do zdaj zpali, odprite oči in os oprevljejte več neeunijak«ir> ŠS» le. Le pomlalite, kdo vam je pe-megel do malo boljlego \ kruha, kar ste koteli mnogi prepreči zsvednim rudarjem. SSOjOOO orgs-niziranih premogerjev ee je borilo in tudi doeeglo boljše šivIjeo-ike pogoje, katerih eo delelni te-di mnogi prej neunijekJ raderj. * Coioradu. Zato poživljam Is niete v organizaciji U. M. VT. of A„ da boete tudi vi prihodnja pomlad skupno a nami zahtevali premogareko orgeniaaeijo m vse.
Pomagajte nam p°Pr" " ' ' ste aedaj zamuditi. Vela dolžno* je, da delujeta s vso vnemo, ds ■ so vsi pod od kril jen aeše M. W. of A. do t aprile lt». Pa-tem bomo vsi vlivali enake pra-viee, do katerih amo upravičeei Naj enkrat sa vlada t a pseva + in eobratetve med naesi. —
PR OS, V ETA
Slovenska Narodu
u.
glavni it an i taar-aa so. lawndalk a vi., chicaoo. illinoii,
lavrievalni odbori upravni odsek. PioMb* VUMMI C.imh*r, p^rUtUmk	Vidri*. R. r,M,
teferraSsJC- rSSF^E«
.... ji Ji«L Jk f nt. n.j,,
. ,	POaOTNI OOSEK.
•MMi U-	BOLNIIKI ODSEK.
OiRBMf JB OKROajKt Slea N.v.k. pr*d»«d«lh, IMT M S. Uw»4»U Av«
uflHMfli^ mRa
VSNOONO OKHOUE. J.-W A»kr*4U, !•> IN, Mm Ru, h.
J.k. GrU.lj, 14011 r«rf.r U OmUU 0. IAPADN0 OKgOgJI. Aa<le«jMer, ».. 104
Albort Kun «, prod lotom dni mi i« pleel 1* Kzport, Pu., • potom p« nloom vol ollftol o njem. Ako ko tort rojakov ve so njegov naslov prosim, da ml to nssnsnft, In b< pa on sam ta oglaa oital, naj at ml prijavi na naalovi Frank Ota bonu, (Jen Deliv. Legi|h, Mo* tana.	(Adv*)
navduši triko armado, kar bo Uaelo dobre poaledice sa Anglijo. Skratka, anflslki uradni krogi so do sds j zadovoljni s griko "revo lueijo". '
Ma konoortu. — Pevka js pela i "Tja, tja, bi jas, moj drsgl, Ha". Olas Is občinstva t "Ali is iauto stanovanjsf"
VZHODNI ŽELKZNISKI PRID-8EDNIKI USTVARJAJO NOVO ZKZtNJAVO S SVOJO TRMOGLAVOSTJO.
VAS PODPIS
krsnlti.
V T alt opravičili tudi nakaj imtft ad 1 vaiaaa dala, aato sa odlolita eajaj izplačevati aabi določano svoio Is fa-Mfetadanakaga saaluftka in Ja tis-
ga j ta v to banko.
SKLENITE nost vaiagaj^od-
prisadavanji.
/ . V f •*• J[ '. .h •	• * , ti**	''K^VT '	'. tft'' 'v a " < ">
POilUAMO denar v eleeo iomevtoe po daeeal eoai PRODAJEMO llflart« ae petoooaje t mero io*
Cigareta
SAMO TA MESEC
v KOTLU VRI . • »
Chieago, IU. — Meeto Chieago 3' t "lo tako erečno, da je imelo tM""bnega človeka nestavljeaego, J" pezil no to, do ss postavo ia-To je bil dr. Williamoon, duhoven, ki je prejemal sa svojo •'»»ibo detet tleoč dolarjev na le-u. Pr®*J	^ gladko.
*	'Mizmaoa je prejemef evojo pla-knt izvajatelj zakonov, eeetni
r' i tatvine, goljaflje in dragi *w-mi ao sa ravno tako vriili. ka-: Ur feeje. ko ie meeto al bilo o-' "no « poaebaim izvejeteljem '^ nnv. Bela eaiasat je evetela. " I"ječe ao prodajeli. aploh
*	ImI« vae pri etareoi Ali naili ee

bodočnost
^C^^uS^Sr^m eSTSSrS
■Banssmi
sled v uradu gi!'
Jurkica Agičeva.
Hrvsiko spisal Ka. taador-OjalsfcL ;
Prsvel Fr. OreL r	/ 1
Najglsaneje f a j« pozdravil sodnik Lazar Rade-aavljevič. Dokler jf valjal zakon o eodnijiki na-qdvienoeti, jo bil strašen protivnik vaak političnik uradnikov. Jednoetavno jim ni priznal ravno-pravnosti tor jih imel za bitja v globoki niiini pod njim — sodnikom, ki ga ne imenuje ban, ampak Njegovo Veličanstvo,
Danes na bi ss drsali, ni irhniti o tem. Nasprotno, dokazoval je, da so oskrbniitva žrebča-ren ln politična sla|ba uajcastneje alulbe. Prej Injega podžupana, dobričino, j« komaj pogledal,
-	Zunlču pa ss je aiUL, kjer je la asogfl. BU je poaeben mojster v potenju koštrena in na splošno dober poznavalee jedil, da je ob vsakej priliki skrbel, da priredi Zuniču kaj taeega, — seveda aa rsčun druzegz, ker tndl v tem ee je razama! — fini, sladki Lazar Razea njega je bil v te j drnibi tudi podžupani jeki pinur Krap, vesel Slovak, Bog aam znaj, odkod; ljudje, ao gs sodili, da jt Bavarec. Njemu ae je studila bravranja.sata. je*,
—	vola — ljubil Mlado, na pretolsto aprilaka jag-nje, pečeno na ralnja v vinogradu. Ak, tukaj ai potrebno drosege, nego, da leici v travo, kam ftUsn rešuje, odfečei aiJos, na kateremkoli kraju, uBvai ga in ie drugega jutra ai baf .oblizaval pasta. Da, Krap je dajal absolutno prednoet jag- >
ajatom iz gorska pele. Poleg Kreps je eedcl graj aki oskrbnik Bsls Kotuliček, rodom Slovsk, s du is in telom Medjar. On je v Pazsriacih vživel najbolji ugled, ker je imel največjo plačo, vozil
ss vekvipsii ter bil zalo

BiaMfcitfM
113
Ia »radHiaa preložil F. J- o.
deijn deta, aa-
Sko:
"Vaa v mora aolncc daj ja vsaj
"Kaj, vi govorita tndi franco-skal" ja rakci oficir v gladki " Psrdon, n in«'m — a adalo se mi jc, da sem taka slUal." j%ff* jt
"Da," ja odvrnil veliki vojvo-da. "tndl francosko govorivs."
«"Tako, to ja prav dobro jjforej rfl ml moreta povedati, kaj aa pravsaprav godi na tam vraijem otoka. Ali revolucija Is vedno traja f Tako prokleto tiho in 9» ao ja vaal" - - /	j
Don Ramon je odgovoril mir-mthm .	• '
"Revolucija ja bila končana aoeoj, zgto je tam tak mir!"
"Nocoj koaiaaaMKttt dia-blssl Odkod pa to veete! Ali ata prifil sankaj, da brijete norec!"
"Nikakort Revolucija je bila aoeoj končana, ta veva midva
najbolje, kar ata jo midva jaa ia moj prijatelj, oslroma moj pri-jstalj ln jaa, aoooj končala.'
"Sta vragov, ali ata prismojena, ali kaj vaa* J® t Vi in val prijatelj, kdo sto pa prav sa prav vit"
"MoJ prijatelj je profeeor Pe-i ft vedske, jas aam pa ve-
I *jS$!
Dolgin aa je zopet obrnil k Filipu ia Ramenu ter dejal: "Proshn, pojdita s menoj! O-J*afc*jrsK da as vzbujata ie pegpnioetV	* /
obems in lel»aaprej* *.■#,«, Veliki vojvoda, ^^ je atal kot
kegs ofisMa ono ime, ja segel s rokf^proti iepu, kjer jc nosil svoj revolver. • . iirsz obupa/b odločnosti ss js pojavil v njegovih očeh. Filip ja ta opaaU in tudi ra-znašel, toda prodno je njegova roka prišle do iepa, jo ja fgfrabfl Filip, ki ja potegnil vodo sa ofieirjem in
' Hitro, kjtro, vicočanatjo! Ta je au>ja listnisai dajte — Tako l PoeluŠKe aa a aa, toda iala v aadajam Kar boate potrebovali, najdete v njej! Tajita vaa drugo, a svojo vlogo igrajte dobro l' I Veliki vojvoda ja la vadna kot tel potekati avoj lep, kjer je no-sil orožja*. . toda ko j^<4]Fili-poVe besede, je obetal, začudil ae je, prav aifoar ai razumel, ato-rfl ja mshanjino vaa, imr mu je narekoval Filip. Predno, ga je ti, aa je veliki io ssMidifft H I "Kje ata vaadar, kaj ae obotavljata! Tt vama prav ; 'nič na pomagat Ls sa msaoj.' jr*
Filip js namignil Ramonu, da naj molil, a aam je rsftsl* '
ia efektno te bcoede,
nego al ga Zmogel pri-
lotard is
Ukl vojvoda Mbo
Hkoro js ISNltf idon
t^da učinek je bil popolaoma
druga?«n. iakovatl.
Veliki oficir ja potegnil pilial ko ia aafvilfal — rezek iviig ja aadaaal aa krovu, prihiiiall aa ae takoj koraki. . . dolgin je pa ra-kri sledeče, čudne b*s*de
"VI ata veliki vojvoda Miner-kal To ja taborno. . • prieegam vam, da boate vissli čas pol ura aa nsjviiji jarbolip
Daa Bamon la FiRp sU stopi-la sa korak naaaj, gledala sto aa — ia Filip ja Uasl prav lati oMa-tek, kot malo prej, ko je veslal •kosi megleno aoil To eo 1 ta al asogofta. . . Kdo bi naj izrekel ta baaadet VI ato torej veliki rojvoda Mlnorkc. v pol ure boste viseli na najviiji jarboliT Sad-nji daa je don Baman imel la ntnogo izkušnjo a obešanjem, ia •Hsfma zopet obljnbljajal -Toda, aaj ta vaadar ai mogoča — vae ta ao la sanje, aaj niso kile nikdar v reenlel U, | Toda ravna taka hitra, kot aa ala-dile v Filipovih možganih ta misli, taka kltro aa ga predramila baaede. ki jik je eUial aedaj.
Koraki, kl jik je aliiel ie male prej. aa aa približali. Filip je vl-dal kaka ja priiel aapat aa kra* alklr v maki uniformi, poedra-vil jc dolgba. kt ma je rekel ftaneoatae — gotovo sauu. ds aU ga asofU Mm.t. ia veliki vojvoda.
Barbekjr, dbadita-takaj gospoda Markovila ta ma voftts, ds asj pride takoj v ase jo kajito.'! Markavič, Markov*.. ff*
B
njal cele žunič. Jedini on je imel kaj dobička od avojega Ugajanja. Pri Kotnliikn je sedel grajski konjar, umirevljcai ulanski ritmojater Zlep ka. Haaibal ga je pobral nekje na oeeti ter ga ja iz milosrčnosti vzel v službo. A ni mu bilo ial tega čina. Zlapka m« je uredil kon jama ia kobilarno tako, da jej ni bilo para delti na okoli. .V desetih, dvanajetik letih, kar je bival v Pazarin-cik, je postal tako popolea Pszsrinčan, da je sicer rea vedno psovsl te Pazsrines, s itiriindvaj-set ur ne bi prebil drugje. Glavni povod temu, J da asu ni ugajal* v tujim, bil je ta, da se nm tam nihče ni odkrival — niti poetreičfki ob voglih ulie. Zato js redno prihejsl silno razžaljen, bodi a Dunaja, bodi Zagreba ali P*fe$.
6 Torej, kako je včeraj, /*yadU igrat — je vpraiel Žunič Kotoličko. ,
—	Slabo j oplenil me je Gejza za dveeto fo-rintov. Imel je elepo erečo. Jas sem imel tri aae, on klical} a to ie ni vse; poleg tsgs jsz is itiri sedmice — kdo ne bi na take karte riakiral tndi do srajce t — takoj aam aaklioal na tri ato, — s bile je «e od prej prevelika eaula, — a Gejza je takoj števil in sakteval na lest sto; jas revei aem sprejel in, ko sem dvignil nemo karte; Gcj-sa js Jhaei vse Štiri kralje. Prava ereča, da aem potem oplenil Lase, — drugače bi moral oditi povečat čist.
—	Tako torej, slo tudi vsm, sodniki — ae je obrnil Žunič k Lazu.
—	Tako, tako, a povpraiuj doktorja 1
—	— Da, da, — a ti ai kriv, ker tndi doktor, ' -^tdi '
Njemu ae je Ua- i potek nje?"	odkar je
visok, auk gospod okolu petdesetih let, je zsčel sodniku dokazovati, da ni kvartal kakor "gentle ■ Doktor Kroll nikakor ni mogel trpeti Zu-

niča. Jezilo ga je, da ze je slednji držal, kakor ne
postal upra-
viteljem podžupani jc, se je tudi Kroll, kakor vsi >*uli. spremenil v čaatilea Žuniccvega. Vasj vedel aa je teko. A bil je Žuniču pokoren. Prejinji ' pod/upadf dobričina v pravem pomenu bcaede, ni smel niti a najmaajio besedo opozoriti Krolla, naj vendar tupatem koda j vatopi v urad. Takoj ae je KroU uprl in protivil. Žunič pa je poiiljal slugo jjouj in takoj se je zdravnik odzival ter prihajal v urad, ne da bi črhnil besedico. * In sedaj je z ljubeznivo-eladkim obrazom ' atal pred njim ter mu pripovedoval na dolgo in iiroko svojo zrečo in necrečo pri kvartanju.
—	Ok^ — je začel ritmojater glaano, — to pa je nebeiki stvori Je-li kedo izmed vaa Aital,
na-te r- kritike nove opere, ki zo jo predeta v-, ljali predvčerajšnjim na Dunaju f Veličactno! Po-sluiajte! -j ■	-	,
f — Nikar, nikar 1 Pustite te stvari, v- ga jo zaustavil zdrsvnik ter mu iztrgal iz rok list, iz katerega je kotel čitati dotično oceno. Povej m|, kodo od nas se zanima za tvoje opere in ie posebno za to, kakršna jc. Saj jej ne bomo priso-stvovali nikoli 1
Vai aa z odobravanjem vzprejeli zdravnikova beeede ter nadaljevali svojo zabavo o vprašanju, da-li podravski ribiči prineso na trg rib in ka-kolnihf Ravno, ko jf bila debata o tem predmetu najbolj živa, se jim je vmcial v razgovor maj-. ;han, zgrbljen ztarček, ki je vee čas povzem zase čital v zadnjem kotu in ,ki mu je Uat "Neue Freie Presse" popolnoma zakrival obraz.
—	Goepodje, vojna bo!-Povzem gotovo 1 —
Na drug
pripovedoval je
aki uradnik, edina duia v Pazarincih, ki je UM liste ia se znninlsia sa to, kar ee godi po cvetu J preko mej Pazarineov. Seveda, pa, da ee zopetai
brigal sa dmgo, nego da je vedno stikal med tele-grami f* najaovajflspnetafc A aedaj > kotel, da bi na glaa prečital uvodni Članek "Nove Preie".
— Pustite, prosim vas, Čemu treba, da bi naš zanimala veaka neumnoat in vsaka lai, ki jo pri. neia neumni Žid v svrho, da ai le eluži denarja I Pa bo li vojna ali nc, naa tdco in teko ne bo nL| kče novpraieval za svet, pabeljcv in druge take lifiaoaHl ktor, kako je ihioči je vpraiel inženir, t
A doktor ni odgovoril mislil. Že zdavnaj ga jc jezilo, da jc Čitalnici ^ ročena na "Novo Preio", a da nima "Weltblat. ts", jedini liat, ki bi ga-on-od SmsrdO^aea jemal v roke. Zato je. pa bil a«* naročen nanj. Takoj je začel paovati na čitalniiki odbor, ki nI ie niče. zar ukrenil v tej atvari. Vai ao bili U^k mnenja. Stepeno vič ia ^d^rnik Ste ^tajm^rpisal. t knjigo za pritožbe in ieljc z bfaljfcjp^ odbof Jako j poskrbi io spremembo.
nik Lazt, ^Mj^^^dbOra nM>°fbrana"tt kaj, pa zaključimo, kakor žalite: tteOf, dz vaa resnico povem, ja,pomam de^tn VHjga, dri te-U "Preio" ali "Weltblatt", — ne čham ne jedna-
---^ j----^ takaatvm^^^
ki jlb^i or moj pre
stav Smiljanič. Ta j« Vedno brt*|l po menda je vraga iakal, vedno'Čital, pa je
eebi, da ja passataa^^^^j^ M

. -^I-ŠJ,	pm
(Dalje


mri

r ■ v %	•rf* •	' *
■
Za kitrejie upoznavanje YEASTOLAXA v vaak krajih emo odločili za gotovo dobo dati vsaki oaebl, kl nam pOttje $1.00 za ] kritje troikov za zavoj tega zdravila * ^ f,'' ^
f
"Sej greva I Pa aaj vaata, da js ^ veliki vojvoda ranjen na ao-
Dolgia ja nekaj zsazrmral, Bi so napraj^ čea par tranotkov ao ataU Filip, veliki vojvoda> dolgi otlsir v precej veliki, a jako »kronano opremljeni kajuti. Sedaj ja lata mogel vidatl Filip obraz tega Indnega oficirja. . . Ko ga > zagledal, aa ja atreaal b prav debelo po i 'faMgB
KsMi. m
Toda pri
ja koalal Filip rodila ta trenotek
predno
mleel, ki aa> je i
v njegovi ^avl, aa ao odprla vrata in v kgjnto ja prikhel debel plelS|l%ioiaksr, V ca jl-bil rde? lisa vaM.razburjenje, videlo ja, da lija oblekel v vae j na-
pmialkals^pS0 razburjanju pol'v zadovoljstvu. Sa njim ja ial ofi-air, M ga ja Filip vidri malo prej
Veliki vojvoda ja »sgisdsl maki ja ravnokar vstopil,
la prehledel. Mola kar je pa aalal geetiknli-
ratl la
beooda ja Stodila beaedl, stavek je •ledll stavka, vas aa kip. .. Ta-daj js nsrnigni! veliki ofici««
dejali VIS^
"Piko Markovi«, tndi vl prida-aa vrsta,!*'
ja abmll k Baaaoau
laja, vrnila
ara ja
Na, nikdar
%mW!
da
najprej
Precej pojasnil ae je priobčilo zadaje čase o iznajdbah in čudovitih učinkih na človeftkl sistem po elementu poznanem kot "VITA-MINE8". Te iznajdbe ao vodile do nmogoitevilnih zmesi izdelanih is kvaan, ki ao ze presknslls v vseh večjih bolniinicah z čudovitim
napeta*- '. ft s U ^MŠ fe M	|t|MH
i.
Ko ao se te preizkuinje vrifle in je ljadatvo vživalo koristi zdravilnih kvaaovUt tablet, je skupina lekarniških kemikov v Chicagu in Indianapolian preskuievala, ia povfiatl ta zdravita*.koristi VITA-MINBS tabletov do prave popolnosti — mnatrajoči, da popolnost ie ni doaSicna. In njih dosega je f?BA8TOLAX — svetovno
*u
\ ^saaKH^JPMBIIiiP3^''-- rA
HAJBOUiB KDBAVILHB TBA0T TABLETE
YBASTOLAX ja avdtovno nsjboljie kvaaovo zdravilno odvajal ao sredstvo. Js najnovejii znanstveni napredek v zdravljenju s kvs-som. Ni ls bogst s svojimi Vitamini, temveč vsebuje preccjinje ite vho vleoko cenjene vrednosti za vzdrianje zdravja a tem čietilom. -kakovosti, kl jlk ne vsebujejo prav nobene druge kvaa tablete Narejene v okusnih tabletah — prijazne za vliti in zmerne v delovanju. Otroci jih zelo ljubijo ln njim veliko pomsgs. Ako vl trpite vsled * lX mL- '"i	ir:' > ' '.Jt h.' i (vi'	•
FBBBAVB, NADUHI,
rmo*t Tt ■ ^r i
. .	h
bolni; ako ielite imeti izvrstno
EvojČak NAGEGA SLAVNEGA
■ ..» m	' - mj
BT;	V
vsebuje YEASTOLAX največ in
L4
vreden 5oc,
, __
i
aU ako So vali žival na kak . čiato lepoy barvo, tedaj poskusit ZDRAVILA VBASTOLAK.
Med rasnimi drugimi siva najzanesljivejši VITAMIN, katerega ao avetovni izvedenci pripoznaU kot absolutno potrebo za teloano življenje. Ljudje po vaem svetu so pconaill veliko pomol a njegova uporaba ia aedaj vfivajo veselje in popolno sdravje b Ulavoet. TBASTOLAZ vsebuje tudi lastnosti ta, da najnunj na Miplje in je prijazna odvajalno aredetvo in njega hitro delovanje je jaančeno. * f , ,J
r. "-"'i; "	. j ^ ' fy> j-,
Odvajalna aaovi v TBA8TOLAXU ao tako primešane z drugimi važnimi stvarmi za pomoč ia vadrlevaaje života, b ta nareja te tableta veliko bolj priljnbae od katerihkoli do aadaj poznanih dragih ia kvaaa narejenih ameel. |
vala iivijeaske moči a vlivanjem
LAZA, bo val aiatem uapoatavljen v obran proti vsem nevarnim ba-cilom, ki nepreetano silijo aa aaaada v Človslkl život; kjer naj bi raajedali rti aiatem b vam anttfll iivijonje. Nikakor al mogoče to praval pojaanlti, da vsak possmsarilr je dolžan aam aebi ln svoji dražbi, vadržatl aa aimvaga člmnajvsč ja mogois. Sestav floveks ja aakak čudovit atroj, prllagoden vsakdanji nevarnosti, da oboli. Ampak vsled nailk modernik metod a prekuhavanjem kram (s uniče-adravja potrebnih vitaminov) b naie apiofae navade v ži-aaS život as doM aRi polovico te prilike b posledica je, da prihajajoči bacili ln njih poale|iee mnogokrat dobe asa. ae zeva-rovaaa, ter kaj lakko
daoaiajo avoj aOj*
V vodi raztopijo joč Vltaasb B, as aakaja v veliki meri v TE AS-TOLAZU b ja eredstm, kl veSbuje aa« aa baljlaaje Bvotaik živcev b notranjih kolk, da sa lakka obvamjejo pred babaaijo ter popolnoma b izključno ja potrebna sa od vrnitev nevernih pedadie zdrave civilizacije. Izvrstno urejene, ga laMae potrebne snovi, primeianc v TBASTOLAZ, ja toeej aajiavmtaajla aa jačaaje života tak vrat. Ako buta alab ali daUkalaa leleiae aU spbk kaka ja val ielod.r
ikot aova
Shranite ta dhns f \ mnogo povanjem denarja tujih držav. Splošno se domneva, da 000.00 vrednoati radijuma jc bilo ianajdenega v Rusiji b opozarja na velike ameriške projekte za olje in drafo bduatrijo se namerava uveati v Ruaiji. Chicaika Tribuna dne 12. aept na novi kanal, ki je bil ravnokar odprt za plovbo mod Bna čijo, Perzijo in Srednjo Azijo, kar daje nove prilike aa dobava vega materijala za rusko-nemško zvezo "baker in z odprtjem bogate pe za Nemčijo ia*Rusijo. Pomislite, _ ni mogole prezreti te prilike, dobava
^OVBIOBIJB DttTARJA
Mi želimo vsaki osebi v Ameriki, J . po en zavoj naiega TEASTOLAZA. Mi smo
oglašanja, da hitreje seznanimo ljudstvo e tonika b zdravstvene snovi v YEASTOLAZtJ so vredne to ceno. Vi bodete zelo zadovoljni s tem
50,000 rabljev se vsm ponudi kot p stanejo niti en cent. Cena zavoju TEASTOLAZA Mi vsm jamčimo, da bodete Is vel kot zadovoljni ka voj teh zdrav ja zidajočik tablet f^
i	^V»»• • . VF'	»s f A #k M- *	fiSP^n-l
Izpolnite tu spodnji naročibi kupon b pobito afsrtpkoj. loži te $1.00, za kar bodete aprejeli zavoj TJSASTOLACLA -in SO.OO rubljev brez odloga. Zadovoljetvo jamčimo ali pi^rMmd pomnite ai, U ponudba je le aalaana, torej v ko* b za bodpčnoet, etorite to le danea.
• •••
100,000.00 ruskih rabljev ZASTONJ a $2.001 LAZA, dokler nam rublji m poidejo. Ml si pri da vam povrnemo denar, ako naie zaloga raskih »• pr* jm«no rti. oanU*.
t YEASTOLAX COMPANT
1258 So. Michigan Amnne, Dept. C. 442	CW0*Xl6,
*
agomiTB TA KU mm-*—** ***, mm

j. >
. .v u
pM p
E -
Dept. a 442, Okicego, m. ;j
TBASTOLAZ COMPANT,
USS So. Mlekigaa Avenue,
Prosfaa, pošljite ml zavoj TBASTOLAZ b ljev. PrfloAsaa asjdsto $1.00. VI mi vrnete deaa^ dovoljm.	r rVf ■ '
Ime
•* ——......'V..................................*
......................................................
.........................................Drflava	.......i
l PoBjate bkka tmAl v