izhaja vsaki 1., iO.,in BO„ dan v mesecu. C»-na za celo leto I grl. 50 n., za pol leta 75 n.
Posamezne številke se dobivajo vtabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov.
PRIMORSKI LIST
Poučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Uredništro in nprarailtro
I mu j« v Gorici, TTuneke | ulice it. 10. — Nefran-kovana pisma se ne 9 sprejemajo. Rokopisi se j ne vračajo. Upravništvo j sprejema oglase in na- f znanila po pogodbi.
Vso sa vero, dom, cesarja
Odgovorni urednik in izdajatelj: J. MarnSič.
Lastnik: Konsorcij „Primorskega Lista".
Tiska: Hilarijanska tiskarna.
Binkoštni odmevi!
Praznike sv. Duha praznovali smo ravnokar. Ta duh je duh ljubezni božje. Kjer pa je ljubezen tam je soglasje in ni nasprotovanja, nepokorščine, kljubovanja in upornosti. Žalibog da ta duh ljubezni božje in bratstva ne vlada več na svetu. Kavno narobe, povsodi vlada in se šopiri duh upornosti! Vsakemu ukazu in naredbi ozir. odredbi bodisi od vladne ali cerkvene strani se dandanes protivijo nekateri uporni duhovi. Ako n. pr. vlada odredi, da morajo njeni služabniki — uradniki — se učiti jezika naroda, med katerim služijo, ali da morajo popolnoma in natanko izvrševati jezikovno ravnopravnost, se oni takemu ukazu na tihem smejejo in ga molče prezirajo !
Ker je nedavno vis. namestništvo v Trstu izdalo ukaz, da še kruh najflneje vrste ne sme prodajati čez 20 kr. kilo. že tuhtajo judje, kako bi se uprli temu ukazu in kako ga zaprečili.
Ko je letos o Veliki noči premil, tržaški škof naklonil svojini vernikom neke izredne konferencije ali misijonske govore, se je tudi pri tej priliki pokazala upornost nahujskanega ljudstva. Šiloma so zabranili misijonarju nadaljevati svoje cerkvene govore. Ker so žugali, da bode kri tekla, je bil škof primoran nadaljne pridige ustaviti. Zdaj se ta upornost širi dalje po Istri, kjer Italijani nočejo svojega škofa sprejemati, da bi delil njihovim otrokom zakrament sv. birme iz jedinega vzroka ker je — Slovan. — V Gradcu niso zadovoljni z imenovanjem groia Gleisbacha predsednikom višjega sodišča. In zakaj ne ? Zato, ker je ko minister v Badenijevem minister-stvu podpisal jezikovne naredbe za Češko.
In kaj je bila lansko leto obstrukcija v državnem zboru druzega, kakor upornost in kljubovanje postavni vladi ? Tako vidimo povsod od jednega konca sveta do drugega le nepokornost in nasprotovanje ! Jeli čuda potem, da se je polotil tak puntarski duh tudi našega dobrega, pohlevnega in krotkega slovenskega ljudstva ? Nekdaj je bilo neču-vano pri nas, da bi se kje protivili ukazu župana ali kake višje oblastnije. In sedaj ? Znano je, da je goriško okr. glavarstvo že pred tremi leti prepovedalo vse javne plese v goriški okolici. Temu ukazu se težko pokori plesaželjna mladina, a še težeje nekateri krčmarji, ker si ne morejo s težko prisluženimi novci mladeničev žepov polniti. Zatorej je šinil tudi v njo uporni duh in začela se je puntati. Vkljub prepovedi okr. glavarstva in brez dovoljenja dotičnih županstev, je mladina priredila 15. in 22. maja v dveh okoličanskih vaseh javni ples. Mladeniči so tako zaslepljeni ali zapeljani (kdo ve ?) da, nič ne marajo, tudi, če bodo kaznovani z večtedenskim zaporom.
Ali ni to žalostno ? Kam plovemo po tej poti ? Kam pridemo, ako se bode na tak način avktoriteta ali veljava naših predstojnikov zaničevala in z nogami teptala? Ako se bo to dopuščalo, potem se kmalu vzkoti mladi revolucijonarni naraščaj na kmetih, ki se sem ter tje že sedaj ne boji Boga, ker ga preklinja; ne „prežonov“, ker sam sili notri; ne županov, ker jim pred nosom kljubuje in postavo krši...
Tu torej tirjamo v imenu javnega reda in ljudske morale, da se najstrožje kaznujejo taki mladi uporniki (revoluci-jonarji)!
Bog pa ne daj, da bi se slavna politična oblast uklonila vaškim razgrajačem in izpostavila v zasmeh dobromisleče župane in posredno samo sebe s preklicem prepovedi javnih plesov.
Sicer pa smo na Primorskem: in pri nas je vse mogoče! — O tem priča Trst, kjer se je moral škof vmakniti poulični druhali. In mi smo slišali, da, govori se, da se v mesecu juniju odpre zavornica semnjev... in da se bodo „bre-jarji“ slobodno vlačili od vasi do vasi, seveda v ljudski blagor (?) in povzdigo
patrijotičnega letošnjega slavlja! Ako se to zgodi, tedaj mi že še spregovorimo in še kdo drugi.... Za danes pa kličemo svojcem: Rojaki! bodite podložni višji oblasti! „Ni namreč oblasti od drugod, kakor od Boga, kdor se oblasti ustavlja se ustavlja božji volji". (Rim. XIII. 1.)
Tmeštatfe prevzv. kneza in nadškofa
Ir. Jakoba lissia,
Pred semeniščem.
Slovesno vmešoenje (iutronizacija) prevzv. kneza in nadškofa je bila, kakor znano 22. maja. Ob 9. uri je' daroval stolni prošt msgr. Jordan v
osrednjem semenišču tiho sv. mašo,
pri	Jig^IJdlpLl^as^pž. .Ju^i^n^vla -
dika, stolni kapitel in mnogo duhovščine, katera je prihitela iz raznih, tudi najoddaljenih delov nadškofije, da se pokloni svojemu nadpastirju. — Med mašo so se zbirale vse šole in druga društva, da se udeleže sprevoda. Žal, da moramo pribiti, 'da so prezrli naše Sloaine zavode. Da nas prezira židovsko - liberalni magistrat nas ne boli, ali da nas je na Dunaju zatajil — v občo veselost — mož,
kateremu je mati Tirolka, _očq iz Št. Andrežaiy<rčFq.nhs j^iaruga'obtc/st prezira to — žali. Temu ne moremo, ne smemo molčati in tudi ne bodemo nikdar molčali. Prevzvišeni, kateri enako ljubi vse svoje verne, gotovo ni hotel tega. S tem so napravili gospodje poklon le židovskim interpe-lantom na magistratu.
Sprevod.
je začel iz semen, kapele. Vreme krasnega majnika, ga je poveličevalo. Iz vseh cerkev so prinesli zastave. so bile okrašene. V dolgejh^sjroe^mu so se vrstile razne meščanske šole, gimnazija, realka, razne družbe, redovniki, bogoslovci, duhovniki, kapitel in pod baldahinom knez in nadškof.
\ Ob obeh straneh pa se je trlo nešte-1 vilno naroda. Mogočno je odmevala < caharijeva pesem „Benedictus“ od vi-; šokih sten. Prevzvišeni pa je delil I vernemu ljudstvu blagoslov. — Pred ! stolnico so čakali dostojanstveniki raznih vojaških in civilnih oblasti v svetlih uniformah, oddelek vojaštva in : veterani s svojo zastavo.
V stolnici.
Ko je vstopil prevzvišeni zabu-
in pevci:
čale so orgije, orkestra
I
| „Glej veliki duhovnik" („Ecce sacer-| dos magnus"). Nadvladika je najprej
I	počastil kralja kraljev v najsv. zakramentu. Pred vel. altarjem so se potem prečitale listine imenovanja papeževega in cesarjevega in prevzvišeni je na to stopil k svojemu prestolu. Stojni prošt ga je nagovoril v latinskem jeziku, na kar je nadpastir odgovoril v izbranih besedah tudi v latinskem jeziku:
Služba škofovska je že sama na sebi težavna in odgovorna, pravo breme, ki bi bilo še za angeljske moči pretežko. Dan današnji pa je ta služba še bolj težavna, ker so premnogi ljudje vero izgubili, drugi pa se premalo menijo zanjo. Teh težav svoje službe sem si svest, ko jo sprejemam. Prosim'Vas tedaj, čč. bratje, pomagajte mi, ker ste tudi Vi v isti službi ko jaz. Glejte, da boste vsi složni inei seboj in z menoj, da ne bodo eni podirali kar bodo drugi zidali. Vsi smo si bratje v Kristusu, vsi smo isti službi posvečeni, vsi poklicani v eno in isto večno življenje. Ne smejo nas torej ločiti posvetne koristi, če so nas večne koristi združile. Edinost je nam pa tudi izrecno priporočil in zapovedal Jezus Kristus. V slovesnem tre-
14
L I S T E K
Moja doba in podoba.
Spisal Andrej Marušič.
(Dalje.)
Ko je bil državni zbor razgnan (7. marca 1.849), bežal je F. z velikimi težavami proti sleški meji in pri Oderburgu prestopil na Prusko ter ustavil se v Ratiboru in Vratislavi, pa tudi tam ni bil varen; dohitel ga je iskalni list dunajske preiskovalne komisije, imela ga je že v rokah pruska policija, toda jej je ušel in prišel na Saksonsko, v Draždane in potlej v Lipsko, od koder pa je moral čez nekaj časa spet odriniti vsled neke rabuke, ktero so podtikali avstrijskim begunom. Ni vedel, ali bi šel v Švico ali v Hamburg; odločil se je za Hamburg. Ker pa tudi v tej „republiki" ni bil za-nj zrak prav čist, odpeljal se je v severno Ameriko. Kaj je izprva tam počel, ni za gotovo znano ; — pravili so, da je celč krčmaril — pozneje je bil učitelj. Pred kakimi 20 leti seje vrnil v Evropo, bival nekaj časa v Gradcu, kjer so njegovi stari somišljeniki nabrali za-nj celih osem gold. in nekaj krajcarjev! Preselil se je torej na Dunaj in dobil tam po prizadevanji nekih prijateljev „48 letcev" eno mesto v mestni ubožnici, toda ni živel notri, ampak kot „Pfrundner“ v privatnem stanovanji. Obiskovali so ga nekteri znanci in dijaki. Umrl je pred 12 — 15 leti, pa ne, da bi se bil spametil! — Dasi se je Fiister zel6 ponašal, da je bil 1. 1848, kar je bil, srečnega ga ne moremo imenovati. Naj veča uganjka gledč njegovega značaja je meni ta, da pri vsem tem, kar je očitno storil in govoril na Dunaji in kar povdarja tudi v svojih „Memoiren“, v kterih kaže, da je imel o katol. veri in duhovskem stanu svoje — recimo — posebne pojme, imenoval se je vendar o vsaki priliki z nekakim ponosom „katholischer Priester" !! O svojih cerkvenih govorih pripoveduje F., kaj so mu ljudje očitali: „Hier predige ich zu protestantisch, dort zu katholisch ; da war ich zu lax, dort zu rigoros, immer aber zu wetlich, zu freisinnig". Jez sodim, da „zu weltlichu.
Po vseli opisanih dunajskih zmotah mojega nekdanjega profesorja in prednika vrnimo se nazaj v Gorico. V slovo od modroslovišča naj navedem nekaj šaljivega iz našega dijaškega kroga. Bil je med nami 1. 1847 in tudi še v I. letu bogoslovja neki Talijat (od sv. Lucije na Mostu doma), enomalo len, pa genialen mladenič, ki se je pozneje kot vojak bojeval in mučil na Ogerskem in vsled tega 1. 1849 ali 50 v Ptuju kot invalid umrl. T. je sestavil elegijo v lfit.-slov.-furlanski mešanici po kopitu O vid-je ve „Me miserum, quanti montes volvuntur aqua-rum“ : — „Jamjam tacturos sidera summa putes". Nadpis elegiji je bil: „Supplex prošnja studentis ad Jovem O. M.“ Iz pesmi same sem si zapomnil prvi distichon:
,.0 Jupiter revnih, tolaži, consoli ti mene!
En, nec križa ‘) imam, quem pro cidellis2) darem".
Tej elegiji naj dodam h koncu še nekaj veselega.
Pri nas nismo poznali imena „črna“ šola, jez bi modro-slovišče imenoval raji „bela“ šola, ker je to doba naravnega mladeniškega veselja. Cvetu veselja iščejo dijaki navadno v tem, da se shajajo v gostilnah. V gostilne hoditi je^bilo
seveda nam akademikarjem po šolskih disciplinarnih pravilih dovoljeno. Gostilna, v ktero sem jez z dvema prijateljema m. novembra 1846 v prvo zašel, bila je, pa le prav malo časa, v tisti Catinelli-jevi hiši („Passaggio Edling"), kjer sem bil po-pred domači učitelj. Mislite si: v istih prostorih popred domači inštruktor, potlej vesel pri kozarcu vina; 11 let pozneje so me hoteli spraviti tje — kakor pozneje povem — za ravnatelja mestne deške šole, ki je še zdaj tam, in od 1. 1884 naprej nadzorujem v isti šoli — verouk. Tako se v človeškem življenji vse spreminja! Iz omenjene nove gostilne smo šli tisti večer v dijaško gostilno „Alla Speranza" v kapucinski ulici. Našli smo tam 3 — 4 sošolce, ki so se mene — novinca — posebno razveselili in mi začeli brž napivati: „Trink’ aus, sauf’ aus ....“! potem so peli „An der Quelle sass der Knabe . . . .“ Ti kolikor toliko hrupni, dasi pošteni izrazi veselja niso prav ugajali moji naravi; veliko bolj so mi pa ugajali tihi „likofi“ — po prestanih preskušnjah — v Solkanu pod skalami pri Soči („Janda“ !). Poviševal je moje veselje pri „plutzerjih“ nepopisno romantični kraj.
d) Bogoslovska in semeniščna doba.
Dober učenec živi v mlajših letih sploh le za šolo; kaj je prihodnji poklic, ne razume še prav, zato tudi le mimogrede včasih na-nj misli. Jez nisem nikoli kaj druzega mislil, ko da pojdem v „žemindr“, in to tem rajši, ker sem se bil že kot deček v „kler’ke“ zaljubil, ko so hodili na Rojice na sprehod in smo jim mi otročaji tekali naproti in spoštljivo vpili: „Kup’ju vijobce" ? ,,Ni3j kup’ju, m?j“ ! Všeč mi je bil na njih častitljivi obleki sosebno višnjevi pram („franze“) spredej na pasu in višnjev rob zadej na plaščicu. Pa tudi druga znamenja so kazala menda mojo sposobnost za duhovski stan: da so me namreč cerkveni obredi veselili, da sem znal že kot gimnazijec na pamet peti vse, kar poje mašnik pri peti maši; najbolj všeč mi je bilo slovesno predglasje.
Prišle so počitnice po končanem II. letu modroslovišča, sept.-okt. 1847. Stikali smo sošolci glave vkup, kje bi našli kak formular za prošnjo, ki smo jo imeli vložiti v „škofiji". Oglasilo se nas je 18 samo za našo škofijo, v centralno semenišče pa je bilo sprejetih le malo, ostali smo skor vsi ekster-nisti, ker ni bilo v centralnem semenišči prostorov; razločevali smo se od „filozofov“ le v tem, da smo hodili civilno-črno oblečeni v semenišče, v bogoslovski kollegij. Novo življenje se je pričelo.
V	I. bogosl. tečaji (letu) smo imeli dva profesorja: za cerkv. zgodovino starega prof. Jak. Stibiel a; za vse staro-zakonske predmete, kterih je bilo čvetero, pa mladega prof. Štef. Kocijančič-a. Po pravici povem, da prvi vtis od teh dveh profesorjev ni bil prav ugoden. Mi smo bili namreč prejšnji
2	leti vajeni poslušati naj lepša nemška predavanja, in zdaj ? G. prof. St. je obširno Klein ovo zgodovino bral, prof. Kocijančič pa, čegar vrlin nismo še poznali, bil je v pravem in priličuem pomenu sramežljiva devičica, mlad, lep, nedolžen, pobožen in — kakor se je pozneje pokazalo — učen duhovnik; govoril je preveč mrtvo. — Vse knjige za stari zakon smo dobili iz semen, knjižnice ; „Klein-a“ 4 debele zvezke je imel pa vsak sam.
‘) „Križ“ ■= krajcar	Pis.
J) „cidella“ (furl.) = v izvirnem pomenu sladčica, v dijaškem jar-gonn pa hlebec kruha (noli).	Pis'
notku, ko se je poslovil od učencev in iinel stopiti na altar sv. križa, da bi se daroval Očetu za naše grehe, je učencem ponavljal in ponavljal svojo srčno željo, da naj bodo vsi ko eden. Prosil je tudi nebeškega Očeta te milosti učencem, da bi bili vsi ko eden.
—	Ta je torej želja Srca Jezusovega dragi bratje, ta je pa tudi njegova zapoved. Kdo se bo ustavljal ti želji? Bodite torej vsi ko eden v Srcu Jezusovem, enega srca in enih misli v službi Gospodovi. Podeli nam Gospod to milost po priprošnji Marijini in sv. patronov naše nadškofije !
Prevzvišeni je bil ves ginjen in je govoril s ^rosečijn glasom. Izpolni Mu Bog želje Srca Jezusovega!
Zdaj se mu je poklonila duhovščina. Slovesnost je zaključila slovesna ponti-fikalna maša. O petju pri maši, govori veščak na drugem mestu v našem listu. Po sv. maši spremljala je duhovščina svojega nadpastirja do voza in prejela še enkrat blagoslov.
Napitnica-.
K jhbedu je bilo povabljenih 34 gostov. Na desni Njega Prevzvišenosti so sedeli c. kr. namestnik grof^Goese, nadškof^Glavina, b:iroir^Winkler, župan Venutti in drugi, na levi na deželni glavar grof^Coronini,. škorrherk, glavar^Bosizio, predsednik Defacis in drugi. Napitnica Njega Prevzvišenosti se je glasila: „Da sem danes mej
vami, ni se zgodilo po nudi volii.
Pr šel sem v Gorico no volii nre-
svitlega cesarja ifppo volji sv. Očeta. Branil sem se te službe in sem opo-zoril presvitlega cesarja, da nisem več
v letih, da bi sprejemal nove službe in da so goriške razmere čisto druge
ko one, v katerih sem zrasel in živel do zdaj. Ali presvitli cesar je vkljub temu hoteTT naj grem v'Gorico. Vdal >sem se še zlasti za-to, ker je tudi sv.
*Oee izrecno to želel in hotel. Ysi pa vemo, kolik mož je sv. Oče Leo XIII. Tolikega papeža svčt je moral biti meni zapoved. Ko tedaj po volji naj-viših oblastnikov sprejemam novo službo, naj izrazim do njiju svojo vdanost in pokorščino s tem, da napijem Njega Veličanstvu presvitlemu cesarjtUFrancu Jožefu in Njega Svetostj^ieonu XIII. katerima zakličemo vsi trikrat: Živela !
Takoj na to je Prevzvišeni napil c. kr. namestniku Goessu. Izrazil je željo, da bi cerkvena in državna oblast zložno in zaupno sodelovala za časno in večno blaginjo ljudstva. Cerkev ceni visoko podporo državne oblasti in menif da tudi državna oblast ceni podporo cerkvene oblasti. V tem upanju priželel je c. kr. namestniku, naj bi še mnogo let zastopal presvitlega cesarja v naši krono vini.
Grof Goess je odgovoril zjizbra* nimi besedami želeč, naj bi se Njega Prevzvišenosti posrečilo želie in namene strank in narodov goriške dežele" zdrnziti in napeljati na plodono-sno delo v čast cerkvi in domovini.
Slednjič je še deželni glavar eks-cel. grof Fr. C o rO ni ni napil Prevzvi-šenemu rekoč, da je naša dežela imela vselej izvrstne pastirje, vredne naslednike sv. Mohorja. V imenu samoupravnih oblasti izraža veselje, da je tudi takrat zasedel prestol goriških nadškofov tako odličen mož.
Dopisi,
Iz Podlgore. Stavka delavcev in delavk v papirnici' je končana. Žačele so jo delavke, ker ser sodile, da je njih plača prepiškava. Novinke imajo namreč po 50-65 kr. na dan ; 70 kr. pa ima le ena izmej okoli 200 delavk! — Mej temi delajo e iti že po 10 25 let ! — One so hude na nekega zida „ Vetkomarja•*, češ da jih zbada kakor kak komar in da pod njim ni mogoče obstajati!
Tudi zdravnik je bil baje povod »ta v ki, ker skoraj vsakega sili v — Spital 1 Delavke so stale ena za vse in
vse za eno! Ker se delavkam ni vgodilo, so priredile procesijo z mlajem na čelu po Podgori !
Za ženskami so prišli na vrsto moški, ki so se sklicevali, da ne morejo shajati s plačo pri zdajni draginji itd. Njih plača se razteza mej 70-90 kr. na dan ! Direkcija jim je odgovorila, da naj vsi skup počakajo 3 dnij, da pride glavni šef iz Dunaja.
V	sredo popoldan je prišel mirit g. komisar Prinčič in delavci so šli delat v nadi, da jim vgodi „šef“ ! V petek popoldne je le ta dospel iz Dunaja in odgovoril, da ne nese itd., da rajše zapre tvornico, nego bi vgodil! Le kalamdri-stom je obečal 5% zvišanja plače.
Delavci in delavke so na to zopet priredili procesijo s tremi mlaji in „Reihe und Glied“ po 6 skupaj! Delavke so bile na sredi. Ta procesija je šla notri v Ločnik. Okoli poldne so se vrnili v Pod-goro in so našli vabila nabita na tvor-nici, da naj vsaka pride v saboto po plačo ! Mej tem ko se je izplačevala, so bili nabili še eno naznanilo v treh jezikih, da naj namreč vsi pridejo delat v torek, kedor bi pa ne prišel, da bo krat-komalo odslovljen.
Delavci so bili zbegani! Ločniški damokratje so telegrafirali po Camberja in Učekarja v Trst, ki sta prišla v nedeljo zvečer k Dreherju, v pondeljek pa baje celo v Podgoro. Njih misel je bila ta, kakor smo čuli, da naj gredo vsi delavci v torek na delo in da jim čez 14 dnij že povedo, kaj in kako bo storiti, če se jim plača ne izboljša itd.
„Strajk“, ki je imel do cela rdeči in laški značaj v slovenski Podgori je tako končan !! Mi smo dobili prav na-tančnje vesti o tem „šČoperuu, pa smo jih prihranili za Del. prijatelja, ki izide v sredo ! Na svidenje !
Iz Št. Andreža. Dne 22. t. m. priredilo je „Braluo in pevsko društvo v Št. Andrežu" zanimivo veselico. Iz mesta in okolice zbiralo se je mnogo ljudstva na dvorišču gospoda Jožefa Nanuta. Kmalu po 5. uri piičela je veselica. Zagrinjalo se vzdigne in zagledal si veličasten zbor pevcev in pevk pomnožen še z vrlimi pevci goriškega „Sokola". Peli so dobro, nekatere pesmi celo dovršeno. Na željo ljudstva ponavljali so vse pesmi. Kako mogočno bi se razlegala pesem iz toliko krepkih grl v zaprtem prostoru! Gosp. pevovodji je treba le čestitati na vspehu. Le želeti bi bilo, naj se pri kmetskih veselicah težavne skladbe opuste, in uče narodne, koje ljudstvo tako rado in lepo prepeva, utis bi bil mogočnejši. Pozdrav je vsem zelo ugajal. Društveni tajnik g. Leopold Furlani je v kratkih pa jedrnatih besedah mnogo povedal. Srečno društvo če se vresničijo njegove besede. Slišali so ga tudi tisti; ki so nekdaj trdili, da je proti društvu.
O	igrokazu : Rosana* in igri: „Pol vina pol vode“ ne morem natanjčneje povedati, ker se v ozadje ni nič ali le malo slišalo, le po kretanji dotičnih igralcev je bilo soditi, da so bili kos svojej nalogi. Pač nehvaležno je predstavljati igre na prostem ; zato morajo biti močna in zdrava pljuča pa tudi akustično dvorišče.
Po končanem sporedu zabavali smo se ob izvrstni godbi vojaškega orkestra in dobri kapljici vina. Gospod Makuc se je pa zopet pokazal mojstra svojimi umetnimi ognji. Zadovoljen sem se vračal domu, želeč naj bi nas kmalu zopet razveselilo vrlo društvo s kako veselico, „Živeli“!	X.
Iz Kranjskega 23. maja 1898. — Te dni se veliko govori in piše o odhodu, prihodu in vmeščenju kneza in nadškofa dr. Jakoba Missia. Vsebina zadnjega vašega „Pr. Lista" mer sili, da tudi jaz pero sprožim.
„Prim. List“ je omenil, da se kneza in nadškofa Goričani boje in da se že nekateri pripravljajo na boi ali odpor. Čt^fivtojes, smemo na vsa usta govo-
knezn in S k of n_M _ K ranj s k fi m, škusajo
na Goriškem doseči svoj namen. Da se
pa Goričani ne vsedete, kakor mnogi Kranjci, prezgodaj na limanice brezvestnim ijudem, je potrebno vedeti zakaj je trajal pri nas boj proti dr. Missi-ji. Za popolni odgovor na to vprašanje zadostujejo te-le besede : Ta boj je trajal pri nas edino za-to, ker ie dr. Missia_atrago k r š č a n s le o-k a t oližkr- škof.
O prihodu dr. Jakoba Missia je bil
PVM]lei)^n^v«u^^ripfosto, otttocifuo ljudstvo, kjer še ni bilo podjarmljeno liberalnim zastopstvom, je tičalo v gmotni in duševni tmini; bili smo torej gmotno in duševno na krivem potu. Bistro oko katoliškega škofa je takoj opazilo, kaj
preti naši deželi, če še dolgo ostane ta položaj. Za to je nastavil proti temu katera ie počasi, pa ubogi, poživljenja po-
rnTtafpilšTar trebni narod.
To in nič drugega ni dalo povoda za boj!
Vsakdo bi bil moral v tem delovanju kneza in škofa podpirati ali vsaj ne podirati, kar je s trudom zidal, toda bilo je drugače : Kača, kedar ji stopiš na rep se zvija, pes pa zacvili; tako je pričel tudi kranjski lažiliberalizem. Da bi si pridobil pristašev, je napeljal jiajprvo vodo na svoj mlin s tem, da je proglasil dr. Missi-io za. največega, nemčuria na
Kranjskem. T*v poskus se je. dobro od-ravnomTuhTTc temu veljavnih dokazov, so se dobili, posebno med tako imenovano inteligenco, ljudje, katerim je narodnost prva, vera zadnja — cel6 zasebna — stvar, da so se dali zaslepiti in začeli črtiti škofa iz narodnega ozira. — Tudi jaz sem bil poklican v
neko družbo, edino za to, da se mi je
dr. Missia opisal nemčur in malovreden škof -, ker so mi šle dotične’‘besede preko uSeš, sem bil počasten, vkljub temu da nisem do današnjega dne s prevzvišenim nikoli občeval, samo dvakrat ga telesno videl, z naslovom „Missijev petolizec" — Liberalizmu pa to ni bilo dovolj; stikal in iskal je po vseh kotili da bi našel kaj črnega in če se je kaj dozdevnega pokazalo, je hitro po privržencih vpil: škof Missia ie tak in tak. Vse to pa ni pomagalo, čim več se je vpilo, tim bolj se je svojega škofa ljudstvo oklepalo v zavesti, da poštena stvar zmaga. Zmagala je. ker je Bog blagoslovil delo in obdržal knezu in škofu trdno voljo. Večina nasprotnikov je utihnila — prišla je do spoznanja. O^tal^jieščica sicer £e bi'ijha žveploognjeno sovraštvo £ez__mejo, kakor razvidno, namenofha m Imče-nahujskati vernike goriške metropole zoper delovanje novega višjega pastirja. Upajmo, da se to ne zgodi: Bog čuva pri svojih! KrSčjfijske liubeznf/ polno srce pastirja ~>istusove$i kakoršen je prevzvišeni dr.
PrevzvišeirP! dolgo ste bivali med nami, vendar še premalo !	K—c.
Iz koboriškega kota. Zdravniške razmere so pri nas take, da niso v sramoto samo deželi, ampak tudi državi. V tako obširnem tominskem glavarstvu sta samo dva zdravnika: c. kr. okrajni v Tominu in občinski v Boleu. Prvi je bolj uradnik kot zdravnik in ima le malo časa za izvrševanje zdravniškega poklica od 23. dnfe t. m. do 28. junija ima skoro izključno le opravilo s cepljenjem kozic. Pri tem se pa mora še pomisliti, koliko vasi obhodi en sam dan. Doma ima dovolj dela v pisarni. Vsak človek je včasih tudi rad prost in primerilo se je, da je dobil kratek dopust. In zopet se je primerilo, da je bil prav takrat tu fantovski pretep. Komisija je prišla in k njej c. kr. višji okrajni zdravnik iz daljne Gorice! Gotovo ni prišel zastonj, česar ne more nihče zahtevati. Lansko leto je tu razsajala med otroci — pa tudi od-raščenim ni prizanašala — davica ; moral je prihajati zdravnik iz Podbenesca na Laškem — ki se je še precej privadil našemu jeziku, — bodi vsaj v tem oziru vzgled našim c. kr. uradnikom — in odnesel je iz ene same vasi nad 300 (tristo !) goldinarjev. Bolški g. zdravnik je pač le občinski in ne verujem, da bi Bol-čani radi videli — ker ga plačujejo sami
—	da bi hodil daleč okrog. Iz zanesljivega vira sem slišal, da sta slovenska odbornika sestavila prav lep načrt zdravstvenega zakona, pa da so jima laški tovariši v deželnem odboru črtali zdravniški mesti v Cerknem in Kobaridu. Prav oni gospodje, ki imajo vedno v ustili hurna-niteto, je ne poznajo, mari mi Slovenci nismo „humaui“ ? Lah, ki mi je to pravil, je postopanje laških odbornikov prav ostro obsojal.
V	celem kobariškem kotu, ki šteje tri županstva z blizu 4000 ljudij, ni niti ene babice. Zdravnikov ni, babic ne, denarja za daljne pa tudi krajše poti, posebno pa za oddaljene zdravnike ne, ker so dragi. Hudo je, ako je človek oddaljen od sveta, svoje pridelke mora ceneje prodajati, kar pa nima in rabi, drago plačati. Beata solitudo !
Iz Zapotoka. Vaš list, kojemu smo pred dobrim prorokovalik večemu ‘/» leta obstanka, povspel seje prevstrojen do vižjestopinje, pridobivši si v raznih slo-‘jevih‘Zaupanje, tako da mu je zagotovljen obstanek. Smelo trdim, da se ja tudi meni Vaš list prikupil, odkar odločneje piše v katoliško narodnem duhu.
Danes Vam moram podati tužno sliko naše cerkve. TukajšaaJ vikarijska
cerkev, če jo sploh smemo tako z vati, podobna je kaki samotni zapuščeni kapelici, v koji se je bogoslužje že davno pustilo. Zidišče je starinsko, krivo in tanko, tako, da se ob deževnem vremenu voda iztaka v prezbiterij in v žagrad. Podstrešje je staro, tramovi in vezi so večinoma gnjili, trohljivi. Okoli cerkve je toliko prostora, da se komaj kapnica odteka. V skalnati duplini ležeče cerkveno zidišče je z grobljo obsuto, tako da komaj jeden za cerkvijo okoli zleze, vendar mora paziti da si glave ne razbije. V cerkvi ni obhajilne mize, ne prižnice* ne orgelj, ne stolov, za stare ljudi; niti jedne spovednice ni! Za silo se uporablja „ad hoc“ zdolbljena in navrtana dilja! Malo krstišče je pri vhodnih vratih z deskami ograjeno, kakor jasli. Cerkvena ladja meri 6 m. dolžine, 4 m. širine 5 m. višine imajoč le jedno 35 cm. široko in 1V9 meter visoko, oknice; drugo približno slično luknjo izdolbil je bivši g. vikar. Skromno svetišče ali prezbiterij se ne more vpoštevati, ker je še za duhovnika in Cerkvenika premajhno. Toraj vlada v cerkvi za časa cerkvenih opravil temota, tesnobna tišina, vlaga, kar je obsojanja vredno že iz. zdravstvenih ozirov! Veliko ljudi mora še na prostem zunaj cerkve ostajati, ker cerkev je pretesna in premajhna. Pripomniti se .l*.lora> ^a zahajajo semkaj k službi božji v bližini nahajajoči se verni iz Marijinega Celja, Gorenjega Polja, kakor tudi obmejni Benečani ob Judriji. Žagrad nima vhoda. Jedini cerkveni vhod je 1 m. širok 2 m. visok. Vrata istega pa z ključavnico vred bi prijala bolj hramu ali kaki kmečki kleti, nego hiši božji. To je res žalostna, pa resnična slika naše vikarijske cerkve. Oblasti bi veudar morale prepovedati v tako malem hramu nadaljevati sveta opravila, ker se na tak način božjemu imenu nečastdela in se ljudstvo mori in zdravstveno kvari.* Na koru iuč ugasne, če so vrata zaprta med mašo. Večkrat koga šibkost premaga da ga morajo iz cerkve peljati ; duhovniku pa jemlje glas, če glasno pridga ali poje itd. Iz zdravstvenih in iz dvuzih mnogoličnih vzrokov in ozirov je vtemeljeno in opravičeno nameravano zidanje nove cerkve ali pa prenovljenje sedanje obstoječe. Vikarijšče za g. vikarja je veliko in pro-storno-nasprotno pa je cerkev za Boga, kakor sem vam objavil, res pravi pravcati hlev. Kdo nam pomore ? Mi sami pa Bog. Kako pa ? To sporočimo prihodnjič!
St;
sp
ni
Politični pregled,
Notranje dežele.
Državni zbor se je sešel danes. Nadaljuje se razprava o nujnih predlogih glede preuredbe jezikovnega prašanja. O uspešnem delovanju ni misliti, ker so si nemški kričači že zopet preskrbeli novega gradiva, s katerim bodo ovirali plodno delovanje drž. zbora.
Delegacije so dokončale svoje delo, t. j. dovolile so vse, kar so zahtevali skupni ministri. Posamezni delegatje so posebno pri vojnem proračunu povdarjali, naj bi se vojaštvo oziralo na kmetovalce in male obrtnike, ter naravnost od njih naročalo vojaške potrebščine. Vojni minister pa je odgovoril, da bi rad, a ne more. Tako kmetovalec plačuj za vojaštvo, dobiček pa shranjuje židovski pre-kupci. Govorilo se je tudi o jezikovnem vprašanju. Delegat Hochenburger se je razkoračil nad vojnim ministrom radi bo-sniškega polka v Gradcu. Vsprejete so se vse postavke brez vgovora, tudi 30 milijonov za ekspedicijo na Kreto so delegatje mirno dovolili.
Nagodbeno prašanje se je odložilo do konca leta. V tem času hoče Tliun vse poskusiti, da omogoči redno delovanje drž. zbora. Tako se zopet sklene začasna pogodba, ostanejo vse stare krivice, odgovorni za to pa so kričači, ki vse drugo prej zastopajo kakor ljudske koristi, Grof Gleisbacli je imenovan predsednikom graškega nadsodišča. Mož je stari liberalec, ter je pri Slovencih še izza prvega posredovanja v najslabšem spominu. Sedaj ga pa še Nemci nočejo. Graški Nemci so vprizorili burne demonstracije radi njegovega imenovanja, češ da je podpisal Badenijeve jezikovne naredbe. Skozi tovorni magacin v spremstvu vojaštva je šel z vlaka v svojo kočijo. Graški mestni zbpr je v javni seji protestiral njegovemu imenovanju, ter tudi degradiranapju reservnih častnikov. Kaj stori vlada, ne vemo. Vedeli bi, ko bi se to go lilo v Ljubljani ali Pragi.
V,nanj« države.
Umrl je najvplivneji angleški državnik Gladstoue v 89 letu svoje dobe. Bil je večkrat minister. Ko zagrizen pri-
VI
še
V8
ci
k<
di
la
vi
sc
a
ki
b<
m
m
nt
Š]
ji
M
či
C
di
l£
ti
d
a:
n
b
P
k
ž
z
s
d
b
staš anglikanske cerkve je bil velik nasprotnik papeštva, pač pa vnet zagovornik teženj bednega irskega prebivalstva.
Nemiri v Italiji so tedaj vsaj navidezno udušeni. V izstradani množici pa še vedno vre. —• Vlada je zaprla vse nevarnejše rogovileže ter razpustila vsa socialistična društva. Porabila je to priliko, da je razpustila tudi več katoliških društev. Posebno se vlada znaša nad milanskim nadškofom, češ da je nalašč osta-vil Milan. Tudi te nemire hočejo frama-soni izkoristiti proti cerkvi in duhovščini, a za hrbtom se jim zbirajo revolucionarji, ki jih je prej ali slej uničijo. Cerkev pa bode ostala.
Španjsko ministerstvo se je ko-majs popolnilo, ya že zopet razpada. V vsej nesreči uboga Španija še do stalne vlade ne more priti. — Filipinske otokshočejp Španci prepustiti Francozom samo da se jih Amerikanci ne polaste.
Vojska med Španijo in Ameriko. Mnogo časa je že poteklo, toda do odločilne 'bitke še ni prišlo. Spanjski admiral Cervera je prišel srečno v kubansko vodovje, kjer se spretno ogiba amerikanškim ladijam. Srečno je priplul v pristau San-tiago, kjer se je oskrbel s premogom in drugimi potrebščinami. Za njim je hitel ameriški poveljnik Sampson, da ga zajame v zalivu. Toda Španjci so mu naj-brže ušli pravočasno. Amerikanci stražijo prazen zaliv. Španci pa se jim že v kakem drugem kraju rogajo. Amerikanci so. že razbobnali v svet, da so bili Španjci zopet tepeni. A to je pristna amerikan-ska raca. Amerikanci pa tudi ne napredujejo. Primanjkuje jim ladij, s katerimi bi prevažali vojaštvo in strelivo na Kubo. Sklenili so najeti še 100.000 prostovoljcev. Ko so Amerikanci pri Biskagi skušali vtipotapiti orožje in strelivo, so jih Španjci pustili na suho, potem pa padli po njih in jim odvzeli vse orožje. Na drugi strani pa se poroča, da so Španci premagali Amerikance pred Santiagom in da so usmrtili admirala Sampsona.
Na Francoskem so volitve neugodno izpadle za vlado. Zato sedanja vlada odstopi.
Kaj novega po Slovenskem?
Na Kranjskem. Vrhniška železnica se že gradi. — V vrhniških gozdih so zasledili dva medveda, ki sta raztrgala že jedno goved. — Državni pravnik J. Pajk je imenovan podpredsednikom dež. sodišča v Ljubljani. — Na Pijavi Gorici je nastal velik požar, ki je uničil 14 hišnih številk. Cerkveni zvonik je popolnoma uničen. Zažgali so otroci. — Marijine družbe z Gorenjskega so romale k Mariji na Brezje, kjer se je vršila lepa pobožnost. — Nad Vrhniko je povozil vlak sedemletno deklico, ko se je po železničnej progi vračala domov. —
V	Rovtah je pogorela hiša posestnika Jereba. Žena je gonila ovce iz hleva, a vdre se strop in zasuje ženo, ki je popolnoma zgorela. — Novo vojaško bolnišnico bodo zgradili v Ljubljani.
Na Štajerskem. V Mislinji je kupil ondotne velike fužine jud Špitzer iz Dunaja. V slovensko Štajersko se vedno bolj zajedajo judje in Nemci. Bes žalosten pojav. — Ogenj je uničil posestvo Iv. Grandušetoa. Škoda je velika. — Novo deželno bolnišnico zgradi dežela v Slo-vengradcu. — v Spod. Doliču so našli kočarja Martina Počnik s prestreljenim trebuhom v postelji. Ustrelil ga je njegov pasterk na prigovor lastue njegove žene. Oba sta pod ključem. — Utopljenko so izvlekli nedavno iz Drave blizu Vurberka. — Obesili so v Mariboru dne 21. m. m. morilca Wratsckkota, ki je umoril tasta in taščo. Umrl je skesan.
Na Koroškem vlada posebno zasleduje Slovence, ki razširjajo „Mir" med ljudstvom. Več tožba je že bilo, a vse so bile luknja v vodo. — Ko je bil novi dež. predsednik v Velikovcu, mu tamošnji okr. glavar ni pokazal slovenske šole sv. Cirila in Metoda. Zakaj ne, si pač lahko razlagamo. — V Turdančih pri Mariji na Zili je pogorelo pet hiš. Zgorelo je tudi pet ljudi. — V Škofičih je pogorela Kojskeva hiša. Zgorelo je tudi 14 ovac.
H « ¥ IC S.
Gorica.
Nadvojvoda Leopold je umrl 24. ^ m. v gradu Hornstein.
Prevzv. knez in nadškof je daroval goriškemu županu 500 gld. za mestne uboge. Kako^se je jlar razdelil, si lahko mislimo, cha***.	&<<>>	?!
PmzBfenemn knezu' in nad-skoru sta se v imenu klubaš!ov7~gež.
poslancev poklonila gg. dr. Ant. Gregor-čič in grof. Alfred CoronlnT
Novega kneza TnHškofa je Ljubljana posebno slovesno sprejela. Vsi slovenski stanovi udeležili so se sprejema.' Na dan vmeščenja pa seje milostni škof v krasnem govoru sam predstavil vernemu ljudstvu. Nemško časopisje .posebno nesramno napadla ..mil. ..škofa, ker je povdarjal, da je rojen Slovenec in tak hoče ostat*- Ljub-lj^ska'neinskutarija^tiS'^'priliki pokazala vso svpjo nagoto.
Imenovanje. Nadučitelj - voditelj g. Matej Kante, okrajni šolki nadzornik v Sežani, je imenovan učiteljem na c. kr. vadnici v Gorici.
Grofica Lunthieri a Paratico, rojena Furlani, soproga vipavskega in ri-hemberškega grofa je umrla dne 24. maja. Mir njeni duši.
»Krojaška zadruga1*, vpisaua zadruga z omejeno zavezo se je ustanovila včeraj na osnovalnem shodu. Pri vsem slabem vremenu se je sešlo petnajst gospodov, od katerih je 12 pristopilo z 36 deleži po, 20 gld. Začetek je torej dober. — Treba je pa še veliko truda, da se zadruga pomnoži do 300—400 deležev. In vendar ne bi smelo biti tako težko to podjetje. Korist zadruge za krojače in šivilje kakor tudi za njih odjemnike je preočitna, da bi ne pristopili vsi, ki le količkaj morejo. Krojači in šivilje so zdaj preveč odvisni od trgocev, pri katerih kupujejo na drobno. Pa še marajo jih ne trgovci, ker želijo, da naj ljudje sami kupujejo blago in nosijo delat h krojačem. Ljudje neuki namreč dajajo trgovcem več zaslužka, ko krojači, ki poznajo blago. Če hočejo tedaj krojači imeti dobro blago in po pošteni ceni, je morajo naročiti naravnost iz velikih tovarn. To jim je pa zdaj nemogoče, ker posamezni nimajo toliko dela in denarja, da bi mogli na debelo kupovati. To jim bo le tedaj mogoče, ako se združijo v zadrugo, katera bo imela vsaj 6000—8000 gl. gotovine in še toliko upanja, torej najmanj 12.000 do 16.000 gld. Če se to zgodi, bodo odjemniki kupovali rajše pri krojačih in šiviljah, ko pri drugih. Pri tem bo tudi nekaj dobička.
Zadruge pa so velike koristi tudi za občinstvo na sploh, ker zadruge veže zadružni pečat, da morajo biti poštene. Zadruga bo skrbela za dobro ime svoje trdke in ne bo smela delati z občinstvom, kakor nekatere trdke v Gorici, ki nimajo oenikov in „glihajo“ z ljudmi, da se ti usmilijo, ko mimo greš. Človek se skoraj ne upa v prodajalnico, ker ne ve nobenemu blagu cene, le to ve vsak, da prodajalcu ne sme verjeti. Kar mu zaceni po 4 gld., mora si misliti, da je prepusti za 2 gld., če se bo ž njim trgal pol ure. To je pa občinstvu jako neljubo in veliko njih se pošteno opehari. Vsega tega ne bo pri zadružni prodajalnici, katera bo imela svoje določene cene brez sitnega „glihanja“. V zadružni prodajalnici bo vsak vedel, da kupuje pri zanesljivih ljudeh.
Zatorej pa, prijatelji delavskega ljudstva, zganite se in pomagajte, da se zadruga razširi po celi deželi. Vsi krojači in vse šivilje naj pristopijo, pa tudi njih odjemniki, vsak po svoji moči!
V odbor je izvoljenih pet mož mojstrov iz Gorice, kateri pravila podpišejo in vložijo pri trgovskem sodišču. Zadruga je dobila tudi vestnega in zanesljivega blagajnika in tajnika spošt. g. Luka Dugar-ja v Gorici (Na Placnti) Kdor želi pristopiti, pošlji njemu pristopno pristojbino 1 gld. in takoj dobi pristopno izjavo v podpis. Deleže se lahko vplača ali zdaj hitro ali pa v mesečnih obrokih po 4 gld.
Petstoletnica. Minulo, je pet sto let od kar je sezidana cerkev sv. Duha na Gradu v Gorici. Sezidala sta jo grofa Mihaelj in Janez Rabatta 1. 1398. Ako obiščeš to cerkvico vidiš spreda dva kame-nita kipa iz onega časa. Prvi kip prestavlja grofa Rabatta, drugi pa grofinjo. Pod kipoma in nad kipoma vidiš grofovski grb. Goriški magistrat je vzidal na pročelju tablo s sledečim napisom : Eretta dalla famiglia Rabatta 1398, ri* s,ta.urata dal municipio 1888. Cerkev je pripadala v teh časih fari solkanski in je bila prva v Gorici. Sezidana je bila v lepem gotiškem slogu. Ko so jo pa v rasnih časih popravljali in okrog nje hiše prizidavali, so ja nevedni niojstri močno pokvarili. Ohranjenih je še sedem majhnih, toda prav prijetnih gotiških oken. Pred osmimi leti so razdrli stari leseni altar Matere Božje in ga zamenjali z novim iz cementa. S tem so1 cerkev zopet močno pokvarili, ker zakriva zdaj ta mnogo previsoki altar dve naj lepši gotiški okni.
Ko je grajsko ljudstvo slišalo dne 22. maja v carkvi pznanjlo, da bq le-
tos na binkoštni praznik praznovala petstoletnica, začeli so vsi brez razlike tekmovati v pripravah za izredno slovesnost. Dekleta so darovala lep antipendij in polno cvetličnih šopkov. Posebno hvalo zaslužijo usmiljene sestre v zavoda „Con-tavalle“, ki so cerkev prekrasno olišpale in z vsem potrebnim oskrbele. Omenjati je tudi z hvaležnostjo g. Frid. Bisiacha (caposestiere) in drugih grajskih mož, ki so se z veliko pridnostjo vnemali za slovesnost.
V soboto zvečer ob 7 uri je bila pridiga in blagoslov. Po blagoslovu so grajci razsvetlili okna in sicer skoro vsa okna do ulice: Rastello. Umetelne ognje sta preskrbela gg, Kren in Makuc. Zlasti zadnjemu se je izvrstno posrečilo, da mu je ljudstvo živahno ploskalo. Na binkoštni praznik je bila ob 8. uri slovesna sv. maša, katero je daroval preč. prošt Andrej Jordan. Sv. maše se je udeležil tudi župan dr. K. Venuti s soprogo. Pokazali so se tudi goriški ognjegasci. Petje so preskrbele deloma gojenke iz zavoda „Contavalle“ deloma pevci stolne oerkve. Vse hiše so bile v zastavah in ulice v majih. Na zvoniku so bile tri zastave: papeževa, cesarska in mestna. Pred cerkvijo je bil krasen slavolok v goriških barvali z napisom 1308—1898.
Vse se je vršilo v najlepšem redu. Ko smo odpeli na binkoštni praznik pri 1 popoludanskem blagoslovu: Te Deum, smo si voščili: Zdaj pet sto let v nebesih !
Razyetljava._ Sv. Gora je_bila na predvečer intronizaciie leno razvitliena. in tako očitala z ognjenim jezikom Gorici, katera ni pokazala nobenega znamenja. Verno ljudstvo bi gotovo tudi tako pokazalo svojo vdanost in je tudi pričakovalo. Večni madež ostane, da par židov in njih hlapcev strahuje toliko dobrega ljudstva. Le pri č. kapucinih je bila krasna razsvetljava.
Soda-voda. Slovenci imamo v Gorici tudi lastno tovarno za izdelovanje sode-vode. Mislili bi, da to podjetje najde splošno priznanje in podporo. Res nekateri naši narodni krčmarji v Gorici in po deželi so se sklenili nove trdke »Hrovatin11 in so povsem zadovoljni z blagom in ceno, kar ni tudi drugače mogoče ker v tovarni dela veščak v svoji obrti. — Jako smo se radi tega zavzeli, ko smo slišali, da mnogo naših krčmarjev in odjemnikov vstraja pri stari, fali-rani tvrdki. — Razloga ne najdemo, ka- i kor, da morajo imeti izdelki znane tvrdke „Cos. fabrica, goriz.“ nekaj posebnega, kar vleče. — In iznajdli smo, da tvrdke pravi lastnik je nek Riickkerzen (ime diši močno po orijentalskem česnu). Mož pa je protestant, Nemec in je baje lastnik sramotnega bordela v Gorici. Mogoče diši tudi po tem njegova voda. — Slovenci ! kje je vaš krščanski čut, kje je vaš narodni ponos! Upamo, da nismo zastonj govorili !
Tatvina. Med ali po birmi pri sv. Ignaciju so bile ukradene tri ure. Mora biti med nami kak izučen 'dolgoprstež, ker se je že zgodilo, da je v gnječi kaj izginilo. Pozor tedaj !
V načelništvo gospodarske zveze so bili pri osnovalni odborovi seji poleg presednika dr. Šušteršiča izvoljeni gg. vodja Povše, dr. Krek, tajnik I, Šiška, župan šeutviški Belec in trgovec Kan-šek, namestnika pa sta I. Pliberšek in V. Sclnveitzer. Osnovala sta se lokalni goriški odseli in trgovski odsek Raz-govarjalo se je tudi o drugih važnjh gospodarskih točkah.
Cerkljanska deputacija gg. župana Tušarja in podžupanov Ravnikar in Kosmač je izročila častne diplome poslancem dr. Gregorčiču, grofu Alfr. Co-ronini in dr. Tumi. Diplome je izdelal Cerkljan-samouk.
Dobili smo informacije od g. Resberga. Resuici na ljubo povemo, da g. Resberg ni sam tožil dotičnega slov. trgovca, ampak firma v Rudap,ešti, kakor je sporočila „Soča“. Torej se ne more reči, da je Resberg ogel na cesto dotičnika.
Sicer pa protestujemo najodločneje proti izjavi Soče 37. št. t. 1. namreč da je obstanek neke yelike trgovine v Gorici častna zadeva Slovencev na Goriškem, in povemo da ta izjava Soče je skrajna zloraba časti Slovencev na Goriškem ; kajti, dotična tvrdka nima ni-jednega svojstva za tako obveznost Slovencev na Goriškem, pa tudi Slovenci skupno ali po kakih legalnih zastopnikih 'nismo ž njo sklenili nikake obveznosti.
Ako pa je kdo predrzno na svojo roko naredil kako obveznost, z <x«o tvrdko, je on le sam odgovorom za njo; a tega naj si nikar ne domišljuje, da
moramo vsi Slovenci na Goriškem hoditi po vrvci, kakor ugaja njemu.
Korajža velja, misli si Soča. Zato pa, kedar jo radi taktike tudi njeni privrženci vzamejo v šolo, vsakikrat precej zatrobi v javnost, da ji razumniki pritrjujejo. Zdaj jih je zopet dovolj slišala radi netaktne pisarije o dohodu milostljivega nadškofa in radi uničevanja naših trgovcev; zato pa je zopet začela dajati razumeti, da ji razumniki pritrjujejo.
Kratke opazke o cerkveni glasbi v goriških cerkvah. Kakor znano, bila je slovesna intronizacija Njih Prev-zvišenosti kuezonadškofa dne 22. maja t. 1. v goriški stolnici. Radovedni smo bili, kako se bo obnesla cerkven^,, glasba ob tej slovesnosti in pričakovali sto kaj izbornega — a varali smo se. Pri "običajnih poklonih Prevzvišenemu je g. organist kvintuliral na močno razbrane orgije, udrihal klavirsko po tipkaji ter za čas, ko* mu je fantazija pošla, zasukal jo prav r,na luštno”. ObžalujpmoT"da se ni posluzil tiskanih cerkvenih skladb, saj takih imamo na izbiro — spretnosti v igranji glask pa tudi g. organistu ne po-manjkuje. Potem je sledila pontifikalna s v. maša, pri kateri so peli menda 4 celi ^tevci. Orgije so škripale, gosli cvilile, klarineti vriskali, trobente tulile in pav,ks .ropotale, kakor bi bil sodni dan. SkTadba je bila Guonodov koggj^mei^ti^jaške, jiemške in slii^an^fil^asSe^brezTprave vežtf breVizpeljanih motivov, je. bila prazna, liečimurna, neliturgična in necerkvena. —	   '	;
Pri Šmarnicah pa gosp. organist Seghizzi oskrbuje našim Orijentalcem zastonj prav zabavne večere. Hottel je spraviti svoje litanije na kor cerkve sv. Ignacija, kjer je že. prej priredil znani koncert. Ker pa mu je bilo to potoma previdnega in za čast božjo vnetega preč-g. župnika monsg. Wolfa zabranjenp, popihal jo je s svojimi pevkami doli na Placuto, hoteč morda popraviti svoj škandalozni koncert v cerkvi sv. Ignacija-Tam smo imeli priliko slišati ta slavni monstrum cerkveno - glasbene nevednosti s prečudno lepo sentimentalnim „miserer,e nobis" v C-moll, z ponavljenimi štirimi invokacijami in trikratnim: ora, ora, ora pro nobis, po teatralno tremolujočem so-pranu in nadušljivem altu na splošno TSSSlje navdušenega Izraela. —
Prašamo se radovedno, bo li kedaj posijalo solnce spoznanja prave cerkvene glasbe tudi v našo civilizirano Gorico ? Skrajni čas je za temeljito preosnovo do skrajue meje pokvarjene cerkvene glasbe ako nočemo, da se nam bodo pričele ovce posmehovati.
Opazovalec.
Prošnja! Sliko prevzvišenega nadškofa priobčimo v prihodnjem v Pr. listu! Podoba našega duhovnega kneza in prvega moza na Goriškem bi ne smela manir kati v niiedni slovenski hiši. Dolžnost čč./i
1 "duhovnih sobratov pa je skrbeti, da saj novi nadvladika popularizira in omili verj | nemu našemu ljudstvu. Za to pa prosimo^ da sobratje vernike opozore in nabirajo naročnike za dotično štev. Pr. lista, ki se bode prodajal s sliko vred le po 5 kr.!! Podoba b^da_±ako- velika, kakor-je-bila preč, mimsgr. Mahniča 1 Tudi vljudno prosimo, da se nam kmalu naznani število izrednih naročnikov za dotično štev. Pr. lista, da bomo vedeli koliko iztisov je natisniti!! — Upravništvo „Pr. lista*.
Poddružnica sv. Cirila in Metoda v Biljani bode zborovala dne 12, junija ob 5 uri popoludne v Biljani.
K polnoštevilni udeležbi vabi ude
Odbor.
O priliki intronizacije. Njih prev-zvišenosti kneza in nadškofa bila je tudi v Bovcu cerkvena slovesnost, katero je poveličevalo tudi streljanje iz topičev. Prebivalstvo se veseli novega nadpastirja, kojega nam Bog ohrani mnogo, mnogo let!
Sv. Lucija na Mostu. „Hovder, hovder, hovder...." Naj ne misli p. n. g. A. M., da mu bom popravljal ali kvaril šaljivo slovnico, ali da ga mislim celč> izpodriniti. Ne, ne, temuč še pripravim mu za-njo nekaj tvarine, bolj smešne ko šaljive.
a) Neki okr. šolski svet je podelil nedavno neki mladi g. učiteljici prvo službo s temi besedami: „okr. šolski sv6t v.... vas je v seji du&... im^noD^l zača-. snim učiteljicam v ....“
b) Neko okr. sodišče je proglasilo fleko mladenko za polnoletno, in samostojno takole: „Uvažuj& .... uvažuj& .... jivažujš .... proglaša po4pUa^o. sodišča 4f, S. polnoletniup in samostojnim".
c) Pri nekem shodu je nekdo trdil, da ta iu ta cesta „ui še pxoglahna skto-dovnim“. — Ko je pis^p tei> yjwt nekttga opozoril na pogrešek pod a), dobil je za odgovor: Kakor je prav: imsnmti koga
začatnim učiteljem, tak6 je tudi prav: imenovati katero začasnim učiteljicam. — Naj nam tedaj pove p. n. g. A. M., če je res prav, če smemo tako govoriti in pisati kakor je pod a, b, in c ? Naj nam tudi pove svoje mnenje o tistem mehkužnem „eljevanji“, ki je uč6 po naših šolah, češ: treba govoriti čisto.
Hovder, hovder, hovder....
Hranilnica in posojilnica v To-minu obrestuje š 1. julijem t. 1. dalje vloge 4%. Posojila daje na vknjižbo po 57», na osebni kredit in vrednostne listine po 6%.
Utonil je blizo Bovca desetletni deček.
Nov sneg je zapadel po bovških gorah.
Cesta iz Soče v Trento se to leto še ue bode nadaljevala. Na bovških Klu-žah in na Predelu pa pridno delajo.
Za Alojzijevišče (X. izkaz 1898): Preč. g. I. Kumar vikar 10 gl.
Rojaki spominjajte se o vseh priložnosti slovenskega Alojzije višča.
Društvo »Šolski dom". (XVIII. izkaz od 12. do 28. maja.) Kot usta-novniki z doneskom 100 gl. oglasili so se: Slavno županstvo v Št. Andrežu, slavno županstvo v Podgori, slavna hranilnica in posojilnica v Tolminu, slavno pevsko in bralno društvo „Lira“ v Komnu, g. Gabršček Oskar, župan in posestnik v Tolminu, gosp. dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici, gospa Doljak Katarina, veleposestnica v Solkani, go-spica Doljak Kristina, učiteljica v Solkanu in g. Vidmar Josip, župan in trgovec v Lokavcu.
Vplačali so: Slavno županstvo v Št. Andrežu 100 gl.; Slavna hranilnica iu posojilnica v Tolminu 100 gl.; Gabršček Oskar, župan in posestnik v Tolminu na račun nstanovnine 1. obrok 20 gl. ; Slavna „goriška ljudska posojilnica11 na račun pokroviteljnine 1. obrok 250 gl.; „Jurjev“ Franjo nagrado, določeno mu po ravnateljstvu „gor. ljudske po-sojilnice" 75 gl.; Kopač Andrej, denar-ničar „gor. ljudske posojilnice" letnino za 1. 1897 in 1898 10 gl.; Prvo mlekarsko društvo v Iderskem pri Kobaridu 10 gl.; X + Y 10 kr; Jug Josip, mizar v Solkanu 50 kr.; Po upravništvu „Soče“ št. 38, kakor tam izkazano 59.50 gl.; Po upravništvu „Soče" št. 39, kakor tam izkazano 130.97 gl.; 54. ustanovnik na račun ustanovnine 1. obrok 20 gl.; Slavna posojilnica in hranilnica v Ajdovščini 10 gl.; Gorjup, uradnik v Gorici 20 kr.; Kocjančič Andrej, veleposestnik v Podgori 10 gl.; „L. D.“ v Gorici 10 gl.; Loviščik Janez, ulica Orioni št. 11. 1 gl. ; Klanjšček Fran, kaplan v Kamnjah, na račun nstanovnine še 30 gl.; X po veselici v Št. Andrežu 63 kr.; Vidmar Josip, župan in trgovec v Lokavcu izplačal ustanovnino 100 gl. Skupaj 937.90 gl. — Vsled prejšnili izkazov 10.967.16 gl. — Do 28. maja došlo torej denarničarju v roke v gotovini 11.905.06 gl.
Trst-Istra.
Namestništvenim svetovalcem v Trstu je imenovan okrajni glavar Friderik vitez Schwarz. Slovencem je dobro znan še iz Postojine in Pazina. Z dežja pod kap.
Vrla „Kinetijska in vrtnarska družba za Trst iu okolico" prične 1. junijem izdajati svoje družbeno glasilo „Gospodarski list za tržaško okolico." List bode izhajal prvi dan vsakega meseca. Z veseljem pozdravljamo ta korak prepotrebne družbe v poduk tržaških o-količanov.
Dež. posl. Nabergoj pred sodiščem. Lahi napenjajo vse moči, da bi tudi moralno vničili vrlega Nabergoja. Tožitelj je bil žandar Zanmarchi, ki je tožil, da je g. Nabergoj na javnem shodu razžaljivo o njem govoril. Razprava pa je dognala, da je bil tožitelj res pijan. Zato je sodišče g. Nabergoja oprostilo. Kake moralne vzroke si pač omislijo sedaj, da ne puste Nabergoja v zbornico.
Nove razglednice je založil g. Iv. Bonač v Ljubljani v korist družbi sv. Cirila m Metoda. Razglednice so tiskane v barvah, ter se vidi na njih Sv. Jošt nad Kranjem ter Tomo Zupanov dvorec : Okroglo. Na razglednicah je tudi slika zaslužnega prvomestnika ciril in metodove družbe Tome Zupan. Po razglednicah bodo gotovo prav pridno posegle podružnice prepotrebna šolske družbe. Cena dopisnici je 5 kr, Podružnice in preku-povalci dobe 100 dopisnic po 4 flor. franko doposlane. Naročajo se pri Ivanu Bonaču, knjigovezu v Ljubljani.
„$ovder, hovder, hovder
ali šaljiva slovnica.
(Dalje; sp. A. M.)
„Se“, o kterem smo se začeli meniti v štev. 15 „P. 1.“, moram za danes odložiti, ker moram narpred odgovoriti nekemu v. č. gospodu, ki mi je pisal 16. maja t. 1. tako-le : „V slučaju, da ne odo-brujete pisave: “»dekanijski" „kuracijski“, „vikarijskiu urad, kakor se zdaj splošno piše, blagovolite spriložnostjo potipati rano v Vašem „Hovder...“
Veseli me, da se gospodje obračajo semkaj, kedar imajo kak dvom. To mi daje priliko, marsikaj razložiti, na kar bi sam od sebe znabiti ne naletel. Zdaj pa ad rem!
; Če smemo reči „škoflja“, „dekani-ja“, „župnija“, smemo dosledno reči tudi „kuracija“ (boljše: kuratija), „vikarija“ in „kapelanija“. Če pa rabimo obliko „ija“, smemo in moramo rabiti tudi „ijskiu tedaj prav pravilno »dekanijski, kuratijski vikarijski urad“.
Iz Vaših cenjenih kratkih vrst ne morem razumeti, ali Vi obliki „vikarija“, „vikarijski“ odobrujete, ali ne; znabiti Vam ugaja bolj „vikariiit“. Tudi ta ter-minus je pravilen; odvržena je namreč latinska končnica „us.“ Če pišete „vika-riat“, morate pisati tudi „vikariatni urad." Bolje pa je po moji misli, da se držimo za vse cerkvene okraje imen s končnico „ija po starem kopitu »županija11.
Čital sem v novejem času tudi ime „dekanstvou (za „dekanijski urad"); narejeno je to ime po analogiji vžupanstvo“. Jez pa mislim, da „županstvo“ je prav za prav nekaj drugega, ko „županijski urad"; „županstvo" se reče nasproti starešinstvu; „županstvo“ je v običini izvr-ševavna (eksekutivna) oblast, med tem ko „starejšinstvo“ le svetuje in sklepa, izvršiti pa nič ne more. Dalje tiči v besedi »županstvo" nekako t,o, kar v lat. terminu, „praesidium“ — Če pa hočemo zaznamiti tisti urad, ki velja za vso županijo in ne samo za županovo osebo in .oblast, moramo reči »županijski utad“. Sicer pa tudi v nemškem jeziku ni menda določene besede. Tu beremo „Biirgermei-steramt", tam spet „Gemeindeamt". Ne vem, ali je v praksi kak razloček med tema dvema besedama, ali ne.
Morebiti, da o priliki še kaj spregovorim o imenih cerkvenih oblastni].
(Dalj# prihodnjič.)
Otvorjenje trgovine.
Podpisani naznanja slavnemu slovenskemu občinstvu v Gorici in z dežele da je otvoril pri sv. Roku na ulici proti Šempetru v lastni hiši št. 30 trgovino z jedilnim blagom po pošteni ceni. Priporo-čuje se p. n. občinstvu za obila naročila beleži z vsim spoštovanjem
Vincenc Podgornik
trgovec, Št. Peterske ulice št. 30
VINARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO ZA BRDA
Štev. 301 op.
1—3
Razglas.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil IV. četrtleta t. j. mesecev
januvarja, februvarja in marča 1897.
začne v
ponedeljek, dne 13. junija 1898.
in se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavnice in ž iyo združene hranilnice.
V Gorici, dne 5. maja 1898.
želodčne kapljice.
(Varstvena mamka)
prodaja naravne in pristne briške pridelke
po zmernih cenah.
pristnih brisi vin: rizlinga, modre frankinje
in druge.
mmz<m mm
Sedež društva je v Gorici, ulica Barzellini št. 20.
Lepe mašne knjige
za otroke in odrasle ljudi dobo se po jako nizki ceni od 15 kr. navzgor pri
G. Likarju
v Gorici, Semeniška ulica štev. 10. Razprodajalci na deželi dobo precejšen odbitek na cenah.
Slamnike !!!
Vsako-vrstne oblike najnovejše mode z domače in tuje slame, izdeluje, popravlja, štafira in prodaja na debelo in drobno
prane Cerar
tovarna slamnikov v Domžalah pri Ljubljani.
Ustanovljene leta 1863.
Cenik na zahtevanje poštnine prosto.
Hranilnica m cosojllnlca
v Šempetru pri Gorici zadruga z neomejeno zavezo.
Kmetišk denaren zavod-
Uradnica v kapelaniji.
Obrestuje hranilne vloge po 4 v, %.
Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. -- Teka-pjice vredijo redno prebavljanje, če se j ih dvakrat na dan sv. Anton jPadov. po jedno žlicico
popije. Okrepe pokvarjeni želodec, store, da zgine v kratkem času omotica in životicna lastnost (mrtvost).
Te kapljice tudi storč, da človek raji je.
Cena steklenici 30 kr.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedno le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
pp€ZX=3€=XZ3CZ3CZ5G
h ANTON ŽBOGAR H
v Podtrunu: Sempeterska cesta TOBAKARNA
X
H
j j priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v Podturnu in v oko- M lici za obilno kupovanje raznih I j I jestvin. Vse po skromni ceni.
H
AMBROŽ FURLAN m~
opozarja p. n. častito slovensko občinstvo v Podturnu in v bližni okolici, da je storil podružnico trgovino z raznimi jestdina mi v ulici Parcar št. 10 proti sv. Boku. Glavna jo Tržaška ulica 4. Slovenci! Zdai imate priliko. Hodite h svojcu ! Prosimo dokazov de, janjske narodne zavesti !
Postrežba točna in po isti ceni kakor drugodi!
P. s. Koruzo, (sirk), otrobe in cement, na debelo !!
Nivo ji	m	S
c«
>«
Ph
u
p*
tu
'c?
P
•fH
M
a
ce
k
E. STJSTERSIC c£ C.
y Stolni ulici št. 13 nasproti veliki cetkvi.
Usojata si priporočati slavn. občinstvu in rojakom svojo
'0
O
t) I
vsake vrste za možke in ženske obleke, kakor tudi vsake vrste modernega blaga za vsak stan, perilo in cvilh iz prvih tovaren, volno in žimo za blazine itd.
Vse se prodaja po jako znižanih cenah in se ne bojimo nobene konkurence. Postrežba je točna.
03
Jh
P*
V
U
p*
m
c?'
P
M
a
Til
>
JU:	I
Slovenska tvrdka ustanovljena 1. 1876.
J. Pipan & C. v Trstu
"Via Valdirivo št. 18 *^l
ima veliko zalogo in prodaja le na debelo
kavo, riž, južno sadje, olje vseh vrst za jedilo, za stroje, ribjo inast za strojarje itd.
Priporoča se trgovcem v Gorici in na deželi za obilne naročbe.