SteV. 193
V Trstu« v ftrffc 1». lulUi 191»

* - V -
Lalnik XUII.
Uhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: Ulica sv. Frančiška Aslškega št. 20, !. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Ncirenkirani pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo.
—	izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik Uonsorclj lista .Edinosti". — Tl?k tiskarne »Edinosti*. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. — NaroCnina znaSa: Za celo leto K 40—, pol leta K 20—, tri muece K 10 -, za nedeljsko izdajo za celo leto K 8 —, pol leta K 4-—.
-	Posamezna Številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. ■ ■ - 1 ■ -
EDINOST
Posautazue številke zastareli 20 vin. Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 Tin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vin; oglasi v tekstu listi do pet vrst K 20.—; vsaka nadaljita vrsta K 2.—. Mali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa oO vin. Oglase sprejem inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnica in reklamacije se poSitjajo upravi lKta. —. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Uprava in !nserat:ii oddelek se nahajata v ulici sv. FranJISka As. št. 30. PoštnohranHnični raču t št. 811.653 . ■	Posamezna Številka izven Trsta In okolice: 12 vinarjev. =====
Državni zbor.
Iz včerajšnje prve seje.
, Posl. Verstovšek je pričei v slovenskem jeziku, nakar se je v nemškem jeziku pritoževal radi preganjanj, ki so jim izpostavljeni Jugoslovani kljub velikim žrtvam v vojni in ostro kritiziral politiko vlade. Očital ji je posebno, da je omrtvičila parlament in da ni nič storila, da bi •izboljšala prehranjevalne razmere. Vlada !je zakrivila razširjanje škodljivih vesti, ki izvirajo iz nemško-nacijonalne kuhinje. Ker je govornik kijub ponovnim opozori-tvam predsednika nadaljeval svoj govor preko določenega časa. mu je bila končno beseda odvzeta.
Posl. Jerzabek sc je pritoževal radi ti-liotapstva in napadal zlasti Žide. Posl. dr. Eiien&ogen je protestiral proti temu, da mirovne pogodbe iz Bresta an Bukarešta Jiiso bile predložene parlamentu in je izjavil, da bodo socijalisti z vso odločnostjo delovali na to, da se bo vse, kar je bilo določeno s tema dvema mirovnima ope-ratoma na škodo bodočega miru, na mednarodni konferenci revidiralo in restitui-ralo ad integrum. Govornik se je pečal z razmerjem monarhije napram Nemčiji in zahteval, naj nastopi vlada z vso odločnostjo proti aneksijskemu fanatizmu. Kar se tiče avstro-poljskega vprašanja, so socijalisti proti vsem rešitvam, ki vsebujejo nevarnost bodočih sporov, posebno proti takim, ki zaniorejo povzročiti nevarnost sporov z Nemčijo. Zahtevamo konstituiranje na najširši demokratični podlagi zgrajenega poljskega parlamenta. Socijalisti so končno prepričani, da zamore biti Avstrija zgrajena le na svobodi narodov in da zamore biti Avstrija zato le zvezna država svobodnih in enakih narodov. Razprava je bila nato prekinjena. Prihodnja seja jutri ob 10 dopoldne.
DANAŠNJA SEJA.
DUNAJ, 17. (Izv.) Današnji dan poslanske zbornice je bil pravi poljski dan. Govorili so trije najboljši poljski govorniki: načelnik ^Kola« dr. Tertil, voditelj so-cijalistov dr. Daszynski in bivši minister dr. Glombinski. Vsak govor teh treh govornikov je odgovarjal iemperameniu dotičnih poljskih strank, vendar pa so soglašali vsi govorniki v izbruhih proti Sei-dierjevi vladi v. \	/	'
Načelnik »Poljskega Kola«, dr. Tertil, je v svojem govoru naglašal, da si dr. Seidler s svojim včerajšnjim govorom ni nakopal samo sovraštva Poljakov, ampak sploh vseh trezno mislečih ljudi. Silno posrečen,
dal motiti v dosedanji politiki Glasoval bo proti proračunu in vojnemu posojilu in za obtožnico.
DUNAJ, 17. (Kot.) Tekom nadaljevanja prvega čitanja proračunskega provizorija je polemiziral posl. Waber proti včerajšnjim izvajanjem posl. dr. Ellenbogna in naglašal, da se odgovornost glede prehranjevalnega vprašanja ne more zvračati samo na ministrskega predsednika. Opozarja samo na ogrsko vlado, ki ve, da pride s tihotapstvom veliko več denarja na Ogrsko. Odklonitev proračuna s strani socijalnih demokratov pomeni odklonitev u-radniških plač, vzdrževalninskih prispevkov in plač moštva. Glede poljskega vprašanja je naglašal govornik, da ima gotova skupina nemških nacijonalcev največje pomisleke proti avstro-poijski rešitvi. — Koaliranega kabineta sedaj ni mogoče sestaviti, razven, ako bi bila socialistična stranka pripravljena, da sodeluje v takem ministrstvu. Posl. Waber je naglašal končno, da je izboljšanje razmer v Avstriji mogoče le z odločnim sodelovanjem vseh narodov v ozki zvezi z nemško državo.
- Posl. dr. Tertil (Poljak) je pozdravljal v došleni miru bodočnost Poljske in izjavil. da žele Poljaki mir od naroda za narod za katerega se ni treba več bojevati. Vče-1
rajšnji govor ministrskega predsednika je vrgel v zbornico sporno jabolko, kar je splošno obžalovati. Istotako kakor proti Nemcem, ni mogoče vladati tudi proti Poljakom ali drugim narodom. Ministrski predsednik s svojim govorom ni le izoliral Nemcev od Poljakov, ampak celo od Nemcev samih. Mi zaupamo v zdravo politično mišljenje Nemcev. Govornik je pozdravljal nato razumevanje, s katerim se obravnava poljsko vprašanje na Ogrskem in pozdravljal obtožence v razpravi v Marmaros Szigetu. Poljaki bedo uravnali svoje glasovanje o proračunskem provizoriju od zaupanja v ono vlado, ki bo obstojala za časa glasovanja.
Pos]. Ofner je izražal žeijo po sporazumnem miru. Njegova stranka ne more slediti ministrskemu predsedniku, ker nima nobenega konstitucijonalnega prepričanja. Kljub temu bo njegova stranka glasovala za proračunski provizorij do konca oktobra.
Posl. Striberny (češki nac. soc.) se je pritoževal radi preganjanja nenemških in neogrskih narodov, s čemer je bila med Slovani izbrisana zadnja sled avstrijske misli. Za češko-slovansko misel nastopa danes ves narod. Preganjanja le prispevajo k solidarnosti med Slovani. Kar se tiče
nemškega vpliva. Obupnost Slovanov ie dospela do viška. Po ostri kritiki birokracije se je pečal z raznimi razširjenimi vestmi in naglašal, cla je vlada sama s svojo cenzurno prakso ustvarila tla za te nesmiselne vesti. Le sporazum na rodov zamore napravit? konec gospodstvu birokracije. Kritiziral je tudi brestovski in bu-kareški mir. Glede poljskega vprašanja je naglašal govornik,, da bo poljski narod krepko vztrajal na domoljubnem stališču. (Strankini somišljeniki, Cehi in Jugoslovani, so čestitali govorniku. Podpredsednik Jukel je poklical govornika radi raznih izjav ponovno k redu). —
Posl. dr. Glombinski je poudarjal, da govori imenom svojih somišljenikov. Naglašal je, da zamore rešitev poljskega vprašanja obstojati edinole v rešitvi vzpostavitve poljskega prava in zdjruženja vseh poljskih ozemelj. Protestiramo proti temu, da se smatra poljsko vprašanje za notranje vprašanje entente ali osrednjih vlasti. Poljski narod bo vedno vztrajal pri svojem političnem idealu, ki obstoja v združenju vseh poljskih dežel s pristopom do morja.
Razprava je bila nato prekinjena. Prihodnja seja jutri ob 10 dopoldne.
Seja ktubovih načelnikov.
DUNAJ, 17. (Izv.) Jutri, ob 11 dopol-
pet 36 letal ta dva privezna balona. Poro* čutit VVenckotf ie izvojeval 37. in 38„ L6-wenbardt 37., Loerzer 26., BoUe 22. in narednik Thoni 21. letalsko zmaga.
Prvi generalni kvartirmoister p!. Ludendorff.
Angleški glas o nemški ofenzivi.
LONDON, 16. (Kor.) Reuter poroča: Kakor smo izvedeli, ni nemška oienziva v Franciji do opoldne prodrla nikjer čez eno miljo In to kljub temu, da je sovražnik pri tem napadu združil svoje sile v največji meri.
sovraznauradna poročila.
Italijansko poročilo.
15. julija — Na asiaški planoti so izvršili francoski oddelki dva surfTta v sovražne črte na Monte Pertjca in Zocchi. Naši oddelki so udrli v sovražne
ska njemu neljubim govornikom), a kon-* čujoč ne vem kje? dale bi se knjige pisatT o hudobnem režamu koalicije, naslednico Khuenovih mamelukov. Nu, danes nam ni naloga, da bi se podrobneje bavili s temt žalostnimi pojavi. Le par izv ad kov glavnih govornikov povodom indemunitetne razprave hočemo podati tu. V prvi vrsti treba omeniti, da so tekmovali v jugoslo-vaostvu, a potem tudi v — neiskrenosti. Kajti, koliko moremo verovati v jugoslo-vanstvo ljudi, ki deloma nimajo odločnosti, da bi povsod enako nastopali, deloma pa delujeio naravnosti na pogubo pravega jugaslovanstva s tem, da je identificirajo s svojo partikularistično politiko?!
Z največim interesom se je pričakoval in- največ komentiral goyor dra. Ivana
crto severno Monte di Valbele in ujeli več mož. | Lorkovića, najnovejega desidenia koali-
I dne, se bo vršila seja klubovih načelnikov, na kateri se bo razpravljalo o delovnem programu prihodnjih sej posanske zbornice. Slo bo predvsem za to, ali naj bo sobota posvečena plenumu ali pa proračunskemu odseku.
Čehi, Poljaki in Jugoslovani preti proračunu.
DUNAJ, 17. (Izv.) Cehi, Poljaki in Jugoslovani bodo glasovali proti proračunu.
Dve važni češki interpelaciji.
DUNAJ, 17. (Izv.) Na jutršnji seji poslanske zbornice bodo vložili Cehi dve interpelaciji. V prvi vprašujejo, ali je bil ministrski predsednik dr. Seidler za svojo odredbo o okrožni razdelitvi Češke pooblaščen od cesarja, v drugi, ali so glasovali za to odredbo tudi poljski ministri dr. Tv.ardovvski, dr. C\viklinski in dr. Horbaczewski in ako odgovarja to dejstvu, kake posledice nameravajo izvajati iz tega.
naravnost sijajen in Izredno fulminaiiten | očitka pasivnosti, opozarja na to, da se govor je imel voditelj poljskih socijalistov, dr. Dasžynski. Vsa zbornica je z napetostjo poslušala izvajanja govornika, Poljaki, Cehi in Jugoslovani pa so govornika še posebej prekinjali z viharnimi vzkliki. Dr. Daszynski je izvajal rned drugim: Nemški nacijonalci naj sc« nikar preveč ne navdušujejo za Hindenburga in Luden-dorfia, ampak naj raje prelivajo solze ne samo za Hotzendorfom in Auffenbergom, ampak tydi za bivšim vrhovnim poveljnikom, nadvojvodo Friderikom in gen. polk. nadvojvodo Jožefom. V , r 1 j" 4 za kar gotovo niso odgovorni Slovani. Nesreče Avštrije so krivi samo Nemci. 16 milijonov Slovanov v avstrijski polovici tvori edino pravo obrambo proti nemški povodnjl, ki je drugače ni mogoče zajeziti. Čudno je, da proglaša ministrski predsednik za patrijote avstrijske Nemce, ki obračajo svoje oči neprestano proti Berolinu. O dinastiji, je naglašal govornik, sploh ne mislim govoriti, za to skrbe dovolj nemški nacijonalci. Podpredsednik Jukel je ponovno poklical govornika k redu. Das-zynski dalje: Cesar Karel je sicer osovražen, toda ne pri Slovanih. Nemški nacijonalci so pravi hujskači v tem oziru. Av-striiske narodnostne razmere se nikakor
avstrijske vlade nikdar niso držale dogovorov. Prej ali slej pa mora priti do poravnave med obvma narodoma. Mir ki je bil sklenjen v Brestu, je vojno le podaljšal in nam ni prinesel niti zaželjenega kruha. Govornik je obžaloval, da so bili mirovni sklepi v zadnjem času mogoči, ne da bi se povprašal parlament, da delegacije niso bile sklicane in da zbornica dosedai še ni ratificirala nobenega miru. Izražal je končno željo, da si bo človeštvo izsililo sporazumen mir na podlagi sporazuma vse svetovne demokracije na razvalinah starega sveta.
Posl. Conci, živahno pozdravljen od Čehov, je protestiral proti izločenju parlamenta in favoriziranju Nemcev s strani vlade. Kar se tiče njegove udeležbe na praških slavnostih, opozarja na to, da se bo tudi vnaprej držal načel, ki so bila do-sedaj merodajna za njegovo politično delovanje. Glasoval bo za obtožnico proti ministru in proti proračunu in vojnim kreditom.
Posl. Malik je naglašal, da bo vsenem-ška stranka glasovala za proračun in vojne kredite, akoprav nikdar ni bila za začetek vojne. Kot pravega povzročitelja vojne je označal dr. Kramara, čegar po-
ne bodo uredile s tem, da se preganjajo miloščenje ie bila težka napaka. Poudar-nenemški narodi, ampak le potom medse-jjal je dalje zahteve po nemškem držav-bojne sprave. Kar se tiče Ukrajincev, je j nem jeziku, posebnem položaju Galicije in mnenja, da se bodo tudi njim odprle oči, odcepitvi Dalmacije in naerlašal, da bodo da avstrijska politika proti njim ni iskre-j Nemci na ustanovitev jugoslovanske dr-na. Bivši poljski minister dr. Glombinski j žave odgovarjali krepko in čvrsto. Posl.
je končal svoj govor z besedami: ako ministrski predsednik dr. Seidler zatrjuje, da v Avstriji ni mogoče vladati brez Nemcev in tudi ne proti Nemcem, naglašam, da istotako ni mogoče vladati proti narodom in brez narodov, ki tvorijo večino in ki so zatirani. Posl. dr. Conci je naglašal, da se kliub postopanju proti njemu ne bo
PODLISTEK.
Pustolovčevi zapiski.
Roman. Iz francoskega prevedel A. R.
—	Dekle ki |o ljubim, je edina hči našega soseda, gospodična Berta de Chaumont.
Mislil jc, da po teh besedah izbruhne vihar, pa se jc motil. Ko je marki izgovoril ime svoje ljubljenke, je stari vojvoda napel vse svoje moči in vstal, potem pa, z eno roko se opirajoč na dolgo palico z zlato glavico, * drugo pa na sinovo roko, povlekel sina s seboj k stenh kjer je visel rodovnik, in obstal pred njim.
—	Vidiš to-Ie, gospod sin moj, kaj ne? — je vprašal, kažoČ pergamen.
—	Da, vidim, — je odgovoril markL : . ;
—	Ali poznaš tudi ta grb?	, ^
—	Naš grb.
—	Ali veš, kaj pomenjajo košate veje, ki Izhajajo od mogočnega debla?
—	Zveze naše rodbine. * " *	'-^f
K«rtl je pozdravljal priznavanje upravičenih zahtev nemškega naroda, opozarjal pa je tudi na to, da je mogoč tudi sporazum s slovanskimi narodi, ako si izberejo druge voditelje, ki bodo pripravljeni, da dovolijo vladi to, kar ji gre.
Posl. Daszynski (polj. soc.) je izvajal sedanji politični položaj na naraščanje
—	Ker veš vse to, gospod sin moj, kako ti more biti potem tako popolnoma neznana zgodovina
naše rodbine?
—	Mislim, oče ...
—	Motiš se, gospod sin moj. Za vsak slučaj, pa naj ti je potein stvar neznana, ali pa da si jo pozabil, naj pomagam torej tvojemu neznanju ali tvojemu spominu. Poglej to-Ie.
—	Vidim.
—	Kaj vidiš?	'
—	Majhen rdefl madež poleg našega grba sredi rodovnika.
—	In tu?
—	Tudi tak madež.
—	In dalje doli?
Se druge madeže.
—	Koliko jih ie?
Marki je pomdčaJ trenutek in odgovoril potem:
—	Deset, gospod vojvoda.
—	Deset jih je, gospod sin moj; in vsi so krvavi madeži. In sedaj ti povem, kako se je prelila ta kri.
Med južnimi pobočji Sasso rosso in dolino Brente so razvijali sovražni poizvedovalni oddelki živahno delovanje, na katero smo krepko odgovarjali. Napad na Cornone je bil odbit. Podnevu in ponoči živahno topovsko streljanje. "Severno Grappe in v pasu Monte Bella smo sestrelili šest sovražnih letal.	_.
dogodki na morju,
PARIZ, 16. (Kor.) Agence Havas^poroča iz To-kija: Japonska vojna ladja »Kavatši« je dne 12. t. m. v zalivu Tokujama vsled eksplozije zletela v zrak ;n se popolnoma potopila. Računa se na 500 mrtvih.
EIM flRMAONU POROČILA.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 17. (Kor.) Uradno se razglaša:
Južno Asiaga ste dve angleški stotnijl mimogrede vdrli v naše jarke, a ste bili po kratkem boju zopet vrženi. V dolin! Brente smo ujeli pri neki patruljni akciji 30 mož in uplenili dve strojnici. Izgube sovražnika v zadnjih bojih na Solarolu so izredno težke. V nekem ozkem bojnem odseku smo našteli nad 500 italijanskih trupel.
V Albaniji je položaj neizpremeujen.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
BEROLIN, 17. (Kot.) Veliki glavni stan javlja:
Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Bojno delovanje je zopet oživelo šele v večernih urah. Poizvedovalni sunki jaso zapadno Yperna so nam prinesli več ujetnikov. Jugovzhodno He-buterna je sovražnik brez uspeha ponovil svoje napade. — Armada nemškega cesarjevima: Krajevni boji ob Savieresu in zapadno Chateau Thierrya. Jugozapadno Ccurtemonta so pomaknili svoje črte notri do odseka Surmelina. Srdite protinapade ie izvršil sovražnik z močnimi silami proti naši fronti na južnem bregu Marne; njegovi napadi so se razbili ob težkih izgubah, deloma po srditih bojih, pred našimi črtami. Na severnem bregu Marne smo razširili uspehe prvega bojnega dne. Po odbitju francoskih protinapadov smo udarili za sovražnikom notri na višino severno Venteaila in se z boji prebili skozi redematski in kraljevski gozd. Na obeh straneh Ardre smo vrgli sovražnika na reimskem hribovju med Nantenilom in severno Poureya nazaj. Vzhodno Reimsa je položaj neizpremenjen. Sovražne črte smo držali v močnem ognju in izboljšali lastne postojanke na rimski cesti in ob Suippesu. Severozapadno MaSsigesa smo zavzeli par utrjenih višin. Število ujetnikov je narastlo na preko 18.000.
Nad bojiščem smo sestrelili včeraj zo-
xin.
Krvavi madeži.
—	Vem, kako se je prelila ta kri, — je odgovoril marki na zadnje očetove besede.
—	Nič ne de, povem ti še enkrat. Poslušaj me torej, gospod srn moj, in ne pozabi nikdar, kar ti povem.
Marki je molčal in je bolestno vdano povesil glavo. Vojvoda pa je nadaljeval:
—	V letu milosti 1542. se je zaljubil grof Ludo-vik de Chaumont, Crni veper imenovan zaradi svojega odurnega obraza in divjosti svojega značaja, v Matildo de Latour du Pic, imenovano Belo vrtnico, In je zaprosil za njeno roko. Vojvoda, moj praded, ga je zavrnil in Crni veper mu je prisegel maščevanje. Nekega dne, ko se je vojvoda z nekaterimi drugimi gospodi nahajal na lovu, je Crni veper s svojimi oborožencl vdrl v grad, odvedel Matildo s silo ter ]o v nekoliko arah poslal nazaj domov oskrunjeno In umirajoča
Matilda ie imela dva brata; starejši je bil že odrastel, mlajši pa je bil še mladenič. Starejši, marki de Latour du Pic, kakor ti, je pozval zlo-
Japonska oklopnica »Kavatši« je bila zgrajena 1. 1910. in je bila 160 m dolga, 26 m široka in 8 m globoka. Imela je 12 30.5 cm, 10 15 cm, 8 12 cm in 12 7—6 cm topov in 1100 mož posadke.
BERLIN, 17. (Kor.) Naši pod vodniki so potopili v zapadnem delu Rokavskega preliva tri pamike in eno jadrnico, skupno 31.000 ton. Med potopljenimi ladjami se nahaja ameriški prevozniški par-nik »Cincinati« (16.339 t.), ki je bil sestreljen iz velike vrste prevoznih ladij pod močnim spremstvom.	_
Obstreljevanje Pariza.
PARIZ, 16. (Kor.) V torek se je nadaljevalo obstreljevanje Pariza z nemškimi dalekonosnimi topovi.
IZ VELIKE RUSIJE.
Iz murmanske gubernije in Urala.
MOSKVA, 16. (Kor.) »Novaja Zizn« poroča, da ie 2ubernijski izvrševalni odbor v murmanskern ozemlju vsled očitnih sovražnosti ententnih čet preti sovjetski oblasti odredb! takojšnjo delno mobilizacijo in splošno mobilizacijo vseh topniških in ženijskih čet, prepovedal protirevolucijonarno agitacijo in odredil izročitev orožia. »Pravda« opisuje dogodke v Jaroslavu, kjer so protirevolucijo-narji ubili tri boljševike. Lisi naglasa potrebo strahovlade mas, ki bo najboljše sredstvo proti buržoaziji. List zaključuje: V Uralu je aretirala sovjetska vlada Številne odlične zastopnike buržoazije kot tale. Pristaši Blubikova in Ceretelija organizirajo proti nam odpor; mi bomo odgovorili s strahovlado mas v vsej deželi.
Mirovna pogajanja s Finsko.
STOCKIiOLM, 16. (Kor.) Iz Helsingforsa se poroča, da se fcodo na predlog fiuske vlade pričela mirovna pogajanja z Rusijo dne 21. t. m. v Revalu.
Iz Zosrebo.
~r w " "	13. junija 1918.
Hrvatski sabor }e imel danes dovršiti svoje delo in se odgoditi. Zdi se pa, da se ni posrečilo predložiti vse interpelacije, ki naj se »odstopijo hrvatski vladi«, da bodo tam uživale večno spanje! Menda bo to rešeno že prve dni prihodnjega tedna. Potem pojde hrvatski sabor, ko je gospodujoča stranka glasovala za šestmesečno indemniteto, na večmesečni počitek.
Kdor je to pot pričakoval od delovanja hrvatskega sabora kak plod, se je zopet britko prevaril. Čuli smo sicer — razun frankovskih denuncijantskih — lepe govore, ki so se vsi sukali okolo narodnega edinštva, narodne koncentracije in sličnih lepih reči. Ali pri lepih beedah je tuui ostalo. Na žalost pa smo več, nego lepih govorov, videli burnih prizorov, škanda^ lov, žaljenja in zasramovanja. In pri vsem tem smo imeli priliko, da smo seuverili, da hrvatsko-srbska koalicija ni dorasla nalogi, ki si jo je nadela in katere se tako krčevito drži, ne da bi bila pri tem izbirčna v sredstvih: nalogi vladajoče stranke, večine. Začenši z nevredno pristranost jo, ki vlada na predsedniški stolici, ko tam sedita Magdič ali Lukinić (ta zadnji se nam vidi kot kak policijski agent, ko zasleduje z očmi po galerijah, ako kdo plo-
činskega grofa de Chaumonta na dvoboj, a ga je vkljub božji pravici in svetosti njegove stvari, usmrtil podli dekliški ropar. Ta rdeči madež, ki ga vidiš tu, prvi med vsemi, pomenja smrt Matildl-uega brata.
MinHo je nekoliko let. Crni veper se je v tem oženH in porodil se mu je sin. Mlajši brat žrtve pa je v tem tudi odrastel in postal mož. Dvobojeva! se je tudi s Črnim veprom, bil ie srečnejši ali spret-nejši od brata in-4e zmagal. Nasprotnik je padel.
Podedovano sovraštvo ni spalo. Sin Črnega vepra se je bil t enim obeh sinov onega, ki je usmrtil njegovega očeta. Hektor de Latour du Pic je padel in njegova smrt pomenja drugi krvavi madež na rodovniku.
Tako je pripovedoval vojvoda o celi vrsti dvobojev In osvetnih Činov, ki so sledili drug drugemu v rodbinah Latour du Pic in Chaumont. Čim dalje ie govoril, tem boli se je vnema!. Globoke gube, ki jih le imel drugače v obrazu, so takore-koč izginile na čudovit način In iz oči mu ie Žarel cgenj sovraštva m jeze.
. . ^ ^ ^	(Dalje).
cije. Moral je ob enem razložiti svoj izstop iz nje. V prvem delu svojega govora je dokazal s številkami v roki, kako škodljiva za Hrvatsko je njena iinancijelna odvisnost do Ogrske. Kakor znano, velja dr. Lorkovič kot najbolji iinancijelni strokovnjak v Hrvatiski. V drugem delu svojega govora pak je govoril obširno o narodnem ujedinjenju in koncentraciji, priporočajoč narodno organizacijo mimo strank. Poslanca dr. Bertić in Svetozar Pribičevič "Sta branila politiko koalicije, a, da ne zaostaneta za drugimi, sta se dotaknila tudi narodnega ujedinjenja. Pribičevič je ob enem skušal paralizirati utis govora dra. Lorkovića, tega .svojega davnega tekmeca na vodstvu koalicije. Ker pa je govoril neiskreno, mu to ni uspelo kakor je želel.
Stjepan Radi č je po izključenju od šestdeset sej zopet prišel v sabor ravno pravočasno, da rsmo ćuli tudi njega — to pot iz vrst Starčevićeve stranke. (Zadnja etapa mu je bila pri frankovcih). Govoril je obširno o današnjem položaju, vplivanju ruske revolucije na svetovne dogodke in na reševanje našega vprašanja, proti surovi voiniški sili in za demokracijo. Radi napadov na pruski militarizem in na plenice — proti čemur je ban protestiral — je bil od predsednika pozvan na red.
V eni stvari pa so se našle složne vse stranke, ves hrvatski sabor: za pomoč Dalmaciji. Pred dlje časa je prejelo pred-sedništvo hrvatskega sabora obupen poziv predsednika dalmatinskega deželnega zbora, naj pomaga deželi, ki cd dneva do dneva bolj gineva od — gladu. Včeraj se je slednjič koalicija odločila, da predloži to prošnjo in jej ugodi. Bil je res že čas. In to tem bolj, ker so v nasprotju z dosedanjimi vestmi — nade v letošnjo žetev v Hrvatski jako dobre. Tako je nade, da Hrvatska v bodoče stori za Dalmacijo, kar bi jej bilo že davno v dolžnost in kar bi se bilo tudi že prej zgodilo, ako bi imeli v Hrvatski na vladi zares narodne ljudi, ki bi si upali storiti kaj po potrebi in proti Pešti. Hrvaška ie v srečnem položaju, da more pomagati pomanjkanje trpečim po-tsestrinam, pak se pričakuje opravičeno, da pri priskrbovanju Dalmacije ne pozabijo tudi na tiste slovenske predele, ki trpe tako bedo, izlasti primorske.
Jaka beseda Dalmacije, izrečena na splitskem sestanku, je navdušila vse narodne elemente v Banovini. Bo-li kot kažipot za njihovo delovanje, to bomo skoro videli. Splitski sestanek je brez dvorna plod zaključka neodvisnih jugoslovanskih elementov od 12. maja t. 1. v Zagrebu. Jutri popoldne pa se sestanejo na Sušaku predstavitelji našega naroda iz Istre in hrvatskega Primorja. Povsod se narodni ljudje sestajajo in delujejo, razun — v ožji Hrvah ki. Samo tu, kjer vi a da baje najveća svoboda, ne gre vladajoči stranki v račun, da bi delali v narodnem, jugoslovanskem duhu! Zadovoljujejo se z izjavo dveh svojih prvakov (Popoviča in Priblčeviča), da so Jugoslovani! Ali, s tem je izcrpljeno vse njihovo jugoslovanstvo. Te izjave ne smejo niti preko mej Hrvatske. Dopi-sni urad hrvatske vlade skrbi, da prihajajo v vnanje časopise (celo v dal-matirnske in slovenske) popačene na način, da ne kompromitirajo koalicijonašev radi njih jugoslovanstva. Ta koraj/a je šibka istotako, kot je šibko jugoslovanstvo glavarjev hrvatsko-srbske kalicije.
Jugoslovan.
Rasif*e p©!!S'?ne vesti.
»Nemški kurz«. Pod tem ali podobnim naslovom poje vse nemško nacijonalno časopisje slavospeve dr. Seidlerju za njegovo labodjo pesem, v kateri je v zadnjih svojih izdihljejih po nalogu raznih Teiuel-nov, \Valdnerjev in Pantzev jecal o političnem kurzu, ki mora zajamčiti popolno varstvo upravičenim interesom nemškega naroda, da se ne da v Avstriji vladati proti Nemcem in brez njih in da to ne velja samo za to vlado, temveč tudi za vsako bodočo. Iz vseh teh izvajanj nemško-naeijonalnega časoprs-ja pa ob vsem v resnici le iingiranem, navdušenju gleda ve-' likanski moralen maček, in »Tagespost«; priznava kar naravnost, da je ravno to< Seidlerjevo nemŠkongeijonalno kričaštvo krivo, da nemški socijalni demokratje nočejo sodelovati v Seidlerjevi večini in da je gosposka zbornica tako hladno, brez-vsakega odobravanja — ploskal je Sei-j dlerju en sam član zbornice, knez Lichten-* stein — sprejela Seddlerjeva izvajanja, —j Nemški nacijonalci seveda seda) psujejoj gosposko zbornico, ji očitajo, da se je od-, tujila narodu in da preži na ministi ske list-; niče; ni pa še dolgo, ko so isti listi iste'


▼ Mrsiti, flne is. jntfa im
Stare	;?{>v/digaii V nebesa, ker, mtao vseh dosedanjih strankarskih racttk »druži sapeto veselico z r&zoovrstaim sporedom. Petje
. * i j.f.l.iL	J. aiu mav.a.4 v ■	.mm <-. A ../t nnrnH n/i -----' 1--■* cnrtttnim uAflchinn <*» Trnkra LD Pn^aria M>
iicliici^' lll(.JL„J1JV,OIi v vesti o s-novi h * (Ne »novih« ker vrsta je nepre-strski predsedniki kot pa iržnu. Črip ured. »Ed«) preganjanjih in nasiljih, hitkfl »možiček. i Odgovarja Clngrija, da nas ne vznemirjajo, še mačje pa plaSijo To niso nič drugega nego utrdbe na nestalnem (n pregibajočem se pesku, ki jih vetrovi vsak dan dvigajo v vis. Prepletenega gordijskega vozla, ki se imenuje »notranje vprašanje te države«, ne rešijo ne parlamentarne razprave, ne govori, ne oaročene deputacije. »Reši ga dogodek, ki ga v tem času ljudska volia ne more predvidjath In težko te — ko nisi obdarjen s p/oroiklm duhom — reči. aH smo v tem tre-notkn že blizo, ali smo Se daleč...« — Dr. J. Lorkovlč. desident hrvatsko-srbske koalicije, Je rekei v svojem velikem govoru v hrvatskem saboru: »Ureditev vprašanja narodov le najvažneje vprašanje, ki Je ima reSiti vojna. Vojna dovede do ujedinjenja narodov, ki so bili doslej podeljeni in so živeli pod tujim tospodstvom. Po tej vojni bodo živeli tisti narodi, ki bodo Imeli svojo državo. Kakor je danes, kompromitiramo Hrvatsko. Moramo ustvariti narodno organizacijo mimo strank, ki bo dajala smer narodnemu delu. Postaviti se moramo na stališče, da pozabimo vse, kar nas Je ločilo In da stopimo v novi svet kot flm močneja narodna celota. Odkod Je prišla ta misel, to ne igra nobene vloge. Kdor Jo Je izrekel, naj mu bo blagoslovljeno. Ta misel kaže, da Je
naš narod politično zref---- Ako evolucija pri
Starčevičancih tvori korak k pravilnejemu ume-vanju našega vprašanja, potem Jo pozdravljam. Će se bomo prepirali o tem, koliko evolucij Je kdo prešel, ne pridemo do kraja. Razlog temu prepiranju Je bil pri nas ta. da se ni še nikdo pravilno postavil napram našemu vprašanju ... Več desetletij je prešlo v brezplodni In neumni bratomorni borbi med Hrvati in Srbi In Hrvati medsebojno, ki nas Je delala nesposobne za kar si bodi Sedaj treba narodne koncentracije in organizacije.
so udariaJi po »veieizrtajalclh«, seveda
slovanskih.	nacfjonatci se tolažijo,
češ, da koalicija Cehov. Poljakov, socijalnih demokratov in Slovencev nJ zmožna za vlado, da je torej sporazum z Nemci absolutna potreba. Ln slava Seidlerju, da ie ugotovil to. ne samo za ta kabinet, temveč tudi za vsakega bodočega. Da. marsikateri pametnejši, razsodnejši. dale-kovidnejši mini Je nemŠkonacijonalna Vstani« — Seidler. je že ugotavljal to in ono za svojo in "vse bodoče vlade, pa so vendarle žnjirn in celo pred njim izginili njegovi načrti in njegove določbe za bodočnost; Seidler, najslabši, najnerodnejši. najnesrečoejši ministrski predsednik, kar je kedaj imela Avstrija, on naj ostane večno, in če ne že- on. pa prav gotovo »njegovi nazori« in »njegova« načela! Ne vemo, kaj bi rekli i ali so boli smešni nemški nacijoiialci. ali je bolj smešen Serifler na njihovi vrvici?!
Nemško-nadjonalnl buJskačL Poročal! smo. da je oblast prepovedala nemškona-cijonalno zborovanje v Slovenji Bistrici na Spodnjem štajerskem, kjer bi bil moral govoriti eden glavnih nemško-nacljo-nalnih liutekačev, državni posiastec dr. Wichtel, ki le tirdi edesi tistih, kateri za nas Cehe sil Jugoslovane ne pozna druge psovke kol veleizdaiaJei. fn glejte, sina tega netnškonacijonalneg-a stebra avstrijske države ini dinastije pa zasledujejo oblasti kot — tatu in dezerterja! Wichtel in \Vq1{ si torej lahko podasta roko.
Vsenetnška gonja proti cesarski rodbini. Kakor znano, so avstrijske oblasti prepovedale vse nemške »Leipziger Neueste NacJirichten« v Avstrtil. Ta list. kateri pa svoje informacije o avstrijskih stvareh dobiva naravnost iz krogov avstrijskih vscn^mcev, ie spravil v svet o^a nesramna obrekovanja naše cesarske rodbine, fn se na naipodlejši načrn lotil celo našega cesarja samega in cesarice. List je bil. kakor rečeno, prepovedan v Avstriji, toda kakor poroča sedaj »Prager Tagblatt«, so nemški radikalci razširili tiste obrekljive članke v tisočerih in tisočerih letakih med avstrijsko Mwtsftvo. In kaj se Je zgodilo? Po vsej državi so vladni krogi, med njimi ministrski predednik Seidler sam. zatrjali. da ta obrekova-nja trosi entejita. in poživljali prebivalstvo, da naj ne verjame tem ententnim lažem in obrekovanjem. Proti nemškim radikalcem, pravim povzročiteljem iti razširjevaicem teh podlih laži in Obrekovanj naše vladarske dvojice pa dr. Seidler ni našel niti besedice graje, in voditelji teli nemških radikalccv, razni WoI-fi. Teirfli it>d. so še vedno njegovi ljubljenci. najzvesteiŠa in najtrdnejša opoia države ln — dinastije! Naj bi se tudi le samo sumilo, da se je stvar spletla med nami Čehi ali Jugoslovani, bi bilo danes že tisoče naših ljudi v zaporih hi morda tudi že kje drugje; kor so pa jo v resnici spletli vsenemci. nemški radikalci. jim pa Seidler delal globoke poklone kot »hrbtenici« države. No, Avstrija si res sme častitati na takem ministrskem predsedniku. ■
Odklanjajte dež. odbor v uiogi — policaja! Nedavno je priobčila praška ^Union« znamenit članek, kjer Je izvrstno označila in odločno zavrnila tisto večno zadevanje Nemcev, -naj bi mi zopet in zopet in ob vsaki priliki prisegali svojo lojalnost *'n zvestobo do države. Z vso pravico m po vsem umestno je izjavil praški list, da nam ni treba, da bi take izjave ponavljali, ker smo svoio zvestobo že dovoljkrat posvedočili z besedo in dejanjem. A tudi nočemo delati Nemcem te usluge, da bi — kakor delaio tako vedno — naše izjave potvarjali In zasmehovali. Nemci nimajo nikake pravice do zahteve, naj bi se mi zopet in zopet priznavali k državi. 2e zato ne, ker ima p-ri njih sedaj vodstvo — iredenta! »Te usluge in naslade jim ne privo-ščajmo več!« Tako je zaključil praški list. Prav kakor nalašč prikrojeno tudi za našega Susteršiča. ki tudi zahteva Od naših občin, naj zopet podajajo izjave lojalnosti: po toliki preliti krvi za državo. In kaj imamo od tega? Da vkljub vsem žrtvam in že tolikim izjavam Nemci označajo ves naš jug kot veleizdajalski! Zato je to, kar zahteva deželni odbor kranjski — naj se vnovič postavi naš narod kot tarča zlobi nasprotnikov — poniževalno ia žaljivo. Vsa hvala gre občinskemu zastopu občine Smihel-Stopkre na Dolenjskem — te največje kmetske občine na Kranjskem — ki je odgovoril deželnemu odboru, da slovensko ljudstvo ni. dalo ni kakega povoda za dvome na njegovi zvestobi — da torej ni potrebna še kaka posebna izjava v smislu resoiucije. ki jo je poslal deželni odbor! To je odkrita, moška izjava, vredna zavedne in politično zrele občine. Tako naj bi deželnemu odboru odbrusile vse občine! In to tem bol] upravičeno, ker deželni odbor imaJe to pravico, da nadzoruje upravo občine. dočim nima nikake pravice. da bi občinam vsiljeval kake politične izjave in vršil vlogo policaja nad političnim mišljenjem! Taka presezanja morajo občine odločno zavračati, če si hočejo ohraniti svojo pravico do samostojnosti v svojih sklepih.
Za narodno organizacijo. Pozdravljajoč iklepe maniiestantneRa sestanka v Splitu za organizacijo vsega naroda piše varaždinska »Volja Naroda« med drugim: »Porušimo med nami vse strankarske razlike, vržimo iz našega življenja vse strahove naše žalostne politične in strankarske prošlosti! Pripravljajmo poti, povzdignimo narodno vero in zavest edinstva. V zaobljubnl naši narodni misli svobode in edinstva Hrvatov, Srbov in Slovencev, v demokraciji Id samoodločbi naroda najdemo stare trdne podlage, na katerih naj se zbere ln deluje vse, kar je narodno in pošteno. Slovenski del našega naroda fe že Izvel to nalogo. Srbski del našega naroda Je bi! vedno edin In stalen. Ne bomo sami. V vseh krajih naše do-nurvme, v vseh narodnih strankah prihaja od «Hoisa duh jugoslovanske demokracije. Id
_A.
vat narod v edinstveno močno narodno organi- j ped spretnim vodstvom gg. Trobca i« Požarja je zacfjo. ki so fo fe izvedli Slovenci ia Cehi.* — I bilo prav ljubko ta obrano. Prav tako dober le bH Pero Cfngrfja, ta prvak narodne misli v Dalraa-. mladinski orkester pod vodstvom g. Požarja. »Naš
djl, piše v »Novi Dobi« na naslov državnikov, da na takem združenju Dalmacije s Hrvatsko, kakor si Jo.mislijo oni, mi ne moremo sodelovati. »Ne na našo, ameak oa svojo odgovornost, da
narodni dom« Simona Gregorčiča je deklamovala s polnim umovanjem inteligentna deklica Vilma B.
Občinstvu Je posebno ugajalo rajanje vil, ktero je rajalo 16 deklic precizno, gibčno in elegantno. To
C*fco nw»i»i RmumMN (Bart-
kovm uzorna češka gostilna v Trstu) m nahaja v ul. O. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba is slovenski jedilni listi.
bodo oni odgovorili za to Id ne mi!« Na razne gotovo najtežjo točko programa je naučila učitelji
Prodaja kuriva.
Oglje. SO kg oa rdeče Izkaznice.
Razdeljevanje 18. julija. — Cena 80 vin. za kg.
Sv. Vidi 601—1300 (34) Lazz. vechio 17; 1301 do 1550 (34) Montfort 5; 1551—1760 (34) A. S. Teci* 4. _ staro mesto: 1601—1650 (22) Aitana 10. — Novo mesto: 1501—2070 (21) Getsi 13. — Stara mitnica: 1—1000 (24) Paduina 13. — Sv, Jakob: 3901—4400 (15) Rivo 10. — Barko vije: 376—426 (12) Barkovlje 234 (82 vin.); 1—375 (13) Barkovlje 234 (82 vin.). — Rocol: 1—100 (13) P. Revoltella 9 (82 vin.).
K oke. 10 kg na modre Izkaznice.
Sv. Vid: 271—750 (43) A. S. Tecla 4, 2 K 70 vin. za 10 kg. — Nova mitnica: 1—802 (51) Amalia 13 2 K 70 vin. za 10 kg. — KJarbola: 226—300 (43) Rivo 10, 2 K 70 vin. za 10 kg.; 1—225 (44) Rivo 10, 2 K 70 vin. za 10 kg. — Skedenj: 501—693 (25) Skedenj 508. 2 K 90 vin. za 10 kg. — Sv, Mar. Magdalena zgornja: 1—100 (36) Sv. Marko 16, 2 K 70 vin. 10 kg; 101—220 (36) Erta 4; 221-^35 (36) Erta 19. — Sv. Mar. Magdalena spodnja: 101—323 (28) Cancellieri 110, 2 K 90 vin. za 10 kg.
ca gdč. Birsa. ki ima pri vsej prireditvi največ zaslug. Mnogo smeha Je vzbujal s svojimi kupleti učenec Nini K- in dobro je občinstvo zabavala igrica »Laž«. Poleg gdč. Birse se je pošieno trudilo vse učiteljstvo, posebno gdč. učiteljice, ki so dvorano okrasile lepo z zelenjem.
Vojaški pogreb. V tukajšnji petrmjski rezervni bolnišnici Je 17. t. m umrl pešec ptujskega pionirskega bataljona Josip Spechar, dodeljen porečnl plovbni stot. 5, rojen leta 1875. v Trstu. Pogreb se bo vršil 19. t. m. ob 8 zjutraj iz gamizllsk« bolnišnice št. 9 na volaSko pokopališče.
Desetletnica rofanskega Sokola. Kakor je bilo že objavljeno, bo praznoval roJanskl »Sokol« septembra t. I. svojo desetletnico. Ob tel priliki hoče pokazati, da Se 2ivl ia da hoče delovati vedno, kakor dosedaJ, 2a blagor le dobrobk naSega naroda. Kako veseli so bili v»i, ko sem Jim sporočil, da fm popeljem to pot v naš Narodni dom, da tam nastopijo v prid Sokolu, tar za bratce ln sestrica pri Sv. Vidu. Bratje in sestre! Hitro ie pridno! VI bratci in sestrice pridite tudi, ker vam bratci ia sestrice pri Sv. Vidu ostanejo vedno hvaležni sa vaS trud ln za vaše plemenito delo. Telovadba članov se vrši vsako sredo in soboto od 7K do 9, sa članice vsak torek in petek od do J »večer, moški naraščaj vsako sredo in soboto od 4M do 6, ženski naraščaj vsak četrtek od 4*4 do 6 In ob nedeljah od 10 dop. naprej. Starši, vaš ponos vam bodi, da imate Sokola ali Sokolico, zato pa pošljite svojo deco k Sokolu I — Načelnik.
Takšne so. Ivan S., ki ima svoje stanovanje v ul. Broletto, Je vojak na fronti, doma pa ima mlado, 23Ietno ženico Josipino, kateri Je pač postalo dolgočasno v odsotnosti soproga, katerega si Je" na-; domestlla z nekim mornarjem Josipom M., k»r ni ostalo brčfc posledic. Nesreča pa Je hotela, da ie j soprog sporočil s fronte, da pride na kratek dopust j domov. Treba Je bilo torej poskrbeti, da izginejo posledice, kar se Je tudi zgodilo s pomočjo neke Marije T. Pri zaslišanju Je izpovedala zločinka, da je potem, ko J« videla, da je priSla na svet »una bestia normale«, to stvar spravila v kraj. Sopro-govo radost na teh dogodkth si Je labko predstavljati.
44 kg sladkorja aa 36 kg fižola ste zamenjali Pa-ratz Natalija in Arco Olga s železničarjem Josipom Lapuškom. Lapušek Je HI zaradi te »kupčije« ob-soien na 200 K globe, oni dve pa vsaka na 40 K.
Tatvine. V gostilno Terezije Marian v uKci Broletto št. 10 so vdTli tatovi in odnesli rasna živila in perilo v skupni vrednosti 5000 K. — V podstrešju hiše št. 31 v ul. Farn«to so ukradli tatovi neki Ivani Sušanl za 1300 K perila. — V mehanično delavnico Matije Krejančlča v Carboli Zg. *5t. 48 so vdrli tatovi in odnesli rasnih stvari v vrednosti 600 K. — Neki Alojst* CottČ Je prijavil policiji, da so mu nkradl? veSJo množino tobaka. Tatvine osumljena sta neki Anton Jamnik, stanujoč v ul. Giuliani 34. tn Angela Malirtta. stanujoča v tri. Giuliani 19.
»Zveza slovenskih županstev po vojni prizadetih občin na Primorskem« sklicuje svoj prvi Izredni občni zbor. ki se bo vršil v ^redo, M. t. m. ob 3 popoldne pri »Zlatem Jelenu« v Gorici s sledečim
L
se refiirafj) jso S vir., bssieia. — S^fe'Jtt IjsHaaa L tasde sa
rač; u i o dtr^vrta- — HsJn^ssija 23	žiiaša SO vLiarJcv.
_t'---	g ' -	v
.............ML—mi ■-■11^.-— JK-T^J
Of ASI
1

Ha
galica se dobi v mirodiloici Cillia v Trstu, ulica delle Pos.e 6.	D 40
Rf-alsrc	(70 kff) za ogTajo ; raznega leria
LiWC za kmetijsko uporabo in druge •trati prodaja. !Manič, ul. Commerciale od 3—7 pop.	2465
VlfHffrtrft starejša oseba, popolnima izvež AUUUniU, bana v kukanju, katera bi opravljala tudi dcuga hišna dela, se a prejme k dvema osebama na deteli proti dobri plači in brani. — Nastop takoj. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. (3205
H|l||flf| mm dva nova Bivalna stroja (Sioger); rtUliU M fenaki klobuk ia druga razne stvari. Ulica Vnoelio St. 1$, pritličje. Umek.	24ft6
voza in konjake opreme se proda. Ulica a Servolo priUiije.	2467
Meničen kuas
(Oetkarjev prašek) za — - —— slaščice, pripravljen brez amonjaka ter p* istem načinu kakor v normalnem času. se dobiva v lekarni Jeroniti, Piaiza Caser-ma št 6.	D 17
operator kurjih očes sprejema od 1—4 in od 7—8 pop v ne-
" — ~ "	2249
AMzovsnI
delj^h od 9—2. Borzni trg 1, II. Zubim.
Sprejme ss
Corso 47.
takoj ▼ alužbo sposobnega ko-čljaža. Novo pogrebno podjetje.
E '29
Provo 99\ fisto sicilijansko ioe^to,
Trtno žveplo 45% In Trtno bakreno žoeplo 20—40°!,
dobavlja v velikim: Tehnična pisarna. ALBIN OREHEK Trst, Via Commerciale 335.
TonJKa G. Ml
v Trstu
bo zaprla v kratkem svojo
prodajalno izgotouljenih oblek
v ulici Barriera vecchia št. 15.
Poživlja se zato cenjeno občinstvo na] uporabi to priliko, da si preskrbi
po znižani ceni blago ki |e še v zalogi, posebno zimsko blago, kakor obleke za ženske in deklice, bluze, »vile, satin, obleke za otroke, klnbuke
i. t. d. i. t. d.
- Zamenja se tu3i za Sivila« -
Tri
j sode jabolčnega mošta prodam takoj. — Puklavec, ul. Geppa 23.	2461
išče mala družina ( i osebe . — itLU Delo in plača po dogovoru Via Commerciale 9, III., levo.	B 27
Jate

najugodnejšega okusa v sodih od 300 litrov napre) prodaja TVRDKA J. PARČINA & Co. Skladišče v Trstu ul. G. Donizetti št. 1.
razpošilja v poliubni množini
Tržič na Gcreaiskem (Krsnji
Hobro biago. — Solidna postrežba
rim i	,M-	,------—--
ZOBOZDRAVNIK »
Dr. J. Čerm&k
Br. 778/Apr.
Razpisuje se natječaj za
v Trstu, ulica Poste veccltla 12 vogal ulice della Posta
Izdiranja zobov brez bo
1ečin. — Plombiranje
UM£TWI ZOBJE
i i4 g
oo l
s
Premo«. 29 kg na modre izkaznice. Stara mitnica: 291—800 (49) Amalia 4, kz 1 K dnevnim redom: 1. Cltan)e zapisnika ustanovnega
občnega zbora. 2. Pisarniško poročilo. 3. Aprovi-zacfja. 4. Obnova. 5. Begunsko vprašanje. 6. Vo-
46 vin.
Fossile. 20 kg na modre izkaznice. Rocol: 1—75 (47) P. Revoltella 9, 1 kg 1 K 66 vio.
PoBtiafs vestf.
Delovni odbor za preskrbo Trsta z živili bo imel sejo v soboto. 20. t. m. opoldne v ulici Paduina 4.
SIcer malenkostno, a vendar značilno. V nedeljo se ie vršil občni zbor mednarodnega časnikarskega društva za Trst ta Primorsko. V poročilu, kt so ga prinesli tržaški listi, je bilo povedano, da ie predsednik na začetku svojega govora izrazil članu tovarišu Maksu Cotrču, našemu uredniku, sožalje na izgubi sina! Vsi so razumeli, da je to le izraz čutstva. stanovske solidarnosti in človekoljubja, ki med civiliziranimi ljudmi, ne nehuje nrti tam. kjer se začenjajo politična nasprotstva. Edino izjemo Je napravil »Triester Tagblatt«, ki Je oni pasus v govoru predsednika Passigija — zamolčal in potajil. Je sicer malenkost to v valovanju velikih dogodkov, ali značilno se nam zdi vendar. — Ravno tako Je ta list izpustil priznanje, ki ga je izrekel predsednik tovarišem pri »Edinosti« na dokazu solidarnosti potom stavke v zadnjem gibanju. Ali je to morda sovraštvo proti slovenskemu listu in slovenskim tovarišem?
Vili. vojno posoillo v Trstu. Sedmi izkaz v Trstu podpisanega Vili. avstrijskega vojnega posojila izkazuje skupni znesek K 9,610.850.—.
(Jrad okrajnega načelnika za Ro|an ln Skorkljo se je preselil iz hiše pol. $t 5 v Rojanu v hišo Št. 13/1 v ul. Montorsina.
Genitiv prizor. Na vrata tajnika šentvidske podružnice je potrkalo. Vstopi sedemletna deklica z ne š? testietnim dečkom ter pozdravi .Hvaljen Jezus*. Nato pravi: .Jaz sem Julka Klavžar in od moj bratec Mirko. Prinesla sem hranilno pu-šico za šentvidsko iolo in vam dam vse, kar sem v iivilenju prištedila. Tudi Mirko da vse; štedili smo dosti let.« Sešteli smo: Julka ie darovala 20 K A vin, Mirko 7 K 6 vin.; same desetice, petice, največ oovčičev in vinarjev. In na denarju se vidi, da *e ie star ta da sta ga otroka dolgo hranila Ali ni to ganljiv prizor? To ie Idealizem naših staršev ln njihovih otrok, ki darujejo svoj težko prisluieni denar — za narod. Ali naj bi tak narod propadel? Vse slovenstvo vaju pozdravlja in zahvaljuje. draga Julka ta ljubi Mirko!
Finese »Novic«. Susteršičeve »Novice« sporočajo dan na dan: ta ta ta občina se je izjavila preti Trumbičevemu izdajstvu. Ali nekaj drugega zanimivega pogrešama Kako pa so se izjavile giede deklaracije?! »Novice« poročajo pač. česar ne treba šć le naglašati. ker je samo ob sebi umljlvo. Molče pa o tem, kar Je odločilno in kar bi šele pokazalo. da vse dotKČne občine odebrnjejo boj deželnega odbora kranjskega proti naši deklaraclj-ski politiki! Je to finesa, ki naj pomega iz stiske ta zadrege.
Šolska prireditev pri Sv. Ivanu. Kakor da vse tekmuje, kako bi se bolj uspešno pomagalo naši ubosi deci! Prireditev tu, prireditev tam v isti blagi, plemeniti namen. Tako je tudi svetoivansko učiteljstvo priredilo s Šolskimi otroci prav lepo
jaške vzdrževalnine. 7. Občinska uprava in 8 Raznoterosti. V krittčnib časih živimo. Ni dežele, ki b! čutila v taki meri vso pezo svetovne vojne, kakor jo ravno dorlška. Da ne zadugl našega ljudstva to neznosno breme, je treba, da m« priskočijo pravočasno vsi na pomoč. Zato se pa vabijo vsi člani društva in zastopniki IJudstv*. da se tega pomembnega izrednega občnega zbora udeleže v obilnem števlJn. — Odbor.
Mestna zastavUalnica. Danes, v četrtek, se bodo dopoldne prodajale na Javni dražbi dragocenosti, zastavljene na razne prejšnje številke serije 142, popoldne pa nedrasocefti predmeti, obleka in perilo, zastavljeni na zastavne listke serije 142. — Ju-ri, v petek, se bodo prodajali dopoldne in popoldne nedragocenl predmeti, popoldne obleka in perilo, zastavljeni aa zastavne listke seriie 142.
DAROVL
—	Anton Lenassl daruje K 10 za lentvtško šolo. V isti namen darujejo sorodniki preč. g- Andreja Furlanija ob priliki njegove srebrne maše K 30. — Denar hrani uprava.
—	V spomin na laSkt fronti padlega vojnega to-vartša Josipa Grgiča Iz Bazovice daruje Andrej Pečar 5 K moški p^Jružnici C. M. D. Denar hrani uprava.
—	Posojilnica in hranilnic* v AJitovičlni daruje Dijaškemu podpornemu društvu v Trstu K 100. — Denar hrani uprava.
—	Vsled veselega svidei* po »korti Štiriletni ločitvi darnie družina Drufovka K sin Emf!. ki je prišel i« Ukrajine lu po ittrih letih našel očeta zdravega hi veselega doma, K tO. gospa Mislej K 10. gdč. Olga ln Dragica Trnovec K 7. gdč. Tere-zika Pa u Itn K 3. skupaj K 50 za en stol »a šentviško šolo.
Vladimir Bekar Serafina Ivasović
danas vjenčanL Buzet-Pala. 18. VII. 1918.
kod ovdašnje Općinske Aprovizacije. Plača po dogovoru.
Natjecatelj mora do-kazati sa izpravama sposobnost za vršenje takove službe, kao i sposobljenje u knjigo i računovodstvu.
Molbe su podnijeti do konca o vosa mjeseca na potpisani odbor.
Pobližne informacije daje potpisani. ODBOR OPĆINSKE APROVIZACIJE
u Bzetu, dne 16. srpnja 1918.
Predsjednik; Dr. Dušan SenČar v. r.
*rod&ni
8—10 q mn.linovca v sodih od 40 kg naprej. Velika izbera likerjev v steklenicah, šampanjec „Ciiarle 3!snche", asti spumantJ, refošk ter muškat desert.
L Parčina & Co — Trst
ulica D»>ni>etti štev. 1.
za tom i&imtf itd. i
kateri melje o vsako zrnje na najfiaej.o moko. doba vi i :> sa.no
edina češUa mm Jiri Finke
Praga 11-1957.
- Trgovcem veiiki pupust. -
sreijro In tim^l
kupuje po naj v i - j I i cenah dobroznana urarna ln zlatarna
ALOJZIJ POSffi v !>s':;
Piazza Barriera v. 2.
ELU fltffir
Trst, uiiifi S, SpirMioite št. i
(NasprOii Motel Volplch).
Bogata Iztera io-tsgr3fl[0iii anari-tcv ia u^iiM Imi tel,
\m lit
oralih 5Bi!2l!šfi-
RS	iS
to

I
I
,,, „ l tafl. Rsiiij^i? 5
p!& 13 karanje. | - [£122 rtzki. -- L -Ji
Oaiasi. osmrtnice, zahvale »n vsaK »vrstna naznanja reMamiie vsebine. ii:«i re oo^l ijalo na »Inseratnl (Hldetek Fdlnosti« -

»HBE
Novo eogr&imo podjetje Trst-
Corso št. 47. (pri Trgu Piazza deSSa teg^a) Telefon 1492.
Preskrbuje vsakorazredne pogrebe, prevo mrliče v i ».»j kraje države Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krst iz kovine in vsakovrstnega lesa v raznih oblik h. vencev, sveč i. t. d. po zmernih cenah. — Skladišča v iasin^h prostorih via
della Tesa št. 3i.
•rsoiavil N0»0 Ma^R^BNP ^O^iSTlC TRST.	r"
Poslano")
U t nojem putovanju iz Zagreba do Zida-nogmosta, dne 28. krnite t. izgubio sam listnicu, u kojoj &am hranio 170 kruna, približno, i važne tzprave (dokumente). Pošteni nalaznik (ali možda nepošteni lupež?) neka mi povrati samo dokumente, a drugo nega si.zadrži.
MILO STANiSlC — Trst ulica Campanile 12.
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko koiikor veleva zakon.
JADRANSKA BANKA
___________—	t a___ m : ' . A! ^« _. .
Trst, Vfa Cnsso fll Rlsnirmo iiej. 5 uastaa mtiint)
Kapital in raienia K 23,500.000.-
Filljaike; Dunai Tegelhoistrasse 7—3. Dubrovnik Koor Ljubljana. Metkov;«
Opatija. Split, Sibi-nih, Zadar.
Vloge na knjižice 3 \ °0 Vloge na hnlii za
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek plaCije banica od svojca Obratovanje vlog na tekočem in žiro-ra.unu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaink,- n v a tu-in inozemska tržišča. — Kupuje in proJaja: vredr.ostnu* papirje, ie ie, o^ t-gaciie, zastavna pisma, prijoriteie, delnice, srečke, valute, dev-ize, promes-- it.i. I)aje Drtdulme na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skl r.i ci . fcare Deuosit^ — Prod-ja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papnj.-v proti kurzrJ izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno Stavbni kredit, rem >o-.«rs
krediti. — Borzna naročila.--Inkaso.---Menjalnica. — — Eskornpt menic
s. i ar? nci in ofififi	Hrzo:

Teleicni: 1463, 17S3 in 2666.
Uradne ure:
Brzojavi: JADRANSKA
od 9 do t popaidna	-■
na u-'^iK -■
i