PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 67 (13.005)
Trst, petek, 25. marca 1988
Afera o nedokončani nuklearki se iz dneva v dan zaostruje
Montalto razdvaja politične stranke Policija napadla stavkajoče delavce
Danes dopoldne izredna seja ministrskega sveta - Spet ostre polemike med socialisti in republikanci - Sindikalisti kritični do varnostnih sil
DUŠAN KALC
RIM - »Afera« Montalto di Castro bo spet predmet vladne seje. Ministrski predsednik Goria je sicer upal, da bodo problem rešili že na včerajšnjem zasedanju kabinetnega sveta, ki pa v bistvu ni obrodilo nobenih rezultatov in to predvsem zaradi sporov med PRI in PSI. Goria je zato za danes sklical izredno vladno sejo, ki se bo ukvarjala z usodo nedokončane jedrske elektrarne in z usodo tam zaposlenih delavcev. V Montaltu je medtem prvič prišlo do incidentov.
»Najprej so nas prikrajšali za delo, sedaj pa nas namesto z denarjem izplačujejo s pendreki po grbi.« Tako je eden od več tisočev delavcev jedrske centrale v Montaltu komentiral včerajšnji dan. Dan, ki se je začel navsezgodaj z delavsko skupščino na gradbišču, z naraščajočim nezadovoljstvom nad nevzdržnim položajem, pa tudi z novim upanjem o skorajšnji rešitvi problemov, ter se nadaljeval z zasedbo državne ceste Aurelie, kot se dogaja že četrti dan zaporedoma. Vendar je bilo že navsezgodaj čutiti, da ta dan ne bo potekal kot vsi ostali. V zraku je visela grožnja policijskega posega, kar je bilo zaznati že iz nenavadne koncentracije policijskih in karabinjerskih sil - govori se o več kot 1500 agentih.
Delavci so kljub temu blokirali cesto. Legli so na cestišče in nudili pasivni odpor. Okrog 10. ure je prišlo ukaz, da je treba cesto zlepa ali zgrda »počistiti« in odpreti prometu. Začele so leteti prve solzilne bombe. Varnostne sile so prešle v napad in delavci so se pod prvim udarom razbežali po bližnjih poljih. Cesta je ostala kljub temu blokirana, zato pa je napad policije terjal, vsaj po podatkih demonstrantov, pet ranjenih, od katerih enega s hujšimi poškodbami. Poročilo,
Jutri in pojutrišnjem Italija brez dnevnikov
RIM — Zaradi stavke novinarjev in tiskovnih agencij ne bo jutri in pojutrišnjem v Italiji izšel noben dnevnik. Dvodnevno stavko je oklical novinarski sindikat FNSI, ker so se prekinila pogajanja z založniki o obnovi delovne pogodbe. Radijski in televizijski novinarji so okrnili vesti že včeraj, s svojim protestom pa bodo nadaljevali še danes in jutri. FNSI je napovedal za prihodnji teden nove razčlenjene stavke. Dvodnevni stavki se pridružujejo tudi novinarji Primorskega dnevnika, ki bo zato izšel šele v torek, 29.
ki ga je izdal notranji minister Fanfani, pa govori o nekaj solzilnih bombah in o enem človeku, ki ga je obšla slabost in ki so mu v bolnišnici dali en dan prognoze okrevanja.
Dogodek je izzval ostro reakcijo sindikatov. Predstavniki krajevne konfederacije CGIL, CISL in UIL so na kraju spopada improvizirali tiskovno konferenco, na kateri so ostro obsodili ravnanje notranjega ministra, ki je po njihovem mnenju odredil uporabo sile za odstranitev delavcev z Aurelie. Glavni tajniki treh sindikalnih organizacij Pizzinato, Marini in Benvenuto pa so takoj poslali brzojavke ministrskemu predsedniku Gorii, ter ministroma Fanfaniju in Co-lombu, v katerih zahtevajo z njimi srečanje ter sklicanje medministrskega sveta CIPE za odobritev sklepa o podaljšanju roka za izplačevanje delavcev.
Med vsem tem dogajanjem je zasedal Medministrski svet za industrijsko politiko CIPI, ki je za Montalto proglasil krizno stanje, kar je pogoj za namestitev delavcev v posebno dopolnilno blagajno.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Pred včerajšnjimi incidenti v Montaltu
(AP)
Aprila in maja novisrečanji Shultz-Ševardnadze
VVASHINGTON — Ameriški državni sekretar Shultz in sovjetski zunanji minister Ševardnadze se bosta ponovno sestala v Moskvi od 21. do 25. aprila in v drugi polovici maja, da bi do tedaj premostila še zadnje ovire na poti sporazuma o 50-odstotnem zmanjšanju strateških jedrskih raket.
Kot je pred odhodom iz Washingto-na poudaril šef sovjetske diplomacije Ševardnadze, so bili tridnevni pogovori s Shultzem »koristni«, opraviti pa bo treba še ogromno dela, da bi lahko dosegli sporazum o strateškem orožju.
V skupnem komunikeju pa so v Washingtonu navedli, da bosta tako ZDA kot SZ nadaljevale z napori, da bi bilo prihodnje moskovsko srečanje med Reaganom in Gorbačovom uspešno.
Glede regionalnih kriz in spopadov skupni komunike navaja, da sta šefa obeh diplomacij razpravljala tako o Afganistanu kot o Bližnjem vzhodu in Srednji Ameriki. O teh vprašanjih se bodo pogovori nadaljevali. Ševardnadze pa je poudaril, da bodo dosegli sporazum tudi glede Afganistana.
Shultz je bil v svojih izjavah bolj previden, saj je navedel, da Sovjetska zveza še vedno vztraja na svojih stališčih do Afganistana. Velesili se razhajata tudi glede Srednje Amerike in Bližnjega vzhoda, kljub temu pa so bili tudi po Shultzevem mnenju pogovori »koristni«.
Delni neuspeh ne preseneča političnih opazovalcev, saj bi prehitra premostitev razhajanj povzročila negodovanje ameriških jastrebov.
De Mita pred tretjim krogom srečanj s strankami večine
RIM — Mandatar Ciriaco De Mita mora prehoditi še zelo dolgo pot. Včeraj je končal prvo fazo drugega kroga pogovorov s strankami večine in danes se bo ponovno srečal z namenom, da obravnava še zlasti gospodarski del vladnega programa. Ovire, ki jih mora premostiti, pa so izrazito politične.
De Mita je jasno povedal, da namerava sestaviti petstrankarsko vlado. Do te potrditve je prišlo tudi na včerajšnjih srečanjih z liberalci in socialdemokrati. To je potrdil podtajnik liberalne stranke Sterpa, socialdemokratski predstavnik Caria pa je dejal, da se mu ne zdi, da so socialisti in republikanci tako narazen in da obstajajo torej dejanske in objektivne težave za sestavo petstrankarske vlade na osnovi konkretnega vladnega programa. Resnični problem je vsekakor eden: »sožitje« med republikanci in socialisti. O možnosti tega sožitja je predsinočnjim na politični tribuni podvomil tudi socialistični podtajnik Martelli in iz številnih izjav je jasno izkazalo, da so socialisti zahtevali od De Mite, naj izključi republikance večine. La Malfa ne reagira, ampak, nasprotno, poudarja, da so bili odnosi med socialisti in republikanci vedno zelo dobri. »Če nismo reagirali na namigovanja, ki so prišla v teh dneh s sedeža socialistične stranke v zvezi s spori med republikanci in socialisti, ni do tega prišlo zato, ker bi ne hoteli
reagirati na provokacije, ampak zato, ker imamo vedno pred očmi zgodovino iz šestdesetih in sedemdesetih let: škoda, ki bi nastala, če bi na hitro likvidirali vse reformatorsko delo tistih let, bi bila ogromna,« je La Malfa napisal v strankinem glasilu Voce repubblicana. Republikanci so torej mnenja, da obstaja skupen interes obeh strank, da sodelujeta v političnem prostoru, ki je med demokristjani in komunisti.
Socialisti pa so drugačnega mnenja in trdijo, da je vse odvisno od programskih stališč, kajti na osnovi programa je treba oblikovati večino in vlado. Ne gre torej za formule, vsekakor ša ne za toga in. prejudicialna stališča. Socialisti pravijo, da niso predlagali nobene izključitve, še zlasti ne republikancev. Gre torej za umik v primerjavi s trditvami, da lahko demokristjani in socialisti sami lahko sestavijo večino. Ta umik izhaja predvsem iz nujnosti, da se socialisti otresejo suma, da bi želeli bojkotirati poskus demokristjanskega tajnika. O tem je pred dnevi v nekem, sicer demantiranem, intervjuju govoril načelnik Craxijeve-ga političnega tajništva Gennaro Acguaviva, ki pa je sicer včeraj nekemu časnikarju izjavil, da je bil prisiljen demantirati ta intervju, »sicer bi ga linčali«. Seveda bo tudi ta izjava vzbudila nov val polemik.
G. R.
Krvavi nesmisel iraško-iranske vojne
Spet bombardiranje Teherana in Bagdada
TEHERAN, BAGDAD — Šest iraških raket zemlja-ze-mlja je včeraj dopoldne v bornih šestih minutah padlo na Teheran. Silovite eksplozije so uničile dve mošeji, dve bolnišnici in razdejale številne stanovanjske hiše. Teheran navaja, da je v raketnem napadu izgubilo življenje le 10 oseb. Istočasno pa je iranska tiskovna agencija Irna sporočila, da se je prejšnjo noč začela peta faza v kopenski ofenzivi »Val fadžr 10«. Na severnem območju fronte naj bi pri Sejed Sadeku Iranci zavzeli strateško pomembne vzpetine in zadali sovražniku težke izgube. V Teheranu so tudi sporočili, da so iztrelili osem raket zemlja-zemlja, od katerih je ena zadela tudi Bagdad. Peta faza že desete iranske kopenske ofenzive, naj bi bila odgovor na iraške plinske bombe, ki so v kurdski Halbadži terjale življenje kakih 4.000 civilistov.
V Bagdadu potrjujejo tako bombardiranje Teherana kot iranski kopenski napad na območju Sulajmanije in bombardiranje Bagdada. Iraški raketni napad je po izjavah Bagdada odgovor na iransko bombardiranje Basre. Iranski dalj-nostrelni topovi in težke havbice so namreč kar dvanajst ur nepretrgoma obstreljevali Basro. V Bagdadu pa odločno zavračajo teheranske trditve o uspešnem prodoru na severni fronti. Iraški generalštab navaja, da so napadalce zaustavili, da so od 16. marca do včeraj ubili 11 tisoč iranskih vojakov in da so jih zajeli kakih 4 tisoč.
Kljub takim vestem pa ostaja položaj v zalivski vojni nespremenjen, saj Iran ni začel tolikokrat napovedane ofenzive pri Basri, ki bi edina lahko spremenila potek spopada. V nesmiselni vojni pa je Iran vedno bolj osamljen. Včeraj je iranski predstavnik iz protesta zapustil Islamsko konferenco, ker mu je ta nenaklonjena.
V nedeljo spet poletna ura
RIM — V nedeljo, 27. t. m., ob 2. uri zjutraj bomo morali pomakniti urine kazalce za eno uro naprej, saj bo ponovno stopila v veljavo poletna ura, ki bo trajala vse do 25. septembra. Kot običajno bodo v nedeljo stopili v veljavo poletni vozni redi vlakov, avtobusov in letal. V mednarodnem prometu ne bo bistvenih zapletov, saj bo poletna ura stopila v veljavo tudi v državah, ki mejijo na Italijo. Koristi od poletne ure bodo imeli predvsem turistični delavci, nakaj bomo prihranili na energiji, vsi pa se bomo nekaj dni ubadali s prezgodnjim vstajanjem.
Primarne volitve v ZDA: jutri na vrsti Michigan
VVASHINGTON — Veliko folkloristično tekmovanje za Reaganovo nasledstvo je prispelo do Michigana, kjer bodo prebivalci te države izrazili v soboto svoje mnenje. Živahna izbira demokratičnega in republikanskega kandidata, ki se bosta v finišu potegovala za predsedniško mesto, je do sedaj nekoliko razočarala poznavalce ameriške politične stvarnosti. Že res, da sta se do sedaj v primarnih volitvah najbolj izkazala Dukakis med demokrati in Bush med republikanci, toda oba nimata po mnenju mnogih dovolj močne osebnosti, in sicer take, ki pritiče predsedniku £DA.
Republikanec Robert Dole je opustil osebne napade na Strankarskega tekmeca Busha — očitno je spoznal, da mu ne bo več uspelo dohiteti tekmeca, ki ima kar 600 delegatov več kot on (178 proti 788) — in se je posvetil predstavniku demokratične stranke
Michaelu Dukakisu, demokrat Jesse Jackson pa se je lotil »hvaljenja« Busha.
Jackson namreč trdi, da je Bush pravi prvak tišine in da ni sploh pravi vodja, ampak le dober pajdaš. To je tudi dokazal, trdi Jackson, ko se je le v poslednji minuti izrekel za Reaganov veto proti obnovitvi nekaterih civilnih pravic, kar je pozneje nepričakovano odklonil Kongres. Jackson obtožuje tudi Busha nejasnih poslov v aferi Iran-contras.
Nič manj zbadljiv pa ni Robert Dole z demokratičnim nasprotnikom Duka-kisom, ki ga označuje kot strahopetca in nesmotrno osebo. Dole trdi, da je obstoj vseh držav, ki jih podpira SZ in ki ležijo v ameriški poluti, v rokah takih oseb kot je Dukakis, ki jih ne moti, kar se je v preteklih letih pripetilo na Kubi in se pripravlja še v Kostariki, Panami in morda tudi v Mehiki.
Danes veleslalom
Spet dvoboj med Tombo in Zurbriggnom
□ □ □
Polfinale pokala prvakov
Tracer - Aris Partizan ■ Makabi
NA 14. STRANI
Predsedstvo SFRJ predlaga drastičen stabilizacijski zasuk
nn v • v v	i	i	•	#v i • i	••
Trziscno gospodarstvo m manjša birokracija ob spodbudi podjetništva in tujega vlaganja
BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je v okviru svojih obveznosti ocenilo trenutni politični in gospodarski položaj v državi in mednarodni položaj Jugoslavije ter še posebej proučilo aktualna vprašanja uresničevanja, zagotavljanja in usklajevanja skupnih interesov narodov in narodnosti ter delovnih ljudi in občanov in delovanje organov federacije.
Enotna ocena je bila, da je treba zaustaviti nadaljnje slabšanje gospodarskega položaja in političnega stanja ter presekati z negativnimi tendencami v gospodarstvu in tako zagotoviti pogoje za pozivni preobrat že v letošnjem letu.
Predsedstvo SFRJ meni, da je za izhod iz sedanje krize in za zaustavitev padca proizvodnje in njenega pospeševanja, obvladovanje inflacije in nadaljnjega razvoja gospodarskih odnosov s tujino ter povečanje izvoza in deviznega priliva nujno potrebno:
Takoj pripraviti in sprejeti program ukrepov in dejavnosti, ki jih bodo izvajali po prenehanju veljave začasnih interventnih ukrepov, izhajajoč iz načelnega stališča, da tega obdobja ne bodo podaljševali. Program mora izhajati iz že sprejetih opredelitev o upoštevanju gospodarskih zakonitosti in krepitve tr-žiščnega značaja gospodarjenja, in na teh temeljih radikalnega zmanjšanja državnega urejanja v gospodarstvu in na tržišču ter preseganja prevladujoče vloge politike nad gospodarstvom.
Reševanje ključnih problemov v razvoju družbe-no-gospodarskega sistema - katerih ukrepi naj bi dali največje dolgoročne učinke, še posebej oživitev gospodarske dejavnosti, zmanjšanje inflacije in pospešitev izvoza - mora obiti prednost tudi v programu dela komisije ZIS za reformo gospodarskega sistema. Predloge novih sistemov je treba pripraviti
hitro in jih sprejeti ne da bi čakali na ustavne spremembe, razen v primerih, ko gre za bistvena vprašanja, ki jih brez sprememb ni moč rešiti.
V najkrajšem roku je med drugim treba sprejeti: spremembe in dopolnitve zakona o deviznem poslovanju, zavračajoč začasne rešitve;
nove bistveno spodbudne rešitve za angažiranje dodatne - akumulacije iz tujine s skupnimi vlaganji in drugimi vidiki proizvodnega povezovanja s tujimi partnerji, pri čemer je treba odstraniti izredno velik normativizem na tem področju. Zato je nujno potrebna politična opredelitev o takojšnji zagotovitvi širših pogojev in možnosti za skupna vlaganja, s čimer bi kar najhitreje dobili določene izkušnje že pred ustavnimi spremembami.
Veliko bolj ugodne predpise o drobnem gospodarstvu s kar najmanj pogojev in omejitev, s čimer bi omogočili tako večjo uporabo obstoječih možnosti kot pospešen razvoj drobnega gospodarstva v družbenem sektorju pa tudi razvoj proizvodnega zadru-garstva.
Davčno politiko, ki naj spodbuja gospodarski razvoj in tudi razvoj drobnega gospodarstva, zagotoviti je treba enakomernejše prenašanje bremen stabilizacije in istočasno biti učinkovit instrument socialne politike družbe in boja proti špekulacijam kot tudi proti bogatenju in socialnim razlikam, ki naj temeljijo na delu.
Pri formuliranju in uresničevanju ukrepov in dejavnosti za obvladanje sedanjih gospodarskih problemov je treba upoštevati tudi spremembe v narodnih gospodarskih odnosih, še posebej gibanja v Evropi in v svetu, ki težijo k ustvarjanju skupnih oziro-
ma enotnih tržišč in njihov vpliv na jugoslovansko gospodarstvo ter možnosti za vzpostavitev enakopravnejših oblik gospodarskega sodelovanja s tujino.
Zaradi dejstva, da predvidene dograditve in reforme družbeno-gospodarskega sistema ni mogoče izvesti brez ustreznih sprememb ustave SFRJ, je nujno začeti postopek sprememb ustave, končati v predvidenem roku - do 29. novembra letos. Tako bo lahko skupščina SFRJ konec leta sprejela tudi vse nujno potrebne zakone in gospodarsko politiko za prihodnje leto, na teh temeljih pa se bo izboljšal tudi celotni gospodarski in politični položaj v državi.
Kritični demokratični dialog v iskanju najboljših rešitev v gospodarski politiki, ki jo predlaga in izvaja ZIS, je nujen in upravičen. Toda posamezne javne zahteve po odstopu ZIS, ki v določenih okoljih prevzemajo značaj političnega pritiska in kampanje z nesprejemljivimi in subjektiviziranimi motivi, škodijo celotnim odnosom v državi pa tudi dejavnostim Jugoslavije v svetu, še posebej v razvijanju in pospeševanju gospodarskega in finančnega sodelovanja s tujimi partnerji.
Prednostna naloga vseh pristojnih organov v republikah, avtonomnih pokrajinah in federaciji je doseči soglasje o bistvenih vprašanjih uresničevanja in usklajevanja skupnih intetresov v federaciji.
Z učinkovito akcijo je nujno treba preprečevati težnje po aferah, širjenju neresnic, zapletov in žalitev, kar se občasno pojavlja v javnosti in ki skuša postaviti pod vprašaj institucije sistema, še posebej organe in organizacije v federacije pa tudi JLA. Za preprečevanje takih dejavnosti so odgovorni predvsem pristojni organi v republikah in pokrajinah, (dd)
Montalto
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Sindikati in levičarske politične sile pa obsojajo ukrep o dopolnilni blagajni in zahtevajo, da se delavcem zagotovi plača, kot jim je tekla do 27. novembra. Parlamentarci stranke zelenih so včeraj tudi manifestirali pred Palačo Chigi. Načelnik komunističnih senatorjev Pecchioli je zahteval od Go-rie, da takoj skliče svet CIPE.
Problem Montalto, ki je že itak ena glavnih ovir pri sedanjih pogajanjih poverjenega predsednika De Mite za premostitev vladne krize in za sestavo nove vlade, postaja po včerajšnjem dnevu še večja ovira. Med socialističnim ministrom za delo Formico in predsednikom Gorio se je nekako ponovil prizor iz prejšnjih dni. Formica je namreč sporočil novinarjem, da je zahteval sklicanje medministrskega sveta CIPE, kateremu bodo iznešene sindikalne zahteve. Sedaj pa je na vrsti Goria, da skliče CIPE ali, še bolje, ministrski svet, pravi Formica, kajti dosedanja vlada ima dolžnost, da ne prepusti v dediščino novi vladi takšnih problemov, ki ustvarjajo družbena trenja. Glede zadeve Montalto je v precepu tudi socialistični župan Lupi-di, na katerega letijo očitki, da' je odredil ukinitev gradbenih del v jedrski centrali pod pritiskom vodstva socialistične stranke.
Lupidi zavrača kritike in pravi, da je za občinski svet soglasno odobril sklep. Glede osrednje dileme, s katero se sooča vsa italijanska družba, to je: jedrska energija - da ali ne pa Lupidi pravi, da je v parlamentu 366 poslancev, ki so proti uporabi jedrske energije, in 226, ki jo zagovarjajo. Parlament naj sedaj potegne zaključke.
De Benedettijeve kupčije motijo tudi Francoze
Vanunu tvega smrtno kazen Tehnika spoznali za krivega
PARIZ — Dejstvo, da je De Bene-dettijeva CIR odstopila švicarski multinacionalki Nestle tovarno Buitoni, ni razburilo le sindikatov, temveč tudi francosko združenje borznih agentov. Združenju, ki nadzoruje delovanje pariške borze in ga zato lahko izenačujemo z italijanskim Consobom, ne gre v račun, da je italijanski poslovnik prodal kolosu iz Lausanna samo industrijsko vejo Buitonija, ne pa družbe kot take. Kakor piše Wall Street Journal, so v Parizu zaskrbljeni nad neugodnimi učinki, ki bi jih utegnila imeti operacija na Buitonovo družabnico Buitoni S.A.: ta je kotirana na borzi, 53% njene glavnice pa je v francoskih rokah. Kotiranje njenih delnic so zaradi tega prekinili, to pa naj bi mogotcu onemogočilo izgotovitev prodajnega postopka: »Če ne bo nastal kak nepredviden problem,« poroča newyor-ški časopis, »bo moral De Benedetti doseči s pariško borzo kompromisen sporazum, drugače ne bo mogel prodati francoskega Buitonija.« Na wall-streetski list se moramo oslanjati zato, ker so funkcionarji pariške borze zapeti: rekli so le, da zadevo proučujejo.
Dobro obveščeni krogi pribijajo, da je De Benedettijeva poteza hudo vznemirila delničarje družb, ki jih nadzoruje Buitoni. Ker Nestleju ni uspelo osvojiti celovite Buitonijeve skupine, pravijo, ne bomo mogli zaslužiti s pro-
dajo delnic Švicarjem. Francoski delničarji so mislili, da bodo imeli v rokah delnice pravega živilskega koncerna, v resnici pa so se znašli z vrednotnicami nekakšnega »okvira brez slike«; likvidnosti je sicer dovolj, bodočnost podjetja pa je karseda negotova. Od tod prizadevanja pariških borznih agentov, da ohranijo delnice družbe Buitoni S.A. na verodostojni ravni, oziroma, da izsilijo njeno neposredno prodajo Nestleju. Toda Buitoni in Nestle potrjujeta sprejeto izbiro in ne marata v spopad za nadzor glavnic, ki bi nastal, ko bi posamezne družbe v sklopu koncerna prosto prodali na trgu. V tej zvezi pa ni brez pomena okoliščina, da bi francoski Buitoni rad odkupil domači koncern Saint-Louis S.A., ki deluje na prehrambenem oz. sladkornem področju, in to za več denarja, kot ga je ponudil Nestle. Ne samo, Saint-Louis je pripravljen kupiti celo skupino Buitoni - De Benedetti je ponudbo zavrnil, češ da je pozna in pomanjkljiva - zato pritiska na pristojne oblasti v Parizu, da »ustavijo« De Benedettija; tudi zato, ker lahko De Benedetti odstopi industrijski del francoskega podjetja samo s pooblastilom pariškega finančnega ministrstva, ki pa molči. Buitoni S.A. je imela lani 145,5 milijona frankov dobička (48% več kot leta 1986) in 4,71 milijarde frankov prometa (9,9% več). D. G.
JERUZALEM — Mordechai Vanunu, bivši tehnik v izraelski jedrski elektrarni Dimona, je izdal domovino in je vohunil za neko drugo državo. Tako je včeraj razglasila porota jeruzalemskega sodišča, sodniki pa bodo po vsej verjetnosti izrekli razsodbo v nedeljo. Izraelski kazenski zakonik predvideva za ta zločin tudi smrtno kazen, čeprav zagovorniki Vanunuja upajo v prizanesljivost sodnega zbora.
»Afera Vanunu« je izbruhnila septembra leta 1986, ko je nekdanji tehnik, ki se je medtem preselil v Anglijo, v intervjuju londonskemu dnevniku »Sunday Times« med drugim povedal, da razpolaga Izrael z atomsko bombo. Intervju je sprožil ostre polemike v Izraelu in v svetu, vlada iz Tel Aviva pa je obtožila Vanunuja, da je izdal zelo pomembne državne tajnosti. Tehnik je bil na tem, da zaprosi za politično zatočišče v Veliki Britaniji, ko so ga v Londonu ugrabili neznanci in ga preko rimskega letališča Fiumicino s silo privedli v Izrael. Sam Vanunu je za to ugrabitev, ki ni bila še povsem pojasnjena, neposredno obtožil izraelsko obveščevalno službo.
Proces v Jeruzalemu, ki je trajal nekaj mesecev, je potekal za zaprtimi vrati. Javni tožilec je vseskozi trdil, da je nekdanji tehnik v nuklearki Dimona izdal zelo pomembne državne tajnosti in da je njegov intervju londonskemu časopisu postavil na tehtnico varnost Izraela. Njegovi branilci pa so bili mnenja, da je hotel obtoženec preprečiti jedrski spopad na Bližnjem vzhodu in dati tako svoj prispevek v borbi za mir.
Porota je v celoti sprejela zahteve javnega tožilca. Va-nunujev zagovornik Avigdor Feldman upa, da bo sodni zbor upošteval vse okoliščine te zagonetne afere in tudi moralne motivacije, ki so vodile nekdanjega tehnika pri svojih izjavah londonskemu dnevniku.
Na sliki (telefoto AP): Mordechai Vanunu, ki tvega smrtno kazen.
Povsem uspela splošna stavka ohromila panamsko gospodarstvo
CIUDAD DE PANAMA Splošna stavka je v Panami iz dneva v dan občutnejša. Včeraj so stavkali tudi uslužbenci bencinskih črpalk in v večernih urah je že začelo primanjkovati goriva. Že z dananšnjim dnem bodo verjetno ohromljeni javni prevozi in glede na možnost, da pride do popolne ohromitve države ni izključeno, da bi predsednik Manuel Soliš Palma sklical vojaški svet in proglasil izredno stanje. Medtem pa minister za delo Calendario Santana vztraja pri trditvi, da je stavka protizakonita.
Tudi zaradi stavkovnega gibanja se politično stanje v državi iz dneva v dan slabša. Doslej so propadli vsi poskusi strank, ki so zveste vladi, da bi prišlo do pogovorov z opozicijo, kot je predlagal general Noriega. vse opozicijske stranke so namreč zavrnile kakršnokoli pogajanje z Noriego in podprle stavkovno gibanje, ki bi se lahko spremenilo celo v oborožen spopad.
Včeraj se je iz svojega skrivališča v Panami ponovno oglasil odstavljeni predsednik Erič Delvalle, ki je naslovil vsem državam v svetu poziv, naj pošljejo hrano panamskemu ljudstvu, ki zaradi prekinitve dobav trpi lakoto. Bivši predsednik je poudaril, da je zelo zaskrbljen za zdravje in življenje številnih panamskih družin.
Medtem pa si ZDA še vedno prizadevajo, da bi prepričale Noriego, da bi odstopil. Slednji pa baje ne sliši na to uho in je kar zgrda odpravil namestnika državnega tajnika Williama Wal-• kerja, ki se je prišel pogovarjat z njim.
Anglija žaluje za padlima
V Carshaltonu so včeraj pokopali desetarja Dereka VVooda, ki so ga Irski skrajneži skupaj z desetarjem Davidom Howeom linčali v Belfastu
(Telefoto AP)
PREDSEDNIK DEŽELNEGA ODBORA OBVEŠČA
da bo od 5. aprila 1988 v uradih deželne direkcije za ceste, prevoze, promet, pristanišča in skladišča, Ul. Genova 9 — TRST
PREDLOŽEN
DOKONČEN DEŽELNI PROJEKT CESTNIH POVEZAV
kot predvideva deželni zakon št. 22 z dne 20. maj 1985 in potrjen od deželnega odbora dne 26. februarja 1988.
Kopija dokončnega projekta bo na razpolago, od istega dne dalje, v,uradih vseh občin.
Dokončni projekt je vsem na ogled in vsakdo lahko pošlje predsedniku deželnega odbora svoje pripombe, na nekolkovanem papirju, v roku tridesetih dni od dneva predložitve.
— Adriano BIASUTTI —
Trst, 7. marca 1988
Srečanje med SKGZ in KPI
V ospredju pogovorov globalni zaščitni zakon
V	torek sta se v Trstu sestali delegaciji deželnih vodstev Komunistične partije Italije in Slovenske kulturno-gospodarske zveze ter razpravljali o široki paleti odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V ospredju je seveda bila razprava o globalnem zaščitnem zakonu in o postopku, ki teče v senatu, vendar izredno počasi in ob stalnih težavah. V tej zvezi je bilo izraženo skupno stališče, da gre za institucionalno vprašanje zaščite narodnostnih manjšin, ki ne bi smelo biti podrejeno trenutnim konkretnim političnim potrebam in prilikam. Do izraza so prišle pobude na raznih ravneh in skupni napor, da se stvari pomaknejo naprej. Izraženo je bilo tudi stališče, da bi morala biti manjšinska zaščita vključena v vladni program, ki ga sedaj sestavljajo v zvezi z vladno krizo. To vprašanje pa seveda sodi v okvir širših naporov celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in enotne delegacije, za kar se zavzemata tako KPI kot SKGZ.
V	tem okviru je bil tudi govor o poslabšanem položaju slovenske narodnostne skupnosti, saj prihaja do primerov odvzemanja že doseženih pravic, kar je še zlasti zaskrbljujoče, ko gre za jezikovne pravice. Izredno težaven je položaj osrednjih slovenskih kulturnih ustanov, kot so Sloven-
sko stalno gledališče, Glasbena matica, zasebna slovenska šola v videmski pokrajini in podobno. Soglasno je bilo izraženo stališče, da je treba izkoristiti sredstva, predvidena v finančnem zakonu, kako bi ta sredstva izkoristili, za to pa se je treba na učinkovit način dogovoriti v okviru predstavništva vseh Slovencev.
Beseda je tekla tudi o nekaterih konkretnih problemih Slovencev videmske pokrajine, zlasti o izkoriščanju možnosti gospodarskega razvoja goratih področij. Razprava se je razširila tudi na nekatera vprašanja bližnje volilne kampanje in na potrebo po osredotočenju glasov slovenskih volilcev, da bo ohranjeno primerno zastopstvo slovenskih predstavnikov v na novo izvoljenih organih.
Delegacijo deželnega vodstva KPI so sestavljali: deželni tajnik Roberto Viezzi, senator Stojan Spetič, načelnik deželne slovenske komisije Miloš Budin in člani deželnega tajništva: Edvin Švab, Ruffino, Tulio Paizza, Renato Tos-chi in Maurizio Pessato. Delegacijo izvršnega odbora SKGZ pa so sestavljali: predsednik Klavdij Palčič, tajnik Duško Udovič, tajnik pokrajinskega odbora videmske pokrajine Ferruccio Clavora in člana Boris Race in Bogo Samsa.
Bodo v Celovcu postavili spomenik nacistom?
Nova delovna skupnost, v kateri so združeni Heimatdienst, brambovci, Ul-richsberggemeinschaft, Kameradschaftsbund, Sangerbund, Schulverein »Siid-mark« ter združenje oficirjev in podčastnikov, je te dni povzela zahtevo Lorenza Mačka, naj bi sredi Celovca, na trgu pred celovško stolno cerkvijo, postavili spomenik »koroškim odvedencem.« Za tem se ne skriva nič drugega, kot to, da hočejo prav v letu, ko se vsi spominjamo 50-letnice priključitve Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji, postaviti spomenik tistim, ki so svojo zvestobo Hitlerju in nemškemu fašizmu izkazali deloma že celo pred anšlusom, ko so se ilegalno vpisali v NSDAP. Smo torej pred novo nemškonacionalno provokacijo!
(Iz Slovenskega vestnika)
w
Intervju s Stanislavom Škrbcem
REKA Reška revija v italijanskem jeziku Panorama objavlja v zadnji številki dolg intervju s Stanislavom Škrbcem, predsednikom komisije za informacijo pri medobčinski konferenci ZK Hrvatske za reško regijo. V intervjuju je govor o najaktualnejših problemih in dogodkih, ki so razburili italijansko narodno skupnost v Jugoslaviji.
Mi želimo le opozoriti na zanimiv intervju, saj bi krajši odlomki izmaličili celoto. Vsekakor je veliko govora o ljudeh, ki se po narodnosti prištevajo med »Jugoslovane«, o problemu asimilacije, o šolstvu in o pravicah, ki jih ima italijanska manjšina. Škrbec med drugim pravi, da italijanska narodna skupnost v Jugoslaviji razpolaga s šolsko mrežo, ki bi ji jo lahko »zavidala« vsaka etnična skupnost. Škrbec je tudi optimist glede razvoja italijanske skupnosti in trdi, da Italijanov nikakor ni manj, ampak da se »skrivajo« za neko drugo kategorijo državljanov. V intervjuju beremo tudi krajšo polemično noto do tržaške Ljudske univerze.
O vidljivosti tretje mreže RAI
TRST Delegacija deželnih svetovalcev KD, ki jo je vodil načelnik Car-penedo se je srečala z odgovornim za tehnične službe na deželni postaji RAL Svetovalci KD so opozorili tehnično vodstvo RAI, da tretje mreže ne vidijo v goratih predelih in manjših zaselkih
V deželi Furlaniji-Julijski krajini je vidljivost tretje mreže RAI v bistvu dobra, na žalost pa je ne vidijo prav
ljudje, ki živijo v najbolj zapostavljenih predelih. Ponekod sta slabo vidljiva tudi prva in druga mreža RAI.
Odgovorni za tehnične službe Russo je svetovalcem povedal, da bo verjetno sam deželni sedež poskrbel za vidljivost tretje mreže tudi tam, kjer je danes »naročniki« ne vidijo. Potrebno pa bo še nekaj časa, predno bodo zgradili vse potrebne oddajnike, saj jih je kar 48.
Vzdrževalna dela na zvoniku v Kopru
KOPER — Te dni so okrog zvonika na Titovem trgu v Kopru začeli postavljati gradbeni oder. Stolp je namreč potreben večjih vzdrževalnih del. Ojačali ga bodo s horizontalnimi in vertikalnimi vezmi, sanirali strešno kupolo, naredili nov strelovod, oprali fasado, malenkostno pa razširili tudi razgledno ploščad, na katero bo moč bržčas šele prihodnje leto, saj bo treba pred tem sanirati notranje stopnice. Dela za obnovo stolpa financira koprski SK1S, ki je v planu predvidel strošek 120 milijonov din.
DUŠAN GRČA
Slovenski lovci ustanavljajo fotografski klub
S fotografskim aparatom v naravo
V	zadnjem času je zanimanje ljudi za naravo vedno večje. To dokazuje tudi število poljudnoznanstvenih in naravoslovnih revij, ki jih je iz leta v leto vedno več. Ljudje želijo spoznati naravo in njene skrivnosti in se ji skušajo približati na različne načine. Eden izmed teh je tudi fotografija, saj lahko s fotografskim aparatom slikaš pokrajine, živali, rastline itd. Po vsem svetu se s tem ukvarja mnogo ljudi, nekateri amatersko drugi profesionalno.
V	Sloveniji deluje že več kot 10 let Foto klub Diana, ki združuje številne fotografe, ki jim je narava pri srcu, nekateri od teh pa so obenem tudi lovci. Na Tržaškem je ravno iz vrst Društva slovenskih lovcev F-JK »Doberdob« prišla pobuda, da bi ustanovili klub za fotografiranje živali. Tudi lovci se namreč zavedajo, da je narava bogastvo nas vseh.
Lovec mora biti predvsem človek, ki skrbi, da se živalske vrste in s tem naravno ravnovesje ohranijo. Ne smemo pozabiti, da je velik sovražnik živali prav neodgovorno obnašanje ljudi. Tako so se pobudniku Žarku Šucu že na prvem sestanku pridružili nekateri fotoamaterji, ki so se sicer že prej samostojno ukvarjali s to dejavnostjo. Omenili bi le nekatere, ki so med nami že poznani, kot npr. biologinja Damijana Ota, ki je že velikokrat predavala po slovenskih društvih, Janko Kovačič, ki je imel že nekaj samostojnih razstav in je aktiven pri Foto krožku Trst 80 in drugi. S pomočjo lovcev, ki so dobri poznavalci nekaterih živalskih vrst in vedo, kje se navadno zadržujejo, naj bi člani kluba skušali fotografirati čim več živali na Krasu: od sesalcev pa do ptic. Pomembno pa je, da bi bil pristop fotografov pravilen in da bi njihovo delo še dodatno pripomoglo k boljšemu vrednotenju naravnega bogastva in poznavanju nekaterih živalskih vrst in njihovega obnašanja v naravi.
Program, ki so ga člani začrtali, zajema poleg fotografiranja še organizacijo fotolovov (tudi v Sloveniji) in srečanj, kjer bi predavatelji govorili o svojih izkušnjah pri fotografiranju živali. Kdor se želi ukvarjati s tem, mora namreč dobro poznati navade in kraje, kjer se živali zadržujejo, poleg tega pa mora fotograf vedeti, kako se v naravi obnašamo. Z nepravilnim pristopom lahko namreč živali tako prestrašimo da zapustijo mladiče, s tem pa povzročimo ogromno škodo. Zato je zelo pomembno, da se vzporedno z našim poznavanjem narave in živali naučimo tudi pravilnega obnašanja. Zato so lahko izkušnje dobrih fotografov narave in lovcev zelo pomembne in celo potrebne. Člani sekcije se zaenkrat srečujejo enkrat mesečno. Kdor bi želel sodelovati pri klubu dobi dodatne informacije pri Andreju Vodopivcu (telefon 040/815701, ob urah kosila).
Naj bralce obvestimo, da je sedaj klub brez uradnega imena. Pobudniki čakajo, da se bo prijavilo več članov in komaj potem bi skupno izbrali dokončno ime.
PREDSEDNIK DEŽELNEGA ODBORA
OBVEŠČA
da bo od 5. aprila 1988 v uradih deželne direkcije za ceste, prevoze, promet, pristanišča- in skladišča, Ul. Genova 9 — TRST
PREDLOŽEN
DOKONČEN CELOVIT DEŽELNI PROJEKT O PREVOZIH
kot predvideva deželni zakon št. 41 z dne 21. oktobra 1986 in potrjen od deželnega odbora dne 26. februarja 1988.
Kopija dokončnega projekta bo na razpolago, od istega dne dalje, v uradih vseh občin.
Dokončni projekt je vsem na ogled in vsakdo lahko pošlje predsedniku deželnega odbora svoje pripombe, na nekolkovanem papirju, v roku tridesetih dni od dneva predložitve.
— Adriano BIASUTTI —
Trst, 7. marca 1988
DANIELLE STEEL	165
kje rio c|q>l||
Prevedla
Irena Trenc-Frelih
Fantoma so pustili, da sta počela, kar sta hotela, Val niso mogli obdržati na uzdi, Anne pa ni hotela govoriti z njimi, čeprav je Vanessa sumila, da vsi prikrivajo večje skrivnosti kot ona. Greg zadnja tri leta podira vse, kar nosi krilo, sam bog ve, kaj vse je v zadnjem času skuhala Val, Anne pa je bila videti tako skrivnostna... in vendar se ni nihče menil zanje, temveč zanjo, ker je bila vedno spodobna do njih. To ni bilo pošteno. Zatq pa jo je ganila nežnost, ki je zavela iz materinega glasu pri naslednjem vprašanju:
»Ga ljubiš, ljubica?«
Vanessa se je obotavljala. »Ne vem. Imam ga samo zelo rada in mislila sem, da bo vsem všeč.«
»Je to tvoj stalni spremljevalec?«
Vanessa se je nasmehnila ob tem starinskem izrazu in spet sta bili prijateljici. »Bolj ali manj, bi rekla.«
»No, pogovorila se bom s tvojim očetom in videla, kaj bo rekel'.« Seveda je Ward manj spraševal in takoj privolil in ji rekel, naj se pomiri; njemu je bilo lahko govoriti. Ona pa je morala misliti na pet otrok, kajti zanjo so bili še vedno samo to — otroci.
35. poglavje
Na jezero Tahoe je pripotoval vsak posebej. Ward si je želel nekaj dni na samem s Faye in pokazalo se je, da je hiša, ki jo je bil najel, še bolj fantastična, kot je bil upal. Na vsakem vogalu je stal majhen stolp, v pritličju pa sta bili velikanska dnevna soba z mizo, ob kateri je lahko sedelo osemnajst ljudi in opažena jedilnica z velikanskim kamionom. V nadstropju je bilo dvanajst spalnic, kar je bilo več kot dovolj za vse. Oprema je bila rustikalna in domača, z obiljem prešitih odej, jelenjih rogov in kositrnih krožnikov. Na tleh so ležale medvedje kože in indijanske kožare in Ward je takoj, ko sta s Faye prispela, opazil, da je hiša natanko takšna, kakršno si je bil želel. Zasedla sta sobo, ki je bila očitno gospodarjeva spalnica z ogromno, starinsko kopalnico in oblačilnico. Naslednjega dne sta sedela pred hišo, gledala na jezero, se držala za roke in se spominjala počitnic v Švici pred letom dni.
Faye je ob teh mislih prevzela otožnost in obrnila se je k Wardu: »Ko se bom upokojila, bi se rada nekega dne. preselila v kraj, kot je ta.«
»Moj bog, ti?« se je nasmehnil Ward. Ni si mogel zamisliti večjega protislovja kot svojo lepo, svetovljansko, elegantno ženo, dobitnico treh Oskarjev, najpomembnejšo režiserko na svetu in neke vrste začetnico nove smeri, kako se odpoveduje vsemu temu in naslednjih štirideset let sedi in strmi na jezero. Navsezadnje ji je bilo samo oseminštirideset let in Ward si tega preprosto ni mogel predstavljati. »Od strmenja bi se ti zmešalo že čez tri dni, če ne že v dveh.«
»To ni res, ljubček. Nekega dne te bom presenetila in z vsem prenehala.« Le malo je še bilo stvari, ki jih še ni
naredila in ki jih je še hotela opraviti. Vse pogosteje jo je obhajala misel, da bi se rada odpovedala vsemu temu. Ze petnajst let je režirala filme in to se ji je zdelo že skoraj dovolj. Presenetila ga je njena resnost.
»Premlada si še, ljubica, da bi odšla v pokoj. Kaj pa bi počela?«
Nasmehnila se mu je in se mu podrgnila ob vrat. »Ves dan bi ostajala v postejji s tabo.«
»Sliši se krasno. Če imaš takšne namene, bi se morda res morala upokojiti.« Potem pa je pomislil na dva tedna, ki sta ju imela pred seboj, in se nasmehnil. »Misliš, da boš preživela dva tedna z najinim naraščajem?« Sam se jih je močno veselil, še posebno počitnic z Lionelom in Gregom. Že nekaj let ni bil na prostem s svojima sinovoma in čutil je veliko olajšanje, ker je Lionel preživel v Vietnamu. Ko je dva dni kasneje Li skočil iz svojega najetega avtomobila, so se mu oči napolnile s solzami. Li je prišel prvi in Ward ga je objel z obema rokama. »Moj bog, kako visok in zagorel si, fant maj.« Videti je bil krasen in zdelo se je, kot da je čez noč odrasel. Kljub svojim skoraj dvaindvajsetim letom jih je kazal pet ali šest več in Ward si ni mogel kaj, da ne bi opazil, kako sploh ne deluje kot homoseksualec. Vpraševal se je, ali si ni fant morda premislil, vprašati pa le ni smel, in ko je zvečer nekako namignil na to, se mu je Lionel samo zasmejal. Bilo je prvič po mnogih letih, da sta se pogavarjala kot prijatelja. Ward je s spoštovanjem gledal na filme, ki jih je Li snemal v Vietnamu, in nenehno nevarnost, ki ji je bil izpostavljen.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Včeraj z večino v deželnem svetu
Sprejeli zakon o deželnem prispevku za sinhrotron
Pogovor z nabrežinskim županom po premostitvi krize
Brezigar: Rešitev ni navdušujoča bo pa omogočila upravljanje Občine
Devinsko-nabrežinski občinski svet je na ponedeljkovi seji našel zasilen izhod iz politično-upravne krize, ki je nastopila pred nekaj več kot tremi tedni po izstopu socialistov iz večinske koalicije s KD in Slovensko skupnostjo ter po negativnem glasu PSI občinskemu proračunu. Z 10 glasovi svetovalcev KD, SSk ter neodvisnih Tute (ki je zato izstopil iz PSI) in Certa je bil ponovno izvoljen za župana član Slovenske skupnosti Bojan Brezigar, za njim pa še nov 6-članski občinski odbor. Po ponovnem prevzemu tako pomembne odgovornosti smo županu Brezigarju postavili nekaj vprašanj.
Deželni svet je včeraj odobril zakonski osnutek, ki je bil pred kratkim že sprejet v pristojni svetovalski komisiji in ki določa finančno udeležbo Dežele Furlanije-Julijske krajine pri uresničitvi laboratorija za svetlobni sihrotron pri tržaškem Centru za znanstvene in tehnološke raziskave. Zakon, ki bo začel veljati z objavo v deželnem Uradnem vestniku, določa finančni prispevek v znesku 30 milijard lir. Uporabili pa ga bodo tako, da se bo deželna finančna družba Friulia s to vsoto pridružila ostalima dvema delničarjema družbe Sincrotrone Trieste SpA, in sicer Centru za znanstvene in tehnološke raziskave ter družbi za spodbujanje novih industrijskih dejavnosti SPI.
Zakonski osnutek, ki ga je orisal odbornik Nodari, je na včerajšnjem zasedanju deželnega sveta dobil široko večino glasov, proti je glasoval le svetovalec Slovenske skupnosti Drago Štoka, vzdržali pa so se svetovalci Furlanskega gibanja in Proletarske demokracije. Štoka je v razpravi odločno nasprotoval zakonu, in sicer zaradi izbire lokacije sinhrotrona pri Bazovici in zaradi razlastitev, ki jih bo povzročila, medtem ko je svetovalec Proletarske demokracije Cavallo kritiziral odločitev Dežele, da svoj finančni poseg izvede preko družbe Friulia.
Nekaj kritik je bilo v razpravi slišati tudi iz vrst svetovalcev, ki so sicer glasovali za zakon. Komunist Boris Iskra je izjavil, da se strinja z vsebino zakona, vendar je izrazil resne pomisleke o uporabi teritorija in kritiziral dejstvo, da ni bila 'potrjena začetna lokacija znotraj območja Centra za znas-
tvene raziskave pri Padričah, pač pa je bila namesto nje izbrana tista pri Bazovici, na enem od najlepših predelov Krasa. Tudi zastopnik Liste za Trst Gambassini je glasoval za zakon, vendar je v razpravi kritiziral dejstvo, da bo Kras izgubil še en košček zemlje za izgradnjo športnih objektov, povezanih s sinhrotronom, katere je označil kot povsem nepomembne za znanstveno delo.
Odbornik za finance Rinaldi pa je včeraj še enkrat podčrtal pomen finančnega posega Dežele, tako za znanstveno raziskovanje samo kot za možni posledični razvoj industrijskih dejavnosti. Poleg tega je opozoril, da ima zakon razen tehnično-finančnega tudi velik politični in programski pomen, saj gre v smer, ki jo je Dežela Furlanija-Julijska krajina izbrala in ji sledila vsa zadnja leta. Po njegovih besedah imajo pomembne znanstvene ustanove v Deželi smisel le, če so povezane na mednarodni ravni, saj bi jih deželna ali vsedržavna omejitev zadušila. Ko se je ustavil pri nekaterih specifičnih problemih izgradnje sinhrotrona, pa je Rinaldi glede lokacije pri Bazovici dejal, da »so že v teku stiki z neposredno prizadetimi, da bi načeli in rešili probleme prebivalcev, pripadnikov slovenske manjšine, in tiste, ki so povezani z varstvom kraške narave«. Odbornik za finance je svojo razpravo zaključil z ugotovitvijo, da gre v primeru sinhrotrona za življenjsko pomembno pobudo v prid razvojnih perspektiv Trsta, povezanih z novo mednarodno razsežnostjo vse dežele na področju znanstvenega raziskovanja.
Kako ocenjujete dogodke (kriza, pogajanja med strankami, razplet z izstopom Tute iz PSI in pristopom Certa k sporazumu), ki so privedli do vaše ponovne izvolitve za devin-sko-nabrežinskega župana?
Čeprav so se vsi ti dogodki odvijali v sorazmerno kratkem času, v manj kot mesecu dni, so prišli spori v prejšnji občinski upravi do izraza že kmalu po umestitvi tega odbora. Zaradi zamud pri izvajanju upravnega programa, še zlasti na področju javnih del, je Slovenska skupnost že v začetku lanskega leta sprožila preverjanje, ki se je sicer končalo s podpisom novega sporazuma, a tudi ta ni dal zaželenih sadov. Tako je na primer nedopustno, da so nekatera ključna programska vprašanja na primer problematika kulturnega doma v Nabrežini — zastala samo zato, ker so bili načrti za več kot šest mesecev spravljeni v predalih pristojnega odborniš-tva. Poleg teh programskih pomanjkljivosti pa je tudi postalo očitno, da obstajajo v odboru različna pojmovanja političnega dela, kar je povzročalo številne spore, včasih tudi o povsem obrobnih vprašanjih.
Ob takem stanju je prišlo do predčasne zahteve PSI po zamenjavi župana, do vztrajanja te stranke pri enem samem kandidatu, do ultimativnih in
izsiljevalnih pogojev in do glasovanja proti proračunu, kar je seveda pomenilo očitno prelomitev vseh sklenjenih sporazumov. Splošen vtis je bil, da želijo socialisti predčasne volitve na valu nevarnih gesel o italijanskem županu. Tako je bil odbor prisiljen k odstopu. Začela so se pogajanja, na katerih smo lahko samo ugotovili, da ne
Z zborovanja Sindikata slovenskih šol
Profesorji in učitelji bodo še bojkotirali ocenjevalne seje
Dežela še vedno brez predstavništva v Centru za raziskave
Komunistična svetovalska skupina je še pred včerajšnjim zasedanjem deželnega sveta izdala protestno noto zaradi nenehnega odlašanja z imenovanjem predstavnikov Dežele v upravni svet Centra za znanstvene in tehnološke raziskave. Deželna upravna večina je namreč v teh dneh že četrtič zapored odložila glasovanje o kandidatih za ta imenovanja, tako zadržanje pa je — po besedah načelnika komunistične svetovalske skupine v deželnem svetu Silvana Taronda - nesprejemljivo ne le, ker gre za predstavništvo Dežele v institucionalno zelo pomembni ustanovi, temveč predvsem zato, ker jasno dokazuje, da so odnosi med strankami, ki upravljajo Deželo, padli tako nizko, da škodijo ugledu same vloge demokratičnih ustanov v domačih in mednarodnih znanstvenih krogih.
»KPI je že pred časom predlagala ime ugledne znanstvene osebnosti,« zaključuje nota, »in zato meni, da je povsem izpolnila svojo vlogo.«
■ Združenje za prosti čas La Mar-motta prireja v sodelovanju s krožkom ARCI Rumena hiša srečanje s pianistom Aleksandrom Rojcem. Slovenski glasbenik bo v ponedeljek, 28. t. m., ob 20.30 predaval na temo: Glasbena kultura Slovencev v Trstu od leta 1848 do prihoda fašizma. Predavanju bo sledila razprava z občinstvom.
Razne oblike stavke šolnikov, ki že več tednov hromijo reden potek šolskega dela, zlasti ocenjevanja dijakov ob koncu polletja, se krepko poznajo tudi na slovenskih šolah. Od podpisa zadnje delovne pogodbe se položaj na šolah sploh ni izboljšal, celo nasprotno, nezadovoljstvo in nezadoščenje naraščata, ustvarjajo se že kar kritične situacije, ki jih slabo vpeljane šolske reforme, gospodarska kriza in nesoglasja v parlamentu še dodatno zapletajo. O tem in še o marsičem je bil govor na predsinočnjem zborovanju Sindikata slovenske šole v Gregorčičevi dvorani.
Težko bi bilo oceniti, kdo je zaradi nastalega stanja najbolj prizadet: učenci in dijaki ali njihovi učitelji in nemara celo starši. Kot je dejala Živka Marc, niti ne gre toliko za osebne dohodke šolnikov, ki so sicer smešno nizki, kolikor za upoštevanje in pravilno vrednotenje vsega dela, ki ga morajo opravljati izven šolskega urnika in časovnega razmaha - "zloglasnih" 210 ur — v katerem naj bi učitelji in profesorji delali tudi nemogoče. Smernice za načrtovanje dejavnosti 210 ur so namreč jasne, hkrati pa že kar neizvedljive. Vsebujejo namreč strokovno izpopolnjevanje, samoizpopolnjevanje, srečanja s starši, nadzorstvo ob prihodu in odhodu šolarjev in dijakov, pripravo didaktičnega gradiva, preverja-
nje in vrednotenje šolskega uspeha, izpolnjevanje listin, prireditve in razstave, urejanje knjižnic, obiskovanje tečajev, popravljanje šolskih nalog, a še bi lahko naštevali. Zadnja delovna pogodba pa prevideva tudi, da izpopolnjevanje zavzema najmanj eno petino (42 ur) odmerjenih ur. Plačevanje nadur pa je še vedno odprto vprašanje. Šolniki se zato vse bolj spreminjajo v navadne uradnike, saj morajo vsako stvar vestno zapisovati v zapisnike.
Nova delovna pogodba pa še danes ni uresničena v vseh svojih točkah. Še vedno ni bil uzakonjen odlok, ki predvideva 25 otrok oziroma dijakov na razred. Za slovenske šole bi njegova dokončna odobritev pomenila večje število razredov na srednjih šolah in seveda kakovostnejši pouk. Nenazadnje pa je tudi denarja, ki ga finančni zakon namenja šolstvu, premalo. Na šolah po vsej državi vlada torej izjemno stanje, kar je botrovalo tudi nastanku temeljnih šolskih odborov — coba-sov. 15. februarja je tudi tajništvo SSŠ oklicalo blokado ocenjevalnih sej, zato dijaki niso dobili ocen o šolskem uspehu v prvem polletju. Na nekaterih šolah so sicer spričevala razdelili, zlasti na osnovnih, v višjih šolah pa se učno osebje še vedno drži navodil in bojkotira ocenjevalne seje. Tam, kjer so spričevala razdelili, so namreč izko-
ristili nekajdnevni ' premor ', ko se še sindikat ni jasno odločil, ali bo z bojkotom nadaljeval ali ne. Na zborovanju pa so prisotni soglasno podprli predlog, da s stavko nadaljujejo in da jo pred koncem šolskega leta še poostrijo. O drugih oblikah protesta je na slovenskih šolah težko odločati. Ravnatelj TTZ "Žiga Zois" Ivan Černič je nazorno navedel nekaj dejavnikov, ki slovenskim šolnikom narekujejo previdnost pri izvajanju protestov. "Obdržati moramo zdrave odnose z družinami," je dejal, "zato je nesmiselno, da se odpovedujemo govorilnim uram. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da slovensko šolo obiskuje veliko otrok iz mešanih zakonov, zato je skušnjava za prepis na italijansko šolo vselej na preži. Smo namreč manjšinska šola, zato ne smemo razdirati tega, kar smo z velikim in dolgotrjanim trudom pridobili."
Cobasi torej na slovenskih šolah ne pridejo v poštev, ostaja pa prepričanje, da je treba šolske zakone temeljito spremeniti in jih prilagoditi potrebam in življenjskim razmeram. Malo več razumevanja za to pa morajo pokazati tudi dijaki in starši sami, saj se nobena stavka doslej ni izrodila iz želje po kaki posebnosti, temveč iz potrebe po ustreznejših življenjskih, zlasti pa delovnih razmerah, (mi)
Obalni komorni orkester v baziliki sv. Silvestra
Na prvem simpoziju Centra za biotehnologijo
Uporaba beljakovin v industriji
Obalni komorni orkester bo drevi nastopil v baziliki sv. Silvestra v okviru Srečanja s solistom, ki ga prireja Glasbena matica. Orkester, ki ga vodi dirigent Borut Logar, bo izvajal skladbe Marcella, Handla, Bacha, Brittna, Horovitza in mladega sodobnega slovenskega skladatelja Alda Kumarja. Kot solisti bodo nastopili trobentač Andrej Jureš, violinistki Sidonija Lebar in Klementina Pleterski in klarinetist Robert Stanič. Koncert, s katerim GM zaključuje ciklus Srečanj s solistom, se bo začel ob 20.30.
Da je bilo delovno vzdušje v mira-marskem Mednarodnem centru za teoretsko fiziko tudi v teh dneh živahno, ni nič čudnega. Med številnimi seminarji, ki še vsak teden odvijajo v Mi-ramaru, pa je bil ta teden tudi simpozij o strukturi beljakovin, to je sploh prvi simpozij, ki ga je priredil lani ustanovljeni Center za genetsko inženirstvo in biotehnologijo. Center je začel delovati marca lani na območju Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah in spiada med tiste znanstvene ustanove, ki imajo vlogo kanala za pretok znanja v nerazviti svet. Center deluje pod pokroviteljstvom 40 držav in s podporo Organizacije za industrijski razvoj (UN1DO).
Tema prvega simpozija, ki se je pričel v ponedeljek in se bo zaključil danes, je dinamična struktura in inženirstvo enostavnih beljakovin in sood-nosnih aspektov molekularne genetike. Namen simpozija pa je v glavnem raziskati možnosti uporabe znanstvenih ugotovitev v industriji. Ravnatelj Centra Arturo Falaschi nam je v grobih obrisih razložil vsebino simpozija,
katerega se je udeležilo približno 80 znanstvenikov iz 20 držav. Beljakovine so gradbena snov vsake celice in predstavljajo torej osnovno strukturo vsakega živečega organizma ter so osnova vseh kemičnih reakcij, ki se vršijo ob vitalnih procesih. Raziskovati strukturo beljakovin pomeni torej razumeti biološke,procese na molekularni ravni. Raziskave so pokazale, da je beljakovinam mogoče dati zaželeno strukturo. Te ugotovitve so pomembne zlasti za farmacevtsko in živilsko industrijo. S Spreminjanjem strukture beljakovin je namreč mogoče proizvajati proteinska zdravila, v bodočnosti pa bi lahko proizvedli celo tekstilna tkiva. Uporaba proteinov namesto kemičnih reagentov ima dve pomembni prednosti. Po eni strani je bolj cenena, po drugi strani pa je tudi manj onesnažujoča: prednost, ki je danes ne gre prezreti.
Že v naslednjih dneh, od 27. do 30. marca, pa bo Center priredil prvi forum znanstvenikov, ki bo izdelal petletne načrte za delovanje Centra.
obstajajo stvarni pogoji za sestavo večinske uprave in to v nobeni kombinaciji, ki bi imela zagotovljenih vsaj enajst glasov v občinskem svetu. Po tej ugotovitvi je bilo torej treba težiti k sestavi začasne manjšinske uprave, na osnovi »ostankov« prejšnjega odbora. Tako je prišlo do predloga za programski odbor na osnovi minimalnega programa za premostitev perečih vprašanj in za predložitev novega proračuna. K temu predlogu socialisti niso hoteli pristopiti, komunistična partija, kise je odločno izrekla proti predčasnim volitvam, pa je bila pripravljena samo na dogovor o sestavi večine, ne pa na podporo tako osnovani upravi. K predlogu sta pristopila svetovalca Tuta, ki se je — po mojem mnenju zaradi izrazito nacionalistične politike devinsko-nabrežinske sekcije PSI — ločil od svoje svetovalske skupine, in Certo, ki je sicer že pred dvema letoma glasoval za prejšnji odbor in je ves ta čas nihal med večino in opozicijo. Sedanji odbor torej lahko računa na deset svetovalcev in je osnovan na kratkoročnem programskem dokumentu. Mislim, da je bila ob danih pogojih to edina možna rešitev iz sedanje krize. Ta rešitev ni navdušujoča za nikogar, onjogočila pa bo upravljanje devinsko-nabrežinske občine.
Katere so prvenstvene naloge nove uprave, ki jo usmerjata kot prejšnjo glavna skrb za sožitje med obema narodnostnima skupnostima in za usklajen razvoj vsega občinskega teritorija?
Res, okoli teh dveh vprašanj se že dolga leta suče dejavnost naše občinske uprave. Tudi v bodoče bo treba nameniti vso pozornost vprašanju sožitja, tako pri splošnih vprašanjih kot tudi pri posameznih ukrepih. En sam zgrešen korak bi nas lahko potisnil za kako desetletje nazaj. Kar zadeva razvoj, pa bi želel poudariti, da je'treba paziti predvsem na. skladen razvoj celotnega našega teritorija, oziroma, če naj bom jasnejši, da bi nekateri razvojni posegi, kot sta na jtrimer ureditev Sesljanskega zaliva ali metanizaci-ja, ne koristili samo tistim predelom občine, ki so že sami po sebi bolj razviti, ampak tudi ostalim vasem. Vendar želim poudariti začasnost tega programa, ki je vezan na stanje do predložitve proračuna. V tem času bomo programske točke dopolnili s predlogi, ki jih bodo posredovale vse demokratične stranke in izdelali podrobnejši programski dokument, ki bo tudi osnova za proračunsko razpravo.
Kakšne so perspektive za odobritev občinskega proračuna?
Rekel sem že, da je sedanja uprava odraz dejstva, da ni bilo mogoče sestaviti v naši občini nobenega večinskega odbora. Mislim, da bo treba to dejstvo upoštevati tudi pri proračunski razpravi. Upam, da bo po odobritvi finančnega zakona, ki vsebuje nova določila o rokih za odobritev proračunov krajevnih uprav, ta razprava lahko potekala v bolj sproščenem političnem vzdušju, kar bo seveda pripomoglo k taki prilagoditvi programa in proračuna, da bosta ta dva dokumenta ustrezala čim večjemu številu občinskih svetovalcev. Naše prizadevanje bo seveda usmerjeno v preprečitev predčasnega razpusta občinskega sveta, ker smo prepričani, da bi bil komisar v tem trenutku daleč najslabši izhod iz kriznega stanja.
Kakšna bo mogla biti upravna učinkovitost novega izvršnega organa Občine, ki ne razpolaga z večino v občinskem svetu? In kakšen bo odnos z opozicijo, zlasti s KPI, ki v skupščini predstavlja stranko relativne večine?
Mislim, da dejstvo, da uprava ne razpolaga s trdno večino v občinskem svetu, ne bo bistveno vplivalo na njeno učinkovitost. Edina nujna sprememba bo v tem, da bo občinski svet mnogo bolj zaposlen kot doslej in bo delo potekalo na osnovi dogovorov, ki se bodo izoblikovali na ravni komisij ali občinskega sveta. Gre torej za večjo odprtost do opozicij, predvsem do komunistične partije, ki je, čeprav s stališč opozicije in torej brez prevzemanja odgovornosti za upravno delovanje, v občinskem svetu že napovedala svojo pripravljenost, da s svojimi predlogi prispeva k upravnim odločitvam. Mi smo prav tako poudarili namen, da pri svojem delu sodelujemo z opozicijo, predvsem s tistimi strankami, ki so v svojih stališčih iznesle tudi programska vprašanja in se torej niso omejile na politično oceno nastanka nove uprave. KPI je izdelala svoj programski dokument, iz katerega bo občinski odbor nedvomno povzel številne točke. Pri izvajanju teh točk se bomo soočali v komisijah in v občinskem svetu in prepričan sem, da bo tudi to soočanje konstruktivno, v splošno korist naših občanov.
Pogovor zapisal
LUCIJAN VOLK
Ocene rimskega srečanja o železarni AIT
V glavnem pozitivni komentarji vendar v znamenju previdnosti
V tržaških sindikalnih, gospodarskih in upravnih krogih je po izidu rimskega sestanka o udeležbi državnih podjetij v Julijski krajini in zlasti o ške-denjski železarni AIT, zavladal zmeren optimizem. Kot smo že poročali, ne obstaja za zaprtje bivše Terni noben dokončen datum, pač pa se odpirajo možnosti širše in poglobljene razprave o oblikah proizvodnih sprememb v železarskem sektorju.
Sestanka z ministrom Granellijem sta se udeležila tudi deželna odbornika Carbone in Rinaldi. Slednji je poudaril, da je srečanje vsaj zgladilo nekaj spornih in nesprejemljivih dejstev, kot na primer odločitev, da namerava Finsider železarno zapreti. "Datumi zaenkrat ne pridejo v poštev," je dejal Rinaldi, "nujno pa je, da čimprej stečejo posveti za ustrezno proizvodno preureditev železarskega sektorja." Nekoliko previdnejši je bil občinski odbornik Vattovani, ki meni, da je treba sedaj pozorno slediti premikom družbe Finsider in sproti ugotavljati, ali namerava "omehčati" svojo linijo ali pa če se namerava držati izhodiščnih tez o drastičnem zapiranju neproduktivnih objektov. Škedenjska železarna pa, kot znano, ne blesti po urejenosti struktur in naprav. Edini določen datum pa je 10. maj, ko bo finančna družba Finsider uradno šla v likvidacijo. Njen upravni svet je namreč ugotovil, da dramatično finančno stanje družbe ne ponuja nobene druge možnosti, saj njeni deficiti nevarno odžirajo glavnico. Z ukinitvijo družbe Finsider bo po vsej verjetnosti nastala nova družba Ilva, ki bo prevzela "zdrava" podjetja, ostala pa naj bi postopoma pozaprli ali oddali zasebni-
kom. O tem pa so se na rimskem sestanku pogovarjali le obrobno.
Izjave zainteresiranih strani so se takoj po prvih vesteh iz Rima kar vrstile, kot je bilo seveda pričakovati. Nekoliko počasneje pa je šlo v sindikalnih vrstah, saj so CGIL, CISL in UIL vsebino srečanja vsaka po svoje ocenile, čeprav le ni prišlo do večjih razhajanj. CISL je že včeraj zjutraj priredil aktiv delegatov kovinarskih podjetij, na katerem je član deželnega vodstva Mazzari obširno poročal o sestanku. Med drugim je tudi dejal, da bi bilo sedaj primerno spremeniti tudi oblike protesta škedenjskih delavcev, saj stanje končno ni tako brezupno, kot je kazalo še pretekli teden. "Datume in drastične odločitve je zlasti tisk nekoliko preveč napihoval, tako da je prišlo do nepotrebnega preplaha. Še vedno pa obstaja bojazen, da bi sindikat nasedel političnim strankam, ki bi lah-
ko zadevo o železarni izkoristile kot odskočno desko za skorajšnjo volilno kampanjo," je opozoril Mazzari in dodal, da mora sindikat samostojno odločati o stvareh, ki spadajo v njegovo pristojnost. O rimskem sestanku bo sindikalna federacija razpravljala še prihodnje dni in pričakovati je, da bo tedaj tudi objavila skupno oceno, (mi)
Prof. Verginella v Krožku Istria
Izpopolnjevalni tečaj »Soočanje ljudskih tradicij v večnacionalnem mestu«, ki ga Krožek Istria in deželni inštitut IRRSAE prirejata za šolnike, se nadaljuje danes ob 17. uri na sedežu Inštituta Gramsci. Danes je na sporedu delovni sestanek nižješolskih profesorjev. Prof. Marta Verginella bo predstavila dokumente o obredih in običajih ob rojstvu in smrti.
Drevi na Opčinah o psihologiji sožitja
Vprašanje sožitja med dvema različnima skupinama ima veliko vidikov, od zgodovinskih do 'kulturnih in gospodarskih, vsi pa zadevajo človeka kot posameznika in kot člana skupnosti. Kulturne in zgodovinske usedline so nedvomno dejavnik, ki močno pogojuje reakcijo človeka na nekatere izzive. Nekatere reakcije so skoraj avtomatične, nagonske, druge pa bolj premišljene. Vsekakor pa je vselej v središču človek s svojo kompleksnostjo. Nedvomno je to še zlasti res v težavnih primerih sožitja dveh skupnosti, ko pridejo v dotik pa tudi v konflikt različne vrednote, različna izročila, različne zgodovinske izkušnje. Preučiti sožit-_ je dveh skupnosti s psihološkega vidika je zato vselej koristno in lahko razkrije' ter osvetli marsikatero plat vprašanja, ki bi sicer ostala v senci. Nalogo, da nekatere od teh plati osvetli, si je prevzela openska knjižnica Pinko Tomažič in tovariši, ki bo drevi imela v gosteh Riccarda Luccia, rednega profesorja uporabne psihologije na tržaški Univerzi, ki bo govoril o psiholoških vidikih jezikovnega sožitja.
Razstavo sinoči otvoril kritik Carlo Milic
Likovnica Claudia Raza razstavlja v TK Galeriji
V galeriji Tržaške knjigarne so sinoči odprli razstavo čedajske umetnice Claudie Raza. Avtorica se je predstavila s ciklom slik in risb, nastalih v zadnjem letu. Uvodoma je o njenem delu spregovoril likovni kritik Carlo Milic, ki je opozoril predvsem na motivna izhodišča slikarkinega dela, na specifično tektoniko kraškega sveta kot nadčasoven vir navdiha, ki kljubuje likovnim modam in premenam okusa. Odzvati se pobudi okolja, v katerem umetnik živi in ustvarja, ponuditi lasten odgovor na vprašanja, ki so jih razreševali že številni drugi ustvarjalci, pomeni za mladega umetnika svojevrstno spodbudo in hkrati priložnost za preveritev oziroma razmis-Jek o lastnem odnosu do izročila, ki živi v konkretnem času dugače kot je živelo in se kazalo v drugih časih in okoliščinah. Claudia Raza je znala ta
Moncinija bodo danes prepeljali v Los Angeles
Tržaški predsednik kluba ACI tvega od 5 do 10 let zapora
Alessandro Moncini, predsednik tržaškega avtomobilskega kluba ACI, bo danes z osebnim letalom v lisicah odpotoval v Los Angeles, kjer bo tamkajšnji sodnik odločal o njegovi usodi. Tržačana so aretirali natanko pred tednom dni, ko je iz Italije prispel na newyorško letališče Kennedy, in ga pod obtožbo spolnega zlorabljanja mladoletnikov odpeljali v zapor. V četrtek je v New Yorku že imel prvi proces in njegov odvetnik je na njem zaman zahteval, naj ga spustijo na začasno svobodo. Moncinija so estradi-rali v Los Angeles, kot pač določa ameriška zakonodaja v primeru, da obtoženca aretirajo v drugi zvezni državi, kot pa je tista, v kateri so proti njemu izdali zaporni nalog.
Moncini je odločil, da bo v Los Angeles potoval na svoje stroške z osebnim letalom, saj bi ga drugače čakalo dolgo in mučno potovanje z vlakom. Spremljala ga bosta dva ameriška policista. Za razsodbo bomo najbrž zvedeli čez teden dni.
Kot rečeno, bremeni tržaškega predsednika ACI precej huda obtožba. Ameriški kazenski zakonik predvideva precej visoke kazni za kršitelje 18. člena, na katerega se sklicuje obtožnica. Zaradi spolnega zlorabljanja mladoletnikov tvegajo storilci od 5 do 10 let zaporne kazni. Monciniju je ameriška policija prišla na sled, ker je redno vzdrževal stike z nekim nemškim državljanom. Kaže, da sta si po pošti pošiljala pornografske revije, kasete
ipd. Prav preko tega nemškega »znanca« naj bi Moncini navezal stike z ameriško organizacijo, ki je spolno zlorabljala otroke. Pred svojim potovanjem v ZDA je obtoženec telefoniral nekemu »priporočenemu« znancu in zahteval, naj mu preskrbi 10- ali 13-letno dekletce za sadistične, spolne odnose. Še sanjalo se mu ni, da mu je na drugi strani žice stal ameriški agent.
Zaradi stroge preiskovalne tajnosti tržaški leteči oddelek ne more nuditi podrobnejših informacij o zadevi Moncini. Kaže pa, da so na njegovem domu odkrili skrivališče revij in kaset s pornografskimi in sadomazohističnimi prizori, v katerih se pojavljajo predvsem otroci.
Okrogla miza v priredbi Zgodovinskega odseka NŠK
Prva svetovna vojna zasluži večjo pozornost zgodovinarjev
Zgodovinski odsek Narodne in študijske knjižnice je sinoči v Gregoriči-čevi dvorani v Trstu priredil okroglo mizo oziroma pravi strokovni posvet zgodovinarjev iž Italije in Jugoslavije. Srečanja se je udeležilo tudi precejšnje število poslušalcev. Njihovo zanimanje je očitno pritegnil že naslov okrogle mize, ki je obetal marsikaj: »Prva svetovna vojna skozi izkušnjo in zgodovinski spomin ljudi na Primorskem«.
Milan Pahor je v imenu prirediteljev predstavil občinstvu oba predavatelja in obrazložil namen srečanja. Raziskovalci iz Italije in Jugoslavije so se zavedli, da je nujno potreben skupen pregled dogodkov, ki jih je sodobno zgodovinopisje nekoliko zane-
Delavci v dopolnilni blagajni lahko zaprosijo za javno službo
Delavci ki so v dopolnilni blagajni brez rotacije, imajo ob določenih pogojih možnost da'zaprosijo za uvajanje v javne službe. Tako sporoča Tržaški urad za delo ki 'se sklicuje na 4. člen zakonskega odloka štev. 86 z dne 21. marca 1988, objavljenega v Uradnem listu z dne 22. marca 1988. Prosilci ne smejo biti stari več kot 45 let a pri tem je treba upoštevati, da lahko odbijejo po eno leto za vsakega družinskega člana, ki jim je v breme. Vpisati se morajo najprej v prvi razred seznamov brezposelnih, nato pa na lestvico kandidatov za uvajanje v iuvne službe Časa imajo do 31. marca 1988, obrniti pa se morajo na Tržaški urad za delo v Ul Fabio Severo ali pa na njegove oddelke v Nabrežini, Dolini in Miljah.
marilo tudi zato, ker je večjo pozornost posvetilo predvsem drugi svetovni vojni. Iz te nuje se je porodila zamisel po prireditvi takšnega strokovnega posveta.
Za predavateljsko mizo sta nato sedla dva italijanska zgodovinarja. Prva je v imenu Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja spregovorila Tržačanka Marina Rossi. V svojem uvodu je prisotnim obrazložila najnovejše metodološke prijeme za rekonstrukcijo dogodkov iz prve svetovne vojne. Za točnejšo sliko preteklosti so namreč izredno dragocena osebna pričevanja ljudi, ki so na lastni koži doživeli vojne grozote. Na tržaškem sedežu Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja pripisujejo razsikovalci veliko pomembnost ustnemu izročilu, spominom, pismom, dnevnikom, fotografskemu gradivu ipd.
Novo metodologijo zgodovinske raziskave je prisotnim obrazložil tudi strokovnjak Camillo Zadra iz Rovereta na Južnem Tirolskem. Poudaril je, da so pisani viri izredno številni. Gre za pričevanja ljudi najrazličnejših slojev in prepričanj. Seveda je v mnogih primerih pravilna interpretacija pisanega gradiva lahko zelo težavna. Brez ■ raziskave teh tekstov pa je dosledna obrazložitev dogodkov iz prve svetovne vojne zelo vprašljiva.
Uvodne misli obeh predavateljev so izzvale zanimivo razpravo, v katero so posegli številni udeleženci, še zlasti poklicni zgodovinarji.
Spet orožje na izraelski tovorni ladji
Ladjo Zim Trieste, ki je priplula iz Izraela, je včeraj zadela podobna usoda kot v torek izraelsko motorno ladjo Tilio. Finančni stražniki so namreč zaplenili štiri avtomatske puške, dve brzostrelki, dve pištoli in 2.350 nabojev, kapitana, 42-letnega Yosefa Braunerja, pa prijavili sodnim oblastem.
Ko je ladja pristala v Trstu, je poveljnik finančnim stražnikom sicer povedal, da je posadka oborožena, tudi on pa je, kot v torek njegov kolega, pozabil na posebno dovoljenje, brez katerega ni mogoče prevažati orožja v Italijo.
Zim Trieste je vsekakor že včeraj zaplula proti Kopru.
■ V Krožku Che Guevara (Ul. Madonoma 19) bo v sredo, 30. marca, s pričetkom ob 18. uri okrogla miza o kulturi sožitja v našem mestu. Govorili bodo: psihoanalitik Pavel Fonda, skladatelj Pavle Merku, profesor Ste-lio Spadaro in direktor Mednarodnega centra za raziskovanje rakastih obolenj v Lionu (Francija) Lorenzo Toma-tis. Sledila bo razprava.
Tržaški ribiči včeraj ob zori ujeli letalsko bombo iz prve svetovne vojne
Včeraj ob zori je kake tri milje pred kriško obalo prišlo do nenavadnega ulova: okrog 6. ure se je v globinske mreže ribiškega čolna Barion iz Trsta ujela velika letalska bomba iz prve svetovne vojne. Ribiči s kapitanom Alessandrom Marchijem na čelu so nevarni plen takoj prepeljali v tržaško pristanišče, točneje do pomola Bandie-ra, ob katerem je potem ves dan čakala na prihod pirotehnikov vojne mornarice iz Ancone. Le-ti bodo bombo po vsej verjetnosti danes razstrelili na odprtem morju.
Bomba je dolga 1,5 metra, široka 60 centimetrov, tehta pa približno 600 kilogramov. Po mnenju pirotehnikov tržaškega vojaškega poveljstva gre za nemško letalsko bombo iz prve svetovne vojne.* Tako bi se dalo sklepati na osnovi njenih značilnosti, pa tudi na osnovi napisov na njej. Na videz je aktivna, zato jo na pomolu Bandiera ves čas straži skupina policistov. Kaj več o njej bodo znali povedati le specialisti vojne mornarice, ki so v naše mesto prispeli v poznih nočnih urah.
izziv sprejeti in na izjemno senzibilen način podati svoje videnje kraške krajine oziroma njenega segmenta skozi barvne ritme in harmonije, ki konkretno aluzivno strukturo podobe iz polja predmetnosti postavljajo v pertinenčni horizont likovne govorice kot take, na tisto mejno območje, kjer diskurz o neki bivanjski resničnosti postane ta resničnost sama. (bg)
-j- Tragično je preminil naš dragi
Kocman Vladimir
Pogreb bo jutri, 26. t. m„ ob 13. uri iz štivanke cerkve.
Žalostno vest sporočajo žena in otroci.
Štivan, Rim, 25. marca 1988
Ob tragični smrti Mirčeta KOCMANA iz Štivana, bivšega borca NOB, izreka iskreno sožalje svojcem Sekcija VZPI-ANPI Devin-Nabre-žina.
t
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
Edoardo Gregor! (Edi)
Pogreb bo danes, 25. t. m„ ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo: mama Karla, brat Rudi, sestra Lidia, svakinja Nerina, nečaki, teta Marija in stric Giusto.
Trst, 25. marca 1988
25. 3. 1987
25. 3. 1988
Pred enim letom nas je zapustil naš dragi
Silvester Olenik
Spominjajo se ga žena Bernarda z družino in svojci.
Mačkolje, 25. marca 1988
26. 3. 1978
26. 3. 1988
Leopolde Danieli (Poldi)
Ob 10. obletnici smrti se ga z ljubeznijo spominjajo
vsi njegovi.
Opčine, 25. marca 1988
Obvestilo Kmečke zveze
Kmetovalci, ki nameravajo zamenjati traktor, kosilnico ali pa frezo, stare najmanj petnajst let in najmanj tri leta v njihovi posesti, lahko zaprosijo za posebno ugodne prispevke, ki znašajo 30 odstotkov. za nižinsko področje (samo miljska občina) in 40 odst. za gorato področje. Druga možnost pa zadeva nakup inovacijskih strojev, ki jih uporabljamo v hlevih, toplih gredah in vrtnarstvu. Višina prispevka je ista.
Rok za predložitev prošenj zapade 31. t. m. Po tem datumu bodo prispevki za 10 odstotkov nižji. Za vse morebitne informacije naj se kmetovalci javijo v uradih Kmečke zveze ali na telefonskih številkah 362941 ali 361389.
Obvestilo Sindikata slovenske šole
Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča vse učno osebje, da je od 15. marca razobešen na šolskem skrbništvu seznam izčrpanih lestvic v šolskem letu 1987/88. Rok za vključitev v te lestvice zapade 30. aprila t. 1. Tistim, ki so bili že vključeni v izčrpane lestvice, ni treba nanovo vlagati prošenj. Seznam izčrpanih lestvic in informacije dobite na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8/II, v torek, četrtek in petek od 16. do 17. ure, v sredo pa od 10. do 12. ure.
Najlepša hvala
za sodelovanje na reviji
VESELO ZAPOJMO
vsem otroškim pevskim zborom, še posebej pa Angeli Premolin, ki nam je prijazno ponudila svoje cvetje za okrasitev odra.
KD Valentin Vodnik - Dolina
gledališča
ROSSETTI
V	nedeljo, 27. marca, bo ob 18.00 recital tenorja MICHAJLA MONTIANUJA, ki ga organizira Združenje Italija - SZ v sodelovanju s Stalnim gledališčem Furla-nije-Julijske krajine. Posebne cene za abonente gledališča in člane Združenja Italija - SZ. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Jutri ob 17.00 (red D) in v nedeljo ob 16.00 (red G) bo na sporedu Puccinijeva opera LA BOHEME. Dirigent Tiziano Severini, režiser Franco Pero. Prihodnji četrtek bo predstava rezervirana publiki naše dežele.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu Molie-rov SKOPUH z M. Carotenutom. Režija: Nucci Ladogaha. Odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri Utatu v Pasaži Protti 2 in v gledališču Cristallo uro pred pričetkom programa. Ponovitvi jutri in v nedeljo ob 16.30.
V	sredo, 30. marca, ob 18.00 bo na sporedu predpremiera predstave MICRO-ZOO za šolnike in kulturne delavce, ki jo je pripravil Giorgio Amodeo, režirala pa Luisa Crismani.
Slovensko stalno gledališče gostuje jutri, 26. 3., v Beogradu in v nedeljo, 27. 3., v Svetozarevu s predstavo B. Nušiča SUMLJIVA OSEBA.
koncerti
Societa dei concerti
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 28. marca, bo v gledališču Rossetti nastopil pianist M. ZANINI.
Verdi
V	nedeljo, 27. t. m., ob 11.00 bo v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) peti NEDELJSKI KONCERT s komornim orkestrom gledališča Verdi, ki ga vodi Severino Zannerini. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča Verdi.
razstave
V	TK galeriji je odprta razstava Clau-die Raze (pasteli).
V	Peterlinovi dvorani - Ul. Donizetti 3 - je na ogled razstava DEMETRIJA CEJA. Umik: ob delavnikih od 18. do 20. ure.
V	kulturnem krožku II Carso - Trg
Barbacan - razstavlja grafike in akvarele ANGEL RENAR.
V	Novinarskem krožku - Korzo Italia 12 - razstavlja svoja dela slikarka VALENTINA VERANI.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bo do 1. aprila odprta razstava slikarja GIAMPA-OLA DE SANTIJA.
V	galeriji Minerva - Ul. S. Michele 5 - bo do 31. marca razstavljal slikar GIO-VANNI TALLERI. Urnik: 10.30 - 12.30 in 17.00 - 19.30. Ob praznikih 10.30 - 12.30.
V	galeriji Babna hiša v Ricmanjih je do 16. aprila odprta razstava razglednic iz obdobja 1898-1918. Na 600 kartončkih so prikazani motivi mestnih predelov in okoliških vasi. Urnik: vsak torek od 10. do 12. ure in vsak četrtek od 18. do 20. ure.
Karst Brothers	/ ŠKf) VA C F
pometajo	/	Ja U r z! Ks IZ f	v režiji BORISA KOBALA
	Kulturni dom, Trst
	Danes, 25., in jutri, 26. t. m., ob 20.30
Vstopnice pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od 11. do 14. ure, tel. 734265, ter eno uro pred predstavo.	
zpzp
v sodelovanju s KD PROSEK-KONTOVEL vabita na revijo
PRIMORSKA POJE 88
v Kulturnem domu na Proseku v nedeljo, 27. t. m., ob 17. uri.
Nastopajo: MoPZ Fantje treh vasi - Miren MePZ Lijak - Vogrsko MoPZ F. Bevk - Šmarje pri Kopru MePZ Lipa - Bazovica MoPZ Divača
MoPZ Provox - Nova Gorica
kino
ARISTON - 16.00, 21.45 Grido di liberta,
r. Richard Attenborough; i. Kevin Kline, Denzel VVashington.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Lo striz-zacervelli (The couch trip), kom., ZDA 1988, r. M. Ritchie: i. D. Aykroyd, C. Grodin,-
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Pazza, dram., ZDA 1987, r. Martin Ritt, i. Barbara Streisant, Richard Dreyfuss.
EXCELSIOR I - 16.30, 19.15, 22.00 L'im-pero del sole, r. S. Spielberg: i. John Malkovick, Miranda Richardson, Christian Bale.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Al di la di tutti i limiti, dram., ZDA 1987, r. Marek Kanjevska, i. A. McCarthy, J. Gertz.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 II signore del male, □□
FENICE - 16.30, 22.15 Tre scapoli e un bebe, kom., ZDA: i. Tom Selleck, Steve Guttenberg, Ted Danson.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Bye bye baby, kom., It. 1988, r. E. Oldoini; i. C. Alt, Luca Barbareschi, Brigitte Nielsen. □
MIGNON - 16.00, 22.15 Attrazione fata-le, dram., ZDA 1987: r. A. Lyne; i. M. Douglas, G. Close, □.
EDEN - 15.30, 22.00 Katrine la bestia bi-onda, porn.,
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 L'amante tutto fare, porn.,
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Una storia ambigua, er., It. 1986, r. Mario Bianchi: i. Minny Minoprio, Piero Ger-lini, □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Balli proibiti (Dirty dancing), glas., ZDA; r. E. Ardo-lino; i. P. Swayze, J. Grey, J. Orbach.
LUMIERE FICE - 19.30, 22.00 II cielo sopra Berlino, dram., ZRN 1987, r. Wim Wenders; i. Bruno Ganz, Otto Sa-der.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Le streghe di Eastwick, fant., ZDA 1987, 108': r. George Miller; i. Jack Nicholson, Cher, □
RADIO - 15.30, 21.30 II dolce suono del sesso, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
KD Vigred priredi danes, 25. t. m., ob 20.30 v šempolajski šoli predavanje Milana Pahorja UTRINKI S POTOVANJA PO AVSTRALIJI. Vabljeni!
Knjižnica P. Tomažič in tovariši -Prosvetni dom, danes, 25. t. m„ ob 20.30 bo prof. Riccardo Luccio, redni profesor uporabne psihologije na tržaški univerzi, predaval na temo PSIHOLOŠKI VIDIKI JEZIKOVNEGA SOŽITJA.
KD I. Grbec priredi ob dnevu žensk jutri, 26. t. m., ob 20.30 NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE in RAZSTAVO ŽENSKIH ROČNIH DEL. Vabljeni!
KD Kraški dom vabi na koncert narodnozabavnega ansambla FANTJE S KRASA (Taims) z zabavnim sporedom jutri, 26. t. m., ob 20.30 v občinski telovadnici v Repnu.
Krožek ZKMI občine Dolina priredi jutri, 26. t. m. v gledališču F. Prešeren v Boljuncu PLES Z ANSAMBLOM KARAMELA in pevko Madonno. Vabljeni!
SKD Union, SKD Škamperle, Ljudski dom v Podlonjerju in Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union priredijo jutri, 26. marca, ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlonjerju - Ul. Masaccio 24 nastop priznanega harmonikarja COR-RADA ROJACA. Vabljeni!
Učenci in učiteljice osnovne šole K. Destovnik-Kajuh vabijo na KAJUHOVO PROSLAVO, ki bo jutri, 26. t. m., ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Gropadi.
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizetti 3 vabi na diskusijski večer, ki bo jutri, 26. t. m., ob 18.30 z naslovom "ZA KATERE VREDNOTE NAJ SE BORI MLAD ČLOVEK V DANAŠNJEM SVETU". Razgovor bo vodil Tone Bedenčič.
GLASBENA
MATICA
TRST
v sodelovanju s helvetsko in val-deško skupnostjo iz Trsta
Srečanje s solistom
Obalni
komorni orkester
s svojimi solisti Dirigent: Borut Logar
Danes, 25. t. m., ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra, Trg sv. Silvestra 1.
Vabljeni!
Zveza cerkvenih pevskih zborov
priredi
revijo otroških in mladinskih zborov
PESEM MLADIH
v nedeljo, 27. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu
včeraj - danes
Danes, PETEK, 25. marca 1988
BREDA
Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 18.24 - Dolžina dneva 12.26 - Luna vzide ob 10.11 in zatone ob 2.23.
Jutri, SOBOTA, 26. marca
EVGENIJA
PLIMOVANJE DANES: ob 10.02 najnižja -22 cm, ob 20.51 najvišja 19 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,2 stopinje, zračni tlak 1014,7 mb rahlo narašča, veter 20 km na uro severovzhodnik, burja s sunki do 45 km na uro, vlaga 82-odstotna, padlo je 3,8 mm dežja, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Chittaro, Ele-na Chiarandini, Nicholas Urru, Elena Bi-ason, Riccardo Biason.
UMRLI SO: 75-letni Vladimiro Kocman, 83-letna Maria Corda vd. Pecchiari, 91-letna Angela Migliori vd. Spalletti, 78-letna Giuseppina Vrh, 80-letna Emma Crepaz, 81-letna Valeria Della Valle vd. Candotti, 95-letna Giovanna Babudri vd. Braini, 81-letna Maria Lassnig vd. Volsi, 88-letna Maria Basich vd. Bonazza, 81-letna Erminia Sulic, 84-letna Sofia Vicic vd. Tence, 87-letna Santina Benussi vd. Revera, 74-letni Carlo Novel, 81-letna Ada Visintin vd. Cassutti, 88-letna Erminia Rocco, 78-letna Emilia Pieri.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 21., do sobote,
26. marca 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, MILJE — Lun-gomare Venezia 3, BAZOVICA (tel. 226210) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, MILJE — Lungomare Venezia 3 (tel. 274998), BAZOVICA (tel. 226210) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, MILJE — Lungomare Venezia 3, BAZOVICA (tel. 226210) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
KD KRAŠKI DOM
vabi na
koncert narodnozabavnega ansambla
FANTJE S KRASA (TAIMS)
Koncert bo povezoval humorist Giovanin
Jutri, 26. t. m., ob 20.30 v občinski telovadnici v Repnu
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
sklicuje danes, 25. t. m., ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr.)
34. REDNI OBČNI ZBOR
z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev občnega zbora, 2. izvolitev delovnega predsedstva, 3. izvolitev vodilne komisije, 4. poročila predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja ter načelnikov smučarskega, alpinističnega in jamarskega odseka, 5. pozdravi gostov in razprava, 6. poročila nadzornega odbora in razreš-nica staremu odboru in 7. volitve novega odbora.	Vabljeni!
Danes praznuje v Trebčah
GIGI
svoj 80. rojstni dan.
Ob tem visokem jubileju mu iz srca čestitajo vsi, ki ga imajo radi.
Dne 23. marca je uspešno doktoriral na farmacevtski fakulteti tržaške | Univerze
WALTER OREL
Ob tem lepem trenutku mu iskreno čestitajo starši in sestra Wilma z Oskarjem, mali Robert pa mu pošilja kos poljubčkov.
Jutri, 26. t. m., praznuje rojstni dan
BRUNA ŠKERL
Vse najboljše ji želijo mož Alojz, sin Igor z Darjo, hči Erika z Bogda-\ nom ter vnuka Nastja in Aljaž. Voš-| Čilom se pridružujejo še ostali sorodniki.
izleti
Društvo mladih raziskovalcev sporoča, da iz tehničnih razlogov odpade izlet, ki je bil napovedan za jutri, 26., in nedeljo, 27. marca.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi 4. aprila, na velikonočni ponedeljek, na izlet v Zemono, kjer bo srečanje z Goričani in kosilo. Vpisovanje za nečlane danes, 25. t. m., od 10. do 11. ure v naših prostorih v Ul. Cicerone 8.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Sezo z ogledom Črikveni-ce in okolice, ki bo 3. ih 4. aprila. Za vpisovanje tel. 827528 ob uri kosila.
šolske vesti
Ravnateljstvo DTTZ z oddelkom za geometre Z. Zois vabi na roditeljski sestanek (skupna govorilna ura) v paviljon B, Ul. San Cilino 16, v ponedeljek, 28. t. m. starše dijakov te podružnice. Razpored: ob 17. uri 2. C, 1. Č, 2. geom in 3. geom; ob 18.30 1. C, 1. geom, 4. geom in 5. geom. Za ostale razrede bodo datumi roditeljskih sestankov sporočeni kasneje.
Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois sporoča dijakom, ki so opravili zrelostni izpit v šolskem letu 1983/84, da lahko dvignejo diplome v tajništvu zavoda.
razna obvestila
ZVI NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, Društvo slovenskih upokojencev v Trstu opozarjajo članstvo, da imajo tudi za letošnje leto pripravljenih nekaj ponudb za 10-dnevno bivanje v zdraviliščih Slovenije. Vse informacije na razpolago na sedežu društev, Ul. Cicerone 8, v uradnih urah.
Dobrodelna društva, ki priredijo počitniške kolonije v Dragi in Comeglian-su, sporočajo, da se je začelo vpisovanje za počitniške kolonije na šolah. Asistentke bodo izpolnile prošnje za občine. Vpisovanje se bo zaključilo proti koncu aprila. Starši, pohitite z vpisovanjem!
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, priredi začetniški plesni tečaj standardnih in latinskoameriških plesov. Tečaj bo ob petkih. Za informacije in prijave tel. na št. 415797. Začetek tečaja bo jutri, 25. t. m., ob 19.30.
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu, Donizettijeva 3, vabi v ponedeljek, 28. marca, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na predvelikonočno srečanje s tržaškim škofom Lorenzom Bellomijem.
_________mali oglasi_______________
ALDO KOVAČ je v Doberdobu pri cerkvi odprl osmico. Prodaja vino in domač prigrizek.
LADI KOCJAN, Dolina 147, je odprl danes osmico. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Milič v Zagradcu. Toči teran in belo vino. _
OSMICO je odprl Boris Živec v Kolud-rovci. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Karlo Sancin iz Loga.
OSMICO je odprl Vladimir Caharija (Mhčev) v Nabrežini. Toči belo in črno kapljico.
OSMIČO je odprl Ivan Antonič v Cerov-Ijah. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino.
PRODAM Y 10 LX, letnik '86, v zelo dobrem stanju. Cena 9.900.000 lir. Tel. 211672 po 20. uri.
PRODAM frezo, 12 konjskih sil, s prikolico in priključki: vespo PX 125 in elektronsko harmoniko farfisa ter ojačevalec leslie. Cene po dogovoru. Tel. 227246.
JAMAHO tenere 600, belo, v odličnem stanju, letnik '85, s kovčkom za prtljago prodam, cena po dogovoru. Tel. 418315 - umik trgovine.
NEVA GOMBAČ obvešča cenjeno kli-entelo, da je odprla nov frizerski salon v Ul. Conti 13 in se priporoča za obisk. Tel. 768237.
PRODAM trsje. Tel. 231961.
OBNOVLJENO HIŠO na Krasu v vasi Barka oddam za več let (80 kv. m bivalnega prostora, 80 kv. m gospodarskega prostora in 100 kv. m dvorišča-vrta). Hiša ima telefon. Informacije (razen ob sobotah in nedeljah) od 8. do 16. ure na tel. 003861/221121/438 - Darja Prelec, Tržaška 15, Ljubljana.
POHIŠTVO PUPIS - Sesljan zaposli mladega delavca z opravljenim vojaškim rokom za prenos in montažo pohištva. Prednost imajo tisti s podobnimi delovnimi izkušnjami in pa mizarski vajenci. Predstaviti se osebno v jutranjih urah. Tel. 299269.
PRODAM prosto dvosobno stanovanje na Opčinah, zgradba stara 10 let. Tel. 761819 ob jutranjih urah.
REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA bo začasno sprejela v službo osebo za čiščenje občinskega sedeža. Prošnje sprejema še danes, 25. t. m. Podrobnejša pojasnila vam nudi tajništvo.
POMLADANSKE KOLEKCIJE SHISEI-DO", parfumerija Kozmetika 90 - Opčine.
menjalnica_______________________24.3. ms
Ameriški dolar			 1240,—	Japonski jen		9.—
Nemška marka 				 738,-	Švicarski frank 		893,—
Francoski frank			 216,—	Avstrijski šiling		105.—
Holandski florint 			 657,—	Norveška krona 		193,50
Belgijski frank			 34,40	Švedska krona		206,50
Funt šterling			 2280,—	Portugalski eskudo		8,—
Irski šterling			 1958. -	Španska peseta		10,—
Danska krona			 190,—	Avstralski dolar 		880,—
Grška drahma 			 8,50	Debeli dinar		0,82
Kanadski dolar 			 970. -	.Drobni dinar		0,82
Dni/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telef.: Sedež 040/67001 DLIIVD tržaška KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
JP
1

^ informacije SIP uporabnikom
Plačilo telefonskega računa za 2. dvomesečje 1988
Opozarjamo abonente, da je že pred časom zapadel poravnavo telefonskega računa za 2. dvomesečje 1988.

rok za
Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čim-prej po možnosti pri naših krajevnih sedežih. Na ta način se bodo izognili takojšnji prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik.
Važno opozorilo
Na telefonskem računu, na levi strani zgoraj, so.razvidni zneski prejšnjih dvomesečij, v katerih ni bil poravnan račun.
petkovi televizijski in radijski spovedi
ry ram_____________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: II calabrone verde
11.50	Variete: Fronto... e la Rai?
11.55	Šport: SP v smučanju, moški veleslalom (prenos iz Saalbacha)
12.45	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Aktualno: Leteči zmaj
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
19.40	Almanah in vreme in dnevnik
20.30	Koncert Ornelle Vanoni
22.00	Dnevnik
22.10	Dokumentarna oddaja: Palače
23.00	Boks: Bryan Mitchel-Rivera
24.00	Dnevnik - nočne vesti
0.15 Inf. odd.: Osvojena medicina 0.45 Šport: SP v umetnostnem drsanju (prenos iz Budimpešte)
RAI 2	1
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
9.25	Šport: SP v smučanju, moški veleslalom (prenos iz Šaalbacha)
10.30	Italija se prebuja (2. del)
11.05	Tečaj angleščine.
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik in šprtne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfade
16.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
17.05	Oddaja o zdravju in estetiki
18.30	Dnevnik in športne vesti
18.45	Nan.: Faber, 1'investigatore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Kviz: Conto su di te
21.50	TV film: Infermiere di notte
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Glasbena oddaja: D.O.C.
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: L'arte di amare (kom., ZDA 1965, r. Norman Jevvison, i. James Gamer, Dick Van Dyke)
|	RAI 3	|
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo (vodi Fulvio Stinchelli)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Informativna oddaja: Mladi se srečujejo z Evropo
20 30 Aktualno: Telefono giallo - Sto plati primera Pecorelli (vodita Corrado Augias in Donatella Raffai, 1. del)
22.00	Dnevnik - vesti
22.05	Aktualno: Telefono giallo (2. del)
23.15	Variete: Pubblimania 0.05 Dnevnik - zadnje vesti
(fc" RTV Ljubljana
9.25	Alpsko smučanje: moški veleslalom (iz Saalbacha)
10.15	TV Mozaik. Tednik
11.15	Glasbena oddaja
11.55	Alpsko smučanje: moški veleslalom (iz Saalbacha)
12.45	Nadaljevanka: Fanny in Alexan-der (pon. 3. dela)
15.45	Mozaik. Tednik (pon.)
16.50	Alpsko smučanje: moški veleslalom (povzetki iz Saalbacha)
17.35	Nadaljevanka: V znamenju dvojčkov (4. del
17.50	Nad.: Grizli Adams (8. del)
18.15	Dokumentarec: Poroka v Ovči
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.20	Nadaljevanka: Kir Royal (r. Helmut Dieti, 2. del)
21.25	Dokumentarec: Zmagoslavje zahodne civilizacije - Čudna pota imperija (10. odd.)
22.15	Dnevnik
22.30	Film: Ljubimca (dram., Madž. 1984, r. Mari Kiss, i. Gydrgy Cherhalmi, Nora Tabory)
(UP) TV Koper
9.25	Moški veleslalom, 1. tek
12.00	Moški veleslalom, 2. tek
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Nogomet: Francija-Španija
15.30	Športna oddaja: Juke box
16.00	TVD Novice
16.10	Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Deželni svet odobril finansiranja projekta o sinhrotronu TRST — Mešani zbor Obala na abonmajskem koncertu GM OPČINE —- S srečanja glasbenih šol Primorske
19.30	TVD Stičišče
20.00	Dokumentarec
20.30	Moški veleslalom (povzetki)
21.00	Šport: nogomet, Afriški pokal, 1. polfinalna tekma
22.40	Športne vesti: Sportime
23.00	Šport: nogomet, Afriški pokal, 2. polfinalna tekma
nfjl CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: II dominatore di Chicago (krim., ZDA 1958, r. N. Ray, i. Robert Taylor)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio slalom
18.05	Nan.: VVebster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Qua la mano (kom., It. 1980, r. Pas-guale Festa Campani-le, i. Adriano Celenta-no, Enrico Montesano)
23.00	Aktualno: Skrivnosti noči - Sydney
23.45	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
1.00	Rubrika: Premiere
1.10	Nanizanki: Gli intoc-
cabili, 2.05 Bonanza
[ ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: Un ladro in Para-diso (kom., It. 1951, r. D. Paolella-G. Amato, i. Nino Taranto)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vidni troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes . risanke Hallo Špank, Mimi, RiffRaff
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre damore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: La crociera del terrore (dram., ZDA 1960, r. Andrew Stone, i. Robert Stack, Dorot-hy Malone)
22.20	Dok.: Bing Bang
23.20	Aktualno: Občan in oblast
0.05 Nanizanke: Switch, 0.55 II Santo, 1.45 Adam 12
ITALIA1
8.30 Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20
Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.15	Arnold
13.45	Variete: Smile
14.15	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.45 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Family
18.00	Nanizanke: Hazzard,
19.00	Simon & Simon,
20.00	Licia
20.30	Film:	Corda tesa
(krim., ZDA 1984, r. Richard Tuggle, i. Clint Eastwood, Gene-vieve Bujold)
22.45	Film: La notte brava del soldato Jonathan (dram., ZDA 1971, r. D. Siegel, i. Geraldine Page, Clint Eastwood)
0.45 Film: Con le spalle al muro (krim., ZDA 1968, r. Brian Hutton, i. David McCallum, Stella Stevens)
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.301 Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
16.30	Nan.: Mary Hartman
17.00	Risanke
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: Kangarii (pust., ZDA 1952, r. Lewis Mi-
lestone, i. Maureen O'-Hara, Peter Lawford)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: košarka
^ TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Musič Box
17.00	Nadaljevanki: Wag-ner, 18.15 Le terre di Sacramento
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrike: Dan za dnem, 20.00 Zelena dežela, 20.30 Večerjajmo skupaj
21.30	Športna rubrika
22.00	Aktualno
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Rubrika: Il salotto di Franca
24.30	Informativna oddaja: News dal mondo
j	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, (7.40) pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na goriškem valu (pon.);
9.00	Za vakogar nekaj: recept, zdravniški nasveti, misel; 10.00 Pregled deželnega tiska; 10.10 Z opernega in koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: Umetnost in kultura; 13.20 Zborovska glasba: Tržaški oktet; 13.40 LP tedna; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Rišite z nami; 14.30 Okoli po svetu; 15.00 Roman: Vojna in mir; 15.15 Zbornik (18. del); 15.30 Krivi preroki; 16.00 Diagonale; 16.45 Postni govori; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Povejmo glasbo.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.00 Jutranjik; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Baletna glasba; 12.10 Pod domačo ma-relo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba jugoslov. narodov; 13.30 Melodije; 14.05 Govorimo angleško; 14.35 Mozaik; 14.50 Človek in zdravje; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak;
17.00	Studio ob 17.; 18.00 Ansambel Trim; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo,-
20.00	Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	O morju in pomorščakih.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val Radia Koper;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.40	Aktualna tema; 18.00 Dance parade; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in vreme; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Pregled tiska; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovni pogovori;
11.15	Turizem; 11.40 Popevka; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba; 14.35 Popoldne; 15.00 Kultura in umetnost;
15.45	Sintonizirani; 16.00 Popevka;
17.00	Bubbling, 17.33 Blitz mušic; 18.00 Filmska glasba; 18.33 Glasba; 19.00 Operete; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 V svetu fantazije;
20.15	Mix Time; 21.00 Nočni val, nato Nočna glasba.
sobotni televizijski in radijski sporedi
^ RAI 1___________________________
8.30	Izobraževalna oddaja: Otroci in pravice v Evropi
9.00	Tečaj francoščine
9.30	Dokumentarec: Tutti in pista nel sesto continente
9.55	Moški slalom (iz Saalbacha)
11.00	Rubrika: Sobotni sejem
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Sobotni sejem (2. del)
12.30	Rubrika o zdravstvu: Check up
13.30	Dnevnik
14.00	Aktualno: Prizma
14.45	Šport: SP v umetnostnem drsanju, smučanje, odbojka
16.30	Rubrika iz parlamenta
17.00	Otroška oddaja: Il sabato dello Zecchino
18.05	Nabožna oddaja
18.20	Variete: Buona fortuna
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Europa Europa
22.20	Dnevnik
22.30	Europa Europa (2. del)
23.15	Film: Marocco (dram., ZDA 1930, r. Josef von Sternberg, i. Gary Cooper, Marlene Dietnch, 1. del)
24.00	Dnevnik, nato film (2. del)
RAI 2_________|
8.00	Inf. oddaja: Week-end
8.30	Risanke
9.00	Izobraževalna oddaja: 1947 - Demokratična izbira Italije
9.30	Aktualno: Evropski dnevi
10.00	Nanizanka: Silas
10.25	Film: Il cambio. della guardia (kom., It. 1963, r. Giorgio Bian-chi, i. Gino Cervi, Fernandel)
12.15	Rubrika: Spremenljivo jasno
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.35	Spremenljivo jasno (2. del)
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Spremenljivo jasno (3. del)
15.15	Športna oddaja: Start
15.45	Inf. oddaja: Rosa & Chic
17.05	Rubrika: Block-notes
17.35	It. košarkarsko prvenstvo
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Faber, 1'investigatore
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Sotto tiro (dram., ZDA 1983, r. Roger Spottiswoode, i. Nick Nolte, Gene Hackman)
22.35	Dnevnik - nocoj
22.40	Dok.: Dnevi in zgodovina
23.30	Dnevnik - Šport
j	RAI 3	___________ 1
12.00	Aktualna oddaja: Magazine 3
12.55	Šport: SP v smučanju, moški slalom, 2. tek (iz Saalbacha)
14.00	Deželne vesti
14.30	Film: LJdiota (dram., Fr. 1946, r. Georges Lampin, i. Gerard Phili-pe, Edwige Feuilliere)
16.10	Šport: plavanje
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.35	Aktualna oddaja: Helzapoppin
18.25	Rubrika: Italijanske dežele
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Glasbena oddaja: Videoclip
19.50	Ekološki tednik: Verdeazzurro -Ljudje in okolje
20.30	Športna oddaja: Domani si gioca (vodi Gianni Mina)
21.30	Filma iz niza Komik brez nasmeha: Il cameraman (ZDA 1928, r. B. Keaton, i. B. Keaton) in By Samuel Beckett (ZDA 1965, r. A. Schneider, i. B. Keaton)
23.10	Dnevnik - zadnje vesti
23.30	Aktualna oddaja: Fuori orario (vodita Linda Brunetta in David Riondino)
1	»TV Ljubljana______________
7.55	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Vrata, nato Pamet je boljša kot žamet
8.25	Nad.: V znamenju dvojčkov
8.40	ZBIS: Srečni metulj
8.55	Legende sveta: Marko
9.25	Otroška predstava: Cyrano De Bergerac (5. del)
9.55	Smučanje: moški slalom (prenos iz Saalbacha)
10.45	SP v smučarskih skokih (prenos iz Planice)
12.55	Smučanje: moški slalom (prenos iz Saalbacha)
16.55	Film: Plavi 9 (kom., Jug. 1970, r. Krešo Golik, i. Stane Sever)
18.25	Kratek film, nato Risanka
19.00	Vreme in Knjiga
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Naš utrip in Žrebanje 3x3
20.30	Nadaljevanka: Vrnitev v paradiž (22. del)
21.20	Križ kraž
22.45	Dnevnik
23.00	Film: Mestni kavboj (ZDA 1980, r. James Bridges, i. John Travol-ta, Debra VVinger, Scott Glenn)
flP) TV Koper_________________
10.00	Šport: SP v smučanju, moški slalom, 1. tek (prenos iz Saalbacha)
11.00	Šport: SP v umetnostnem drsanju (iz Budimpešte)
13.00	Šport: SP v smučanju, moški slalom, 2. tek (prenos iz Saalbacha)
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime (pripravlja Oscar Orefici)
13.50	Športna oddaja: Juke box
14.30	Šport: SP v umetnostnem drsanju (neposredni prenos iz Budimpešte)
17.30	Šport: nogomet, Afriški pokal, finale za 3. in 4. mesto
19.00	Športne vesti: Sportime (pripravlja Oscar Orefici)
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tednik mednarodne informacije
20.30	Šport: SP v smučanju, moški slalom (povzetki)
21.30	TVD Novice
21.40	Športne vesti: Sportime (pripravlja Oscar Orefici)
22.00	Športna oddaja: Juke box
22.30	Kronika in reportaže: Šport spektakel
jjj CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.20	Rubrika: News
10.00	Nanizanka: Arcibaldo
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: I Jefferson
14.00	Film: Thrilling (kom., It. 1965, r. E. Scola, G. Polidoro, C. Lizzani, i. Nino Manfredi, Alberto Sordi)
16.00	Film: Appassionata-mente (dram., It. 1954, r. G. Gentiluomo, i. Amedeo Nazzari)
18.15	Nanizanki: Webster,
18.45	LoveBoat
19.45	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Variete: Raffaella Car-ra Show
23.15	Aktualno: Televizijski razgovori
0.15 Nanizanke: Fifty Fifty,
1.15	Gli intoccabili,
2.15	Bonanza
' ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Gli allegri veterani (kom., Fr.-It. 1960,
r. Gilles Grangier, i. Jean Gabin)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 G iorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroški spored: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di Gatto, RiffRaff
14.30	Nanizanka: Detective
per amore	,
15.30	Film: Sono colpevole (dram., ZDA 1939, r. Frank Tuttle, i. Claire Trevor, George Raft, Dick Foran)
17.15	Nan.: Yellow Rose
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
20.30	Film: Ritratto in nero (dram., ZDA 1960, r. Michael Gordon, i. Lana Turner, Anthony Ouinn, Sandra Dee)
22.40 Filmska rubrika: Cine-ma & Co.
23.10 Rubrika iz Parlamenta 0.10 Informativna oddaja: Dovere di cronaca 1.10 Nanizanki: Switch, 2.05 II Santo
^|> ITALIA 1____________
8.30 Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
9.30	VVonder Woman,
10.30	Kung Fu, 11.30 Agenzia Rockford,
12.30	Charlie s Angels
13.30	Športne vesti
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroški spored: Bim bum bam, vmes risanke Candy, Denni, Sui monti con Annette
18.00	Variete: Musiča e!
19.00	Nan.: Simon & Simon
20.00	Risanki: Piccola bian- . ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Film: Spaghetti a mez-zanotte (kom., It. 1981, r. Sergio Martino, i. Lino Banfi, Teo Teoco-li, Barbara Bouchet)
22.15	Športna oddaja: Su-perstars of wrestling
23.00	Šport: boks
23.45	Šport: Grand Prix
0.45 Film: Grazie a Dio e venerdi (glas., ZDA 1978, r. Robert Klane, i. Mark Lonow, Donna Summer)
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanka: Una vita da vivere
16.30	Nan.: Mary Hartman
17.00	Risanke: Ulisse 31, Gi-atrus, Combattler, Gli Erculoidi, Masters
19.30	Nanizanka: California
20.30	Nad.: Venti di guerra
22.30	Kviz: Colpo grosso speciale
24.00	Aktualna oddaja: Pro-fondoNews
1.00 Film
[ % TELEFRIULI
14.30	Risanki: Muteking, Rocket Robin Hood
15.30	Dražba
16.00	Šport: rugbi
17.15	Nanizanka: La signora e il fantasma
17.45 Risanka: Viaggio al centro della terra
18.15	Nadaljevanka: Le terre di Sacramento
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o prevozih
20.30	Koncert: Giorgio Car-nini dirigira Mozarta in Salierija
22.00	Nanizanka: La vita co-minciaa40anni
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Film: Morte sui binari . (srh., i. Telly Savalas)
1.30 Informativna oddaja: News dal Mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Sobotni zbornik: Človek in okolje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Oddaja iz Kanalske doline: Bon naredu stazice; 14.40 Glasbene skice;
15.00	Drugi program (vodi Peter Cvelbar); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijski kabaret: Oprosti, ne juriš? ali prebiranje vsakdana (vodita Boris Kobal in Sergej Verč);
18.30	Povejmo glasbo: V ritmu jazza.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 4.30 Jutranji spored;
6.50	Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika;
8.05	Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Danes smo izbrali;
10.05	Matineja; 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 Glasba;
11.35	Naši poslušalci čestitajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.10	Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.30 S poti po Jugoslaviji; 17.00 V studiu;
18.00	Š sovjetskih baletnih odrov; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Greentown jazz band;
20.00	Radio na obisku; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Dajmo naši; 19.00 Zaključek, nato prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.15 Horoskop; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.05 Glasba; 10.10 Mavrica;
10.35	Vstop prost; 11.00 Po istrskih uličicah; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Srečanje; 14.35 Glasba; 14.45 Pregled in napoved športnih dogodkov; 15.45 Sobotni spored; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Pet Shop Show z lestvico najpopularnejših slovenskih melodij;
14.00	Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih; 20.00 V soboto zvečer, nato Nočna glasba.
filmske premiere______________________________________________eva fornaZanč
Novi sovjetski film načrtno ruši stalinistične »ideale«
Bralcem, ki bi radi poglobili svoje znanje o perestrojki, predvsem pa o glasnosti, bo v Trstu na voljo film gruzinskega režiserja Tengisa Abuladzeja Kesanje. Film bodo v kinodvorani Ex-celsior predvajali v sredo, 30. marca (v okviru spomladanskega programa ki-nokluba La Cappella Underground), na sporedu pa bo samo en dan, čeprav v treh ponovitvah (ob 1-6.15, 18.50 in 21.30).
Kesanja skoraj ne smemo zamuditi. Ko bi se lotila opisovanja Abuladzove zamisli o filmski kritiki stalinizma - pa
tudi vseh ostalih možnih diktatur - bi najbrž zabredla v filozofsko-družbeno močvirje, iz katerega se še tako spretni pisec težko izvleče. Kesanja ne smem opisati, ker ga moram prepustiti gledalcu, da si bo vsak po svoje raztolmačil kritične razsežnosti pogumne politične satire na gruzinski način.
Gruzinci so izredni režiserji, verjetno med najboljšimi, s katerimi razpolaga Sovjetska zveza. Povsem drugačni so od drugih sovjetskih avtorjev, saj jih odlikuje neka notranja svoboda iz-
ražanja, ki izhaja iz prirojenega čuta za ironijo. Tudi v letih socialističnega realizma in povsem režimskega pojmovanja filmske umetnosti so Gruzinci snemali v angažiranem družbenokritičnem duhu. Dobršen del teh »predrznih« filmov je seveda letel v velike smetnjake, nekaterim avtorjem pa je le uspelo prelisičiti toge cenzorje, ki niso dojeli globoke ironije in sarkazma posameznih režiserjev.
Abuladzejevo Kesanje je nastajalo dolga leta. Režiser ga je pričel snemati že za časa Brežnjeva, satiro stalinizma pa je nadaljeval tudi potem, ko sta oblast predstavljala Andropov in Čer-nenko. Končno je bil film posnet in, glej čudo, Mihail Gorbačov - menda na prigovarjanje elitnega Gruzinca, zunanjega ministra Ševardnadzeja - je dovolil njegovo prikazovanje v moskovskih kinodvoranah. Sovjetska filmska glasnost se je rodila.
Milijon Moskovčanov si ga je ogledalo in najbrž ni moglo verjeti svojim očem, ko je zrlo v načrtno rušenje stalinističnih mitov. Še bolj začudeno so v SZ spremljali pozornost, s katero je novi predsednik Združenja filmskih delavcev SZ Elem Klimov podpiral kandidaturo filma na 40. canneskem festivalu.
Na sliki: tik pred kesanjem?
glasba - glasba - glasba
D’Arby v Italiji
Po odmevnem uspehu na sanrem-skem festivalu in sodelovanju ob podelitvi ameriške nagrade Grammy Awards, se Terence Trent D'Arby vrača na italijansko glasbeno prizorišče. Mladi pevec z značilno frizuro "a la Bob Marley" se namreč pripravlja na krajšo turnejo po Italiji. Od 10. do 12. maja bo nastopal v Milanu, Veroni in Rimu. Predprodaja vstopnic se je že začela. Vstopnica pa stane pičlih 22 tisoč lir, kar je zdaleč manj od vsote, ki jo bo treba odšteti za Michaela Jacksona, Pink Floyde in Stinga.
Toscana Jazz Pool in saks
Saksofonist David Murray, ena najvidnejših osebnosti sodobnega jazzovskega sveta, bo imel glavno vlogo na letošnji četrti izvedbi festivala Toscana Jazz Pool. Manifestacija bo tokrat posvečena saksofonu, glasbilu, ki je zablestelo v zlati dobi jazza in ki ga danes srečujemo v mnogih zasedbah, bodisi kot izstopajoči glas v manjših skupinah bodisi v veliko večjih (in danes številnih) jazz bandih.
Prisotnost Davida Murraya je izredna pridobitev za to glasbeno srečanje, ki precej spominja na jam session. Toscana Jazz Pool ni le niz koncertov: to je manifestacija, ki združuje glasbeni užitek z didaktičnimi nameni. Murray bo nastopil kot solist in s priložnostnim Toscana Jazz Pool Ensemblom, v katerem bodo igrali najvidnejši mladi italijanski jazzmani. Poleg tega pa bo vodil še seminarje.
Na 20 koncertih v 12 večerih (v Firencah, Piši, Pratu, Carrari, Sieni, Folloni-ci, Pistoi, Grossetu, Cecini in Rimu) bodo s svojimi skupinami nastopili še Henry Threadgill, Lee Konitz in Joe Lovano.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
TAIMS - FANTJE S KRASA
In napočil je pričakovani trenutek tudi za ansambel Taims, ki je pred kratkim izdal svojo prvo kaseto z naslovom Fantje s Krasa. Mislim, da je skupina Taims prav vsem dobro znana, saj fantje že dolgo let igrajo po vseh mogočih šagrah in praznikih, poletnih in drugih prireditvah, zaradi česar je skoraj nemogoče, da bi jih kdo ne opazil. (In še mimogrede: jutri zvečer nastopajo v občinski telovadnici v Repnu.)
Toda vrnimo se h kaseti, ki je bila posneta v Studiu 14 RTV Ljubljana. Tonska mojstra sta bila tokrat Vinko Rojc in Janez Beličič, ki je med drugim tudi harmonikar, komponist skoraj vseh pesmi in nekakšen duhovni vodja te skupine narodnozabavne glasbe. Pri tekstih je sodelovalo več ljudi, med njimi morda prvi Saša Martelanc, ob njem pa še Franc Pohajač, Tullio Možina in Ivan Arnšek.
Takoj v začetku moramo povedati da je posnetek tehnično zelo dober, kar pomeni, da sta bila tako snemanje kot miks skrbno preštudirana. Novost predstavlja" tudi mehki- in posrečeni zvok roga Zorana Lupinca, ki se odlično spaja z ostalimi-glasovi. Glavna pevca sta Boris Košuta, ki od vedno zelo do-
bro poje, in Nadja Fabris Špacapan. O njej bi še povedal, da ima izredno nežen glas, ki se ji je ob tej priložnosti nekoliko preveč tresel in je zato izgubil na učinkovitosti. Ostala glasbila se med seboj odlično ujemajo, kar ni novost, saj so Taim-si tudi v živo vedno dobro uigrani.
Pesmo so naslednje: Deset let, Za lepše dni, Nocoj lemam v zabavo, Srce na festivalu, Čez gmajno, Prvi sneg, Venček narodnih, Zbogom pomlad, Zdravica s Krasa, -Srčna baijezen, Pogumni Tone, Melodija zelenih dni.
X-------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:...*........................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10-.
_____________po radijskih valovih_____________________
Stu ledi s petjem v živo
Z valov Radia Koper v okviru oddaje SREČANJE S STU LEDMI V ŽIVO se bo drevi oglasila ženska pevska skupina Stu ledi, torej naglasnejši in zvočno najprimernejši del foklorne skupine, ki ji radijski medij, kot izključno slušna zadeva, ni pretirano naklonjen.
Gostje priljubljene oddaje v živo so bile doslej razne skupine in zbori, pravkaršnja obletnica TFS Stu ledi in predvsem izdaja kasete, pri kateri imajo pevke levji delež, pa je spodbudila urednike, da so povabili v studio to zamejsko skupino. Pevke bodo seveda pele, izjemoma pa tudi govorile, oziroma odgovarjale na vprašanja, ki jim jih bodo poslušalci postavljali po telefonu. Tiste, ki se želijo oglasiti, obveščamo, da lahko pokličejo na številko 003866/25007 in se tako vključijo v oddajo. Sicer predvideva oddaja tudi nagradna vprašanja poslušalcem. Vprašanja pa bodo seveda povezana z delovanjem plesne in pevske skupine oziroma s primorskim ljudskim izročilom. Radio Koper namerava to oddajo predstaviti na vsedržavnem tekmovanju radijskih postaj Ohrid 88.
Slovenska beseda za večino
V okviru oddaj z naslovom Vndici e Trenta cultura, ki jih za italijansko deželno radijsko postajo pripravlja Lilla Cepak, bo jutri, 26. t. m. ob 11.30, spregovoril Miran Košuta, urednik Knjižnih izdaj pri Založnisštvu tržaškega tiska. Beseda bo stekla predvsem o delovanju ZTT in še posebno oddelka Knjižnih izdaj, kjer je pred nedavnim izšla knjiga Scritture d amore. Za italijansko izdajo je uvodno besedo napisal tržaški pisatelj Fulvio Tomizza, k slovenski izdaji z naslovom Ljubezenska pisma pa je prispeval Miran Košuta. Iz zbirke pisem, ki jih je Stanko Vuk pisal ženi, iz zapora in zato torej v italijanščini, je nastal Tomizzov roman Gli sposi di via Rossetti - Mladoporočenca iz ulice Rosetti, v kratkem pa bo ta ista zgodba zaživela tudi na filmskem traku.
Poleg začetnega razgovora s Košuto bo v jutrišnji oddaji ne vrsti tudi interpretacija nekaterih odlomkov iz Vukovih pisem. Slovenski knjigi in slovenski kulturi nasploh bosta posvečeni še dve oddaji iz tega niza.
Kristali Sirca
filmi na tv zaslonu
kinoateljc
LA NOTTE BRAVA DEL SOLDATO JONATHAN — The Beguiled — Zapeljan, ZDA 1971.
Režija: Don Siegel. Igrajo: Clint Eastwood, Geraldine Page, Elizabeth Hatman, Jo Ann Harris.
Drevi, 25. marca, ob 22.45, na Italia 1.
Današnji večer na Berlusconijevi mreži bi lahko s parafrazo poimenovali za »notte brava« Clinta Eastvvooda, kajti pred gornjim filmom bo na sporedu, vedno na Italia 1, ob 20.30, prav tako Eastwoodov film Corda tesa (iz 1984) ob režiji Richarda Tuggla.
V	Corda tesa nastopa priljubljeni igralec v svoji običajni vlogi samotnega policaja, ki mora razkriti zagonetno verigo krutih umorov. Neznani morilec pobija svoje žrtve v podtalnem svetu prostitucije in se kreta tako zvito, da se ne more izogniti sumom niti pokončni Clint.
V	zlobnejšem in turobnem filmu Dona Siegla je zgodba pomaknjena v dobo ameriške secesijske vojne. Idealni naslednik Johna Wayna, ranjen in oblečen v razcapano obleko »severne« vojske, se znajde v začarani kletki moralistično nastrojenega ženskega zavoda. Tako ravnateljica in vzgojiteljice kot gojenke v začetku ravnajo lepo z ranjencem in ga skrivajo pred preiskovanjem »južnjakov«. Vse po vrsti si namreč lastijo sovražnega lepotca, prebrisani Člint se seveda rade volje okoristi poželenja svojih gostiteljic, a le za malo časa...
PLAVI 9, Jugoslavija 1950.
Režija: Krešo Golik. Igrajo: Irena Kolesar, Jugoslav Nalis, Antun Nalis, Ljubomir Didič, Stane Sever.
Jutri, 26. marca, ob 16.55, na RTV Ljubljana.
Golikov film zasluži posebno pozornost, ker je baje »prva jugoslovanska filmska komedija«. Kot nakazuje naslov, je vse dogajanje osredotočeno na nogometni svet. Slavni napadalec se obnaša v igri zelo neresno in nekorektno do svojih klubskih tovarišev. Zato si prav vsi (igralci, trener in uprava moštva) želijo novega srednjega napadalca, ki bi imel večji smisel za kolektiv. Takšen naj bi bil mlad vesten delavec, ki se dobro znajde na igrišču in se uveljavi s svojim talentom v pomembni mednarodni tekmi.
Pripovedna zgradba filma je shematična in konvencionalna, povzema pač vse značilne vzorce socrealističnega filma, je pa predstavljala svojčas (1950) pravo osvežitev za domačo filmsko proizvodnjo in bila zato velika uspešnica.
RAN, Japonska in Francija 1985.
Režija: Akira Kurosawa. Igrajo: Tatsuya Nakadai, Micko Harada, Peter, Akira Terao.
V	ponedeljek, 28. marca, ob 20.30, na Italia 1.
Največji (živeči) režiser, pravzaprav patriarh japonskega filma, je s tem ambicioznim delom še enkrat udejanil eno od glavnih motivacij - namembnosti svojega filmskega ustvarjanja: prenesti duha Shakespeara (in drugih velikanov zahodne kulture, kot, recimo, Dostojevskega) v nedrje japonskega mitičnega sveta in hkrati posredovati občutljivost japonske omike širši svetovni areni. Psihološko naravnani avtor Rošomona in akcijsko-akrobatski demiurg Sedmih samurajev je tako po Kralju Leam in znani japonski legendi izklesal epsko in obenem elegično tragedijo v japonskih kostumih.
Stari kralj Hidetora Ičimonji zbere pred smrtjo svoje tri sinove in jim prebere oporoko, s katero razdeli svoje kraljestvo. Dva sinova se mu iz prevzetnosti upreta in ga pahneta v izgnanstvo, tretji pa mu hoče vrniti izgubljeno čast, dostojanstvo in oblast...
Gre nedvomno za prvovrsten, čudovito posnet in odi-gran film, ki pa ne more povsem zaživeti - v svoji žlahtni, tisočbarvni, krvavi dinamiki - na'res premajhnem zaslonu tv sprejemnika.
CAMERA CON VISTA — A Room with Wiew — Soba s pogledom, VB 1985.
Režija: James Ivory. Igrajo: Maggie Smith, Helena Bonham Carter, Denholm Elliott, Julian Sands.
V	torek, 29. marca, ob 20.30, na RAI 3.
Američan James Ivory (1928) je poleg filma študiral tudi arhitekturo in umetnost, zato je ob svoji znani obsedenosti za indijski svet ohranil tudi izvirno ljubezen za klasično italijansko umetnost. Njegov prvenec iz 1. 1957 je dokumentarec Benetke: Tema in variacije, sicer pa tudi Soba s pogledom obravnava zaljubljenost-ljubezen evropske aristokratske družbe do številnih lepot Jutrove dežele.
Mlada naivna in neizkušena Angležinja gre v spremstvu že »izgorele« sestrične na počitnice v Italijo. Tu se, v stiku s sredozemsko življenjskostjo, reši kalupov mrke viktorijanske vzgoje. Strastno se zaljubi v nekonformističnega in očarljivega rojaka. Vendar se po povratku v Anglijo vrne k pravilom starega reda in se namerava poročiti s prikladnej-šim, imenitnim, a »jalovim« mladeničem dobre družbe. Vse bi bilo v redu, ko se ne bi slučajno spet pojavil mladi pustolovec, ki ga je mlada protagonistka srečala v Toskani...
Tudi tu lahko uživamo kot pri drugih Ivoryjevih delih ob prefinjeni igri in nežno lirični fotografiji.
FRANCESCO GIULLARE Dl DIO — Frančišek, pevec božji, It. 1950.
Režija: Roberto Rossellini. Igrajo: Aldo Fabrizi, Ara-bella Lemaitre in naturščiki.
V	sredo, 30. marca, ob 2.30, na Italia 1.
Ta filmska biografija asiškega svetnika ni med najbolj uspešnimi deli očeta neorealizma. Z razliko od stereotipnega Zeffirellijevega prikaza (Brat Sonce, sestra Luna) in tudi daleč od Pasolinijevih politično-filozofskih spekulacij o dediščini Frančiškove utopije (Uccellacci e uccellini), je Rossellini izhajal zgolj vizualno iz znanih fresk o življenju sv. Frančiška in ovrednotil »ljudsko« in »vsakdanjo« naravo njegove izjemne osebnosti. Ob tem ne gre prezreti, da je Rossellini mojster 'filmskega življenjepisa ". Predvsem za televizijo je posnel zelo izrazite in izvirne življenjske portrete, npr. Prihod Ludvika XIV. na oblast, Sokrata, Paskala in Avguština Hiponskega.
IL GRANDE SENTIERO — Cheyenne Autumn — Šejen-ska jesen, ZDA 1964.
Režija: John Ford. Igrajo: Richard VVidmark, Carroll Baker, Edward G. Robinson, Karl Malden.
V	četrtek, 31. marca, ob 20.30, na Rete 4.
Ljubitelji te zvrsti ne bi smeli zamuditi zadnjega vesterna Johna Forda. Veliki režiser ameriškega Zahoda, ki je sicer prikazal epopejo ameriških pionirjev in njihovo neustavljivo osvajalno prodiranje proti obali Tihega oceana pretežno »iz zornega kota belcev«, je tu dramatično osvetlil tudi drugo stran medalje. In sicer brezupni, poslednji beg pleme na Sejenov iz nerodovitnih puščav rezervata, kamor so jih potisnili brezvestni ameriški oblastniki.
Indijanci se podajo na težko in dolgo pot proti Severu k svojim rodnim naseljem. Polku, ki jih zasleduje, načeluje izjemoma pošteni in človeški oficir (R. Widmark), ki razume potrebe Indijancev in zahteva zato od oblasti, da jim dopustijo povratek v njihovo nekdanjo deželo.
	■III	*
		
111
iiljiiiili
i llBllli
nedeljski televizijski in radijski sporedi

RAI 1
8.25 Dokumentarec: Ouarkov svet 9.10 Maša (iz Vatikana)
12.20	Izobraževalna oddaja: Besede in življenje - Vesti
12.30	Ekološka oddaja: Zelena linija
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55 Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (pripravila Gianni Boncompagni in Irene Ghergo, vodi Lino Banli, športne kronike Paola Valentija)
14.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
17.20	Športne vesti
18.25 Športna rubrika: 90. minuta
19.50 Vreme in dnevnik
20.30	Film: Le nuove avventure dei Robinson (pust., ZDA 1979, r. John Cotter, i. Robert F. Logan, Susan Damante Shaw)
22.1o Športna nedelja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Variete: Nad oceani - Furlani v svetu (neposredni prenos iz Buenos Airesa)
RAI 2
8.00 Informativna oddaja: Week-end - razmišljanja in utrinki 8.30 Zabavna oddaja: Patatrac, vmes risanka, nanizanka in igre 8.40 Šport: SP v smučanju, ženski in moški slalom (iz Saalbacha)
10.00	Nanizanka: Mr. Belvedere
10.40	Film: Sei giovane solo una volta (kom., ZDA 1937, r. George B. Seitz, i. Mickev Rooney)
12.05	Week-end (2. del)
12.30	Variete: Piccoli e grandi fans
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Piccoli e grandi fans (2. del)
15.40	Športna oddaja: Studio e Stadio, vmes avtomobilizem in motociklizem
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.50 Ital. nog. prvenstvo A lige
19.35 Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Variete: Cinema che follia!
22.05	Dnevnik - nocoj
22.20	Aktualno: Mixer
23.30	Inf. oddaja: Izvir življenja
23.55 Kulturne aktualnosti: L'Aquilone

RAI 3
9.30
10.30
12.10
13.05
14.00 14.10
15.00
17.40 18.25
19.00
19.30
19.40
20.00
20.30
22.10
22.40
22.45
23.00
Dnevnik - nedelja Šport: motociklizem - VN Japonske; vaterpolo, Florentia-Ci-vitavecchia
Koncert: Simfonični orkester RAI iz Turina (Sciarrino, Stravinski, dir. Rafael Fruehbek De Burgos)
Aktualno: Pubblimania Deželne vesti
Zabavna oddaja: Waku-Waku (vodi Gianni Manganelli) Variete: Va' pensiero Nanizanka: Professione pericolo Ital. nog. prvenstvo B lige Vreme, dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol Deželne vesti Deželne športne vesti Rubrika: 20 let prej Tednik: Alla ricerca delFarca -Pustolovščina med spominom in aktualnostjo Tednik: Hellzapoppin Filmske novosti Dnevnik - zadnje vesti Deželna nogometna prvenstva
RTV Ljubljana
PP) TV Koper
8.25 Otroška oddaja: Živ žav 9.20 Nanizanka: Grizli Adams 9.45 Nadaljevanka: Vrnitev v Paradiž (pon. 22. dela)
10.45	Šport: SP v smučarskih skokih (prenos iz Planice)
13.50 Šport: SP v alpskem smučanju paralelni slalom (prenos iz Saalbacha)
14.30 Glasbena oddaja: Domači ansambli - Ansambel Jožeta Burnika
15.10 Film: Rimske počitnice (kom., ZDA 1953, r. William Wyler, i. Gregory Pečk, Audrey Hepburn)
17.05	Oddaja za slušno prizadete: Prisluhnimo tišini (O organiziranem delovanju za odrasle)
17.45	Mladinska oddaja: Ex libris
18.45	Risanka in vreme
19.18 Zrno, dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Trst via Skopje (r. in scenarij Bogdan Pop Gorčev, i. Ilija pžuvalekovski, Snežana Stamevska, 2. del)
20.55 Aktualna oddaja: Zdravo
22.25 Video strani
10.00	Vzporedni slalom (M in Ž)
14.30	Zaključek umetnostnega drsanja
17.30	Športna oddaja: Juke 'box (pon.)
18.00	Nogomet: Afriški pokal, finale
20.00	Športna oddaja: Juke box (pon.)
20.30	Vzporedni slalom (M in Ž)
22.00	Motociklizem - VN Japonske
V dnema, che follia! (RAI 2 ob 20.30) se bo ob Iris Peynado pojavil priljubljeni Christian De Sica
T jlŽl CANALE5
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui časa
10.00	Nanizanka: Fifty Fifty
11.00	Aktualna oddaja: IIGi-rasole
11.30	Nanizanki: I cingue del guinto piano, 12.00 Love Boat
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Variete; La Giostra
14.50	Rubrika: Forum
-,15.20 Kviza: OKJBimbi, 16.00 Parole d'oro
17.15	Film: Che fine ha fatto Toto Baby? (kom., It. 1969, r. Ottavio AleSsi, i. Toto, Pietro De Vico)
19.05	Nanizanka: Časa Via-nello - Scambio di ar-redamenti
19.35	Kviz: Tra moglie e ma-rito vip
20.30	Film: Barabba (zgod., ZDA 1961, r. Richard Fleischer, i. Anthony Quinn, Vittorio Gas-sman, Silvana Manga-no, Ernest Borgnine)
23.15	Aktualno: Nonosolo-moda
24.00	Nanizanki: Mc Gruder e Loud, 1.00 Gli intoc-cabili
F^	RETEOU ATTRO
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15 Aktualno: Italija sprašuje, 10.15 Občan in oblast
11.00	Rubrika iz Parlamenta (pon.)
12.00	Aktualno: Tv Tivii
13.00	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
14.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di Gatto, Isidoro
15.30	Film; Zoccpletti olan-de§i (kom., ZDA 1937, r. Altan Dwan, i. Shir-ley Temple, Jean Her-sbl)
17.30	Šport: golf
19.30	Aktualno: Tv Tivii
20.30	Film: Gli occhi della notte (krim., ZDA 1967, r. Terence Young, i. Audrey Hepburn, Ef-remZimbalist jr.)
22.30	Aktualno: Tv Tivu
23.30	Dokumentarec: Big Bang
0.30 Nanizanki: Switch, 1.25 II Santo
ITALIA1
8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke II giro del mondo di Willy Fog, Lovely Sara, Ewoks
10.30	Nanizanke: Gemelli Edison, 11.00 Mani-mal, 12.00 Automan
13.00	Športni tednik: Grand Prix
14.00	Film: Peggio per me... meglio per te (glas., It. 1968, r. Bruno Corbuc-ci, i. Little Tony, Gianni Agus)
16.00	Nanizanka: Legmen
17.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risan-
... ke Candy Candy, Jem, Sui monti con Annette
18.30	.Risanke: Foofur Su-perstar, 19.00 LadyLo-vely, 19.30 Denni, 20.00 I Puffi
20.30	VarietefDfive In
' 22.15 Variete: Provini '
23.00	Film: Ricerche diabo-liche (fant.,' ZDA 1958, r. Jack Arnold, i. Arthur Franz, Joanna Moore, Judson Pratt)
0.45 Film: Operazione mis-tero (krim., ZDA 1954, r. Samuel Fuller, i. Richard Widmark, Bella Darvi)
fgUIsM TELEPADOVA
14.00	Film: Maria Antoniet-ta (zgod., ZDA 1938, r. VVoodbridge Van Dyke, i. Tyrone Power, Norma Shearer)
17.30	Nanizanka: Premiata agenzia Whitney
18.30	Dokumentarec: Italia 7 per la vita
19.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
20.30	Nadaljevanka: Falcon Crest
22.30	Rubrika: Fuori gioco
23.30	Nanizanka: Marshall of Slade Town
Lt TELEFRIULI
12.15	Rubrika o motorjih
12.45	Ekološka rubrika: Ze- . .lena dežela
13.15	Variete: Buinesere Friul
15.45	Rubriki: .Večerjajmo skupaj, 17.15 Župan in njegovi ljudje
19.00	Športne vesti
20.00	Dokumentarec: Največji muzej na svetu -Louvre
21.00	Film:	Nostalghia
(dram., It. 1983, i. Oleg Jankovsky, D. Giordano, E. Josephson)
23.00	Športne vesti
24.00	Variete: Accipicchia 0.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska;
9.55	Glasbene skice; 10.15 Mladinski oder: Barabakos in kosi; 10.45 Glasbene skice; 11.00 Radijski kabaret: Oprosti, ne juriš? ali prebiranje vsakdana (pripravila Boris Kobal in Šergej Verč, pon.); 11.30 Glasbene skice; 11.45 Nabožna oddajat 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah;- 14.10 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 14.45 Glasbene skice;
15.00	Nedeljski zbornik:-športne vesti, prenosi in komentarji z naših prireditev,. glasba v sklopu oddaje Z nedeljami v olimpijske igre; 16.00 Šport: podatki, pregledi in rezultati tekem;
19.20	Žaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.30,	17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila;
7.00	Kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Poje Ženski vokalni nonet Vitra iz Ribnice in Slovenski oktet; 18.00 Radijska igra; 18.25 Operne melodije;
19.00	Dnevnik; 19.25 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za vesel konec tedna; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 10.10 Sosednji kraji in ljudje: Na današnji dan - poročila, promet, reportaže, intervjuji in razne zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah;
14.15	Zabavna oddaja; 14.45 Tedenska lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski- dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov; 18.05 Nedelja na športnih igriščihrl9.00 Zaključek-in prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15,	12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Napoved sporedov; 8.45 Pregled športnih dogodkov; 9.30 Dragi Luciano;
10.00	Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Popevka tedna; 11.35 Sončna glasba;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Nedeljska glasba; J15.00 Made in YU; 15.30 Bazar; 16.00 Športna oddaja; 17.00 Dance parade; 17.33 High Power; 18.00 Glasba; 18.30 Najpopularnejše popevke; 19.30 Pregled športnih dogodkov;
20.00	Nočni spored in prenos Radia Lj.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna nedelja; 20.00 Nočni glasbeni program.
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
rt ram______________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: II calabrone verde
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Pronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Rubrika iz Parlamenta
15.30	Športne vesti
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Izobraževalna oddaja: Beseda in življenje - Korenine
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Parola mia
19.30	Rubrika: Knjiga - prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Šansone e Dalila (dram., ZDA 1949, r. Cecil B. De Mille, i. Victor Mature, Hedy Lamarr)
22.40	Dnevnik
22.50	Filmske novosti
22.55	Aktualno: Speciale TG1
24.00	Dnevnik in vreme
RAI 2	]
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dokumentarec: Srednji vek
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.10	Koncert Godbe na pihala vojaškega letalstva
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Dok.: II piacere di conoscere
17.45	Rubrika: Spaziolibero
18.05	Aktualno.: Come noi
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Faber, l investigatore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Inf. oddaja: Mixer cultura
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Glasbena oddaja: D.O.C.
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Enrico IV (dram., It. 1984, r. M. Bellocchio, i. Marcello Mas-troianni, Claudia Cardinale)
RAI 3	j
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita Simonetta Zauli in Fabio Fa-zio)
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Gigi Grillo, vodi Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Izobraževalna oddaja: Nove meje znanosti
20.30	Nanizanka: Bronk
21.20	Aktualno: Un giorno in Pretura
22.05	Dnevnik - zadnje vesti
22.15	Športna oddaja: Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
1	RTV Ljubljana
10.00	Mozaik. Naš utrip
10.15	Zrcalo tedna
10.30	Film: Ulica črnih kolib (Fr. 1982, r. Euzhan Palcy, i. Garry Cade-nat, Darling Legitimus)
16.50	Mozaik. Naš utrip
17.20	Zrcalo tedna
17.35	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Smrček
17.50	Legende sveta: Makedonske narodne (1. del)
18.20	Dokumentarec: Boj za obstanek - Poslednji lososov skok
18.45	Risanka
19.00	Obzornik, dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Intimni stik
21.05	Aktualno: Poslovna (ne)morala
21.45	Dnevnik
22.00	Glasbena oddaja: Mešani pevski zbor Obala iz Kopra (Vivaldijeva Gloria v D-duru, s koncerta v Cankarjevem domu ob desetletnici zbora, solistki Olga Gracelj in Eva Novšak-Houška, s sodelovanjem Komornega orkestra RTV Ljubljana, dirigent Mirko Slosar)
^TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Šport: nogomet, finale Afriškega pokala (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — S srečanja Unije Italijanov za Istro in Reko s KPI VILA MANIN — Zasedanje Deželnega združenja industrijcev TRST — Obisk italijanskih dijakov na Deželnem svetu F-JK TRST — Revija mladinskih zborov ZCPZ v Kulturnem domu
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tednik politične informacije
20.30	Šport spektakel
22.30	TVD Novice
22.40	Športne vesti: Sportime
23.00	Športna oddaja: Juke box
23.30	Rubrika: Donna Kopertina
24.00	Šport spektakel
[ jlž CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: II bambino per-duto (kom., ZDA 1953, r. George Seaton, i. Bing Crosby, Claude Dauphin)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio slalom
18.05	Nan.: Webster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Un povero ricco (kom., It. 1983, r. Pas-guale Festa Campani-le, i. Renato Pozzetto, Ornella Muti)
22.15 Nan.: Časa Vianello
22.45	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0.30 Rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
RETEOU ATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: Silenzio si gira (kom., It. 1943, r. Carlo Campogalliani, i. Ma-riella Lotti, Rossano Brazzi)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Mimi, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre damore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Il mondo nelle mie braccia (pust., ZDA 1952, r. Raoul Walsh, i. Gregory Pečk, Ann Blyth)
22.30	Aktualno: Občan in oblast
23.15	Nanizanke: Petrocelli, 0.15 Switch, 1.10 II Santo, 2.05 Adam 12
ITALIA 'T ^
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlies Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Family
18.00	Nanizanke: Hazzard,
19.00	Simon & Simon,
20.00	Balliamo e cantiamo con Licia
20.30	Film: Ran (dram., Jap.-Fr. 1985, r. Akira Kuro-sawa, i. Tatsuya Naka-dai, Akira Terao)
23.45	Film: Cingue pezzi fa-cili (kom., ZDA 1970, r. Bob Rafelson, i. Jack Nicholson, Karen Black)
1.30	Nanizanka: La strana coppia
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
16.30	Nan.: Mary Hartman
17.00	Risanke: Ulisse 31, Gi-atrus, Bravestar, Gli eroi dello spazio, Ram-bo
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: Una donna alla finestra (dram., i.
Romy Schneider, Phi-lippe Noiret)
22.45	Kviz: Colpo grosso
23.45	Šport: Speedy
[1% TELEFRIULI ^
13.00	Dokumentarec: Collo-di
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
18.00	Rubrika: A carte sco-perte
18.15 Nadaljevanka: Il cap-pello del prete
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športna oddaja z nogometno ekipo Udine-se
21.00	Šport: košarka A2, Fantoni-Standa Reg-gio C.
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Variete: Accipicchia 0.30Informativna oddaja:
Newsdal mondo
[ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj; 8.40 Za vsakogar nekaj;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Koncertni repertoar; 11.30 Ponedeljkov zbornik: V svetu mladih; 12.00 Skok v preteklost;
13.20	Gospodarski tednik; 13.50 Skice;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Glasbeni vrtiljak; 14.30 Povejmo glasbo: Okoli po svetu; 15.00 Roman: Vojna in mir (19. del); 15.15 Zbornik (2. del); 15.30 Mi mladi; 16.15 Kanadski mozaik;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Klavirski^vartet RTV-Lj; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Top lestvica.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Matineja; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 14.05 Križemkraž; 14.15 Mladi glasbeniki;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Gorenjci; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.00 Slovenski skladatelji; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba: 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vremenska slika in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 13.00 Danes na valu Radia Koper;
14.40	Zanimivosti in reportaže; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Top-ten po svetu; 17.30 Aktualna tema; 18.00 V podaljšku; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek, nato prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro;
6.35	Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd;
7.35	Prisrčno vaši; 8.15 Vaš znak; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Na prvi strani; 10.05 Glasba;
10.35	Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Vseradio; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba skozi čas; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Zdravo, otroci; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz; 18.00 Mednarodne lestvice; 18.33 Glasba; 19.00 Mali koncert.
RADIO OPČINE
10.00	Tedenski horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18:30 Športni komentar; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavelo trobente, nato Nočni glasbeni spored.
V Sovodnjah odobrili proračun Občine in programsko poročilo
Vrednost investicij znaša 823 milijonov lir
Bogat prikaz naše folklore v nedeljo v Kulturnem domu
Zadnja seja občinskega sveta v Sovodnjah je bila namenjena skoraj izključno proračunski razpravi. Finančni načrt, skupaj s programskim poročilom, ki je bilo predloženo že na predzadnji seji in ki je bil odobren z večino glasov, ob vzdržanju dveh predstavnikov manjšinjske skupine, predvideva, da bo Občina letos upravljala dve milijardi in 212 milijonov lir. Od omenjene vsote bodo za tekoče izdatke porabili 893 milijonov, vrednost predvidenih investicij znaša 823 milijonov, za vračanje posojil pa bo šlo 295 milijonov.
Finančni načrt je po krajšem, uvodnem poročilu župana Primožiča, obrazložil odbornik Klemše, ki je posebej opozoril na izrazito nesorazmerje med poviškom tekočih stroškov (posebej za osebje) in malenkostnim poviškom prihodka od davkov in državnih dotacij.
Nekaj več možnosti v poslovanju naj bi se odprlo v prihodnjih mesecih, ko bo morala Država poskrbeti za dodatno dotacijo, v smislu pred kratkim odobrenega finančnega zakona.
Obseg investicij, ki jih namerava uprava izpeljati v tem letu presega, za okrog sto milijonov, lansko vrednost. Daleč najpomembnejši je predvideni
poseg (336 milijonov lir) za prenovitev občinskega poslopja v Sovodnjah, ureditev knjižnice in pridobitev stanovanj za občane, ki živijo v posebnih stanovanskih pogojih. Denar naj bi zagotovila Dežela. Šestdeset milijonov lir bodo uporabili za asfaltno prevleko ulic v Gabrjah, 87 milijonov za ureditev turističnih cest, 30 milijonov za gradnjo nove ulice na zazidalnem območju v Sovodnjah, 27 milijonov za avtomatizacijo uradov in nakup strojev in opreme za vzdrževanje cestnega omrežja, 20 milijonov lir za posodobitev javne razsvetljave its. V finančnem načrtu je predviden tudi prvi poseg (v znesku nekaj nad 11 milijonov lir) za izredno vzdrževanje kotalkališča na Peči. Prav glede tega vprašanja in glede vsote predvidene za ureditev razsvetljave, je bilo nekaj razprave. Načelnik svetovalske skupine SSk je predlagal, naj bi občina razpoložljivi denar za urejanje kotalkališča integrirala z dodatnim prispevkom, glede zneska namenjenega ureditvi razsvetljave pa je padel očitek, da se vprašanje rešuje brez programskega pristopa.
To je bil tudi razlog, da sta se predstavnika manjšine vzdržala.
Občinski svet je na isti seji odobril tudi višino odškodnine upraviteljem. Odškodnina je enaka lanski, tako da bo župan prejemal po 540 tisoč lir mesečno, odborniki pa po 270 tisoč lir. Sprejet je bil program posegov na socialnem področju in predlog za povišek nagrade osebi, poverjeni za oskrbo na domu.
Interpelacija KPI o parkiriščih
Komunistična svetovalska skupina v goriškem občinskem svetu je predložila interpelacijo v zvezi s še zmeraj nerešenim vprašanjem parkirnih prostorov na območju Tržaške ceste, zlasti v neposredni bližini telefonske centrale SIP.
Pomanjkanje ustreznih prostorov na javnih ulicah in prepoved podjetja, da bi uslužbenci lahko svoja vozila parkirali na dvorišču centrale, ustvarja precejšnje težave na tem območju, ovira promet in ogroža varnost na cesti.
Komunistični svetovalci vprašujejo župana, kaj je Občina doslej naredila, da bi v dogovoru s podjetjem ANAS in družbo SIP, poiskala primerno in sprejemljivo rešitev.
V Kulturnem domu v Gorici bo v nedeljo popoldne, ob 17.30, na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev, lepo kulturno popoldne, za katero bo poskrbela Tržaška folklorna skupina Stu ledi. Izjemen program so tržaški folkloristi pripravili ob 15-letnici delovanja njihove skupine in so že na prvem nastopu v Trstu imeli velik uspeh. Kot je znano delujejo v tej skupini tako plesalci kot pevci in godci.
Na programu nedeljske prireditve so plesi in pesmi iz vseh krajev primorske zemlje pa še nekateri iz sosednih krajev, kot so Rezija, Benečija in Kanalska dolina. Na sporedu bodo seveda tržaški, goriški in istrski plesi, pa še nekateri običaji iz Gornje soške doline.
Telefon
v nujnih primerih
Od nedelje spet poletna ura Vlaki in avtobusi po starem
Srečanje z odbornikom Manzonom glede zdravstva
V nedeljo stopa v veljavo poletna ura. Kazalce bo treba premakniti za eno uro naprej in temu, dogovorjenemu času, prilagoditi naš življenjski ritem. Izkušnje prejšnjih let kažejo, da prilagajanje traja kakšen dan, potem pa stvari le stečejo.
Kljub uvedbi poletnega časa pa zaenkrat ne bo nobenih sprememb urnikov vlakov in avtobusov. Poletni vozni red vlakov bo stopil v veljavo šele 28. maja, na avtobusih pa predvidoma ob koncu šolskega leta.
Glede avtobusnih zvez pa velja opozoriti na novost. Pokrajinsko prevozno podjetje APT obvešča, da bodo v nedeljo, 27. t. m., spet uvedli avtobusno povezavo med Trstom in Gradežem. Avtobusi bodo vozili ob nedeljah in praznikih v poletnem času, po sledečem razporedu: odhoda iz Trsta ob 8.40 in 20.30, odhoda iz Gradeža ob 7.15 in 19.00.
Podjetje APT sporoča nadalje, da bodo od 2. aprila dalje na omenjeni progi okrepili avtobusni prevoz ob sobotah. Avtobus iz Gradeža proti Trstu bo odpeljal ob 19. uri, iz Trsta v Gra-dež pa ob 16.40.
Posvet o društvih in združevanju
Deželni odbor ARCI priredi jutri, v soboto, 26. t. m., celodnevno posvetovanje o vlogi, pomenu in oblikah združevanja v društva s posebnim ozirom na položaj v Furlaniji-Julijski krajini.
Posvetovanje bo v dvorani Palače hotela s pričetkom ob 9.30, zaključilo pa se bo popoldne z okroglo mizo, ki je napovedana za 16.45 in pri kateri bodo sodelovali deželni tajnik ARCI Maurizio Villoni, senator Batello, poslanec Renzulli, vsedržavni predsednik ARCI Rino Serri, ravnatelj Slorija Darko Bratina, podpredsednik deželnega odbora AVCLI Giancarlo Tonutti in predsednik deželnega odbora Lega Ambiente Andrea Wehrenfennig.
Državna knjižnica zaprta en teden
Kot vsako leto v tem času bo tudi letos, pred veliko nočjo, Državna biblioteka v Ulici Mameli, zaprta. To od ponedeljka 28. marca do vključno sobote 2. aprila. V teh dneh bo pisarna odprta med 10. in 11.30 le za izposojo knjig.
Deželni odbornik za zdravstvo Luigi Manzon je imel konec prejšnjega tedna srečanje z mestnim odborom PSI, predstavniki te stranke iz Krmina in Gradeža ter člani socialistične stranke, zaposlenimi v splošni bolnišnici. Manzon je v sintetičnih obrisih prikazal deželni načrt reorganizacije javne zdravstvene službe ter načrt reorganizacije za območje goriške KZE. Izrekel je priznanje predstavnikom PSI, ki so z enotnim in odločnim nastopom uspeli najti pravo pot med zahtevami po drastičnem kleščenju in okrnjenju zdravstva na Goriškem in potrebo po ohranitvi določene ravni v tej javni službi.
Manzon je izrekel prepričanje, da bodo socialisti z novim pristopom in dovolj odločno, znali izpeljati v praksi to kar predvideva načrt in da bodo znali pridobiti finančna sredstva, ki
jih daje na razpolago Država, za saniranje bolnišnic.
Sestanka so se poleg članov mestnega odbora, udeležili tudi pokrajinski tajnik Blasig, podtajnika Dellago in Devetag, predsednik goriške KZE Ro-bustelli itd.
V Romansu jutri pohod za mir
Na pobudo krožka ACLI v Romansu, župnije Romans, goriškega centra Stella Matutina in župnije Podturn v Gorici, bo jutri v Romansu zadnja od treh prireditev ubranih na temo miru in sodelovanja v svetu. Jutri ob 17.30 bo pohod za mir iz Romansa na grič nad Medeo, kjer bo zborovanje in kjer bosta govorila misijonar Eugenio Me-landri in dr. Cyprien Bakara, begunec iz Burundija.
Manifestacije za mir prirejajo v Romansu že vrsto let.
razne prireditve
KD Kras Dol-Poljane, vabi danes, ob 20. uri na prireditev v počastitev Dneva slovenske kulture. V prostorih šole na Palkišču bo nastopila skupina Mladi tabor starih KD Tabor z Opčin z Besedo in Opereto.
Kulturno društvo Danica na Vrhu
vabi v torek, 29. marca, ob 20.30, na ogled mladinske veseloigre Butalci. Nastopajo člani mladinske gledališke skupine Kulturnega društva Sovodnje.
15 let TFS Stu ledi	
DA PA NACO	
običaji, pesmi in plesi od Kanalske doline do Istre	
Kulturni dom Gorica	
Nedelja, 27. marca, ob 17.30	
^MODA
OBLAČILA - OBUTVE - MODNI DODATKI - MODNE REVIJE
ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRTNIŠTVO KMETIJSTVO
Mere qoRiziA
GORIŠKI SEJMI
USTANOVA ZA RAZVOJ OBRTNIŠTVA


FURLANIJA ■ JULIJSKA KRAJINA
N*
er-
GORICA
25. marec 28. marec
SEJMIŠČE	I
TAJNIŠTVO TEL 0481/22177 - 22233 - DIREKCIJA 0481/520430

Vlom v trgovino v Tržiču in nato še poskus ropa
Razburljiv dogodek se je pripetil v sredo, nekaj po 22. uri v Tržiču, v neposredni bližini trgovine s tehničnimi predmeti Drive in v središčni ulici 24. maja. Dogodek se je končal z aretacijo dveh oseb in sicer 28-letnega Giorgia Marchesana iz Tržiča in 22-letnega francoskega državljana Jackyja Josepha Barelle, nekaj oseb pa karabinjerji še iščejo. Marchesan bo moral po vsej verjetnosti odgovarjati zaradi ropa, oziroma poskusa ropa, Francoz pa zaradi kraje z obtežilnimi okoliščinami.
Josephu Barelli je uspelo skozi stransko okence vlomiti v trgovino, od koder naj bi Marchesanu in še nekaterim pajdašem, posredoval pravcato zbirko avtomobilskih radijskih sprejemnikov in drugih aparatur v vrednosti okrog 15 milijonov lir.
Početje pa je opazil občan, ki stanuje v neposredni bližini, obvestil kara-

GLASBENA
MATICA
GORICA
vabi na koncert harmonikarja
CORRADA ROJACA
ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici danes v petek, 25. marca, ob 20.30.
binjerje in skušal Marchesana zadržati. Le ta naj bi mu zagrozil, da ga bo s kladivom po glavi, če se takoj ne pobere. Medtem je prispela karabinjerska obhodnica in Marchesanu nataknila lisice. Menda sta dva člana tatinske skupine, ki sta čakala zunaj trgovine še pravočasno odnesla pete in ju iščejo. Francoz se je po prihodu karabinjerjev skušal zmuzniti iz trgovine. To mu je prvi trenutek tudi uspelo. Povzpel se je na streho, vendar so njegov poskus bega opazili. Našli so ga skritega za nekim dimnikom in tudi njemu nataknili lisice.
Vse ukradene predmete so že vrnili lastniku.
razna obvestila
Občinska uprava v Sovodnjah vabi danes, v petek, 25. t. m. ob 20.30, na javno posvetovanje o preureditvi topono-mastike na območju občine. Posvetovanje bo v Kulturnem domu.
Občinska uprava v Doberdobu obvešča občane, ki imajo na prepustnicah napačno ali popačeno napisana imena, naj dokumente do ponedeljka prinesejo na županstvo, ki bo poskrbelo, da se napisi na njih uradno popravijo.
Na območju sovodenjske občine bo jutri dopoldne mesečna akcija pobiranja odpadnega papirja, starega železa in drugega materiala. Občani naj papir (po možnosti povezan v svežnje ali pa naložen v kartonskih škatlah) in drug material za odvoz postavijo na pločnik, oziroma na rob ceste.
Prva pomoč v bolnišnici 83991, Zeleni križ 31111,'Prostovoljni pionirji prve pomoči (za brezplačen prevoz bolnikov) 85550, orožniki 112, policija 113, cestna policija 22333, gasilci 22222 (v Tržiču 72222), občinsko podjetje (za vodo, plin in elektriko) 83156.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
JAVNO VEČNAMENSKO KULTURNO SREDIŠČE
PRIMORSKA
POJE
TRŽIČ, dvorana Vivaldi, jutri, v soboto, 26. marca, ob 20.30
Nastopijo dekliški zbor iz Devina, moški zbor Jezero iz Doberdoba, ženski zbor Societa Filarmoni-ca Giuseppe Verdi iz Ronk, moški zbor iz Postojne, mešani zbor Tomos iz Kopra, Pevski akademski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane.
_______________kino_________________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Bye, bye baby«. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VERDI 17.00-22.00 »II cielo sopra Berli-no«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Una ragazza molto viziosa«.
Tržič
EKCELSIOR Zaprto. 17.30-22.00 »Karin una moglie vogliosa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 18.00-22.00 »Le montagne blu«.
Nova Gorica
SOČA Ni predstave.
DESKLE 19.30 »Rambu maščevalec«.
POGREBI
Danes v Gorici, ob 11. uri Rosanna Boscolo Cej iz splošne bolnišnice na pokopališče v Pevmi, ob 12.30, Ida Simšič vdova Kodermac iz splošne bolnišnice v cerkev v Pevmi in na tamkajšnje pokopališče.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
Marije Korečič vd. Rožič
se najtopleje zahvaljujemo osebju bolnišnice Janeza od Boga, pevskemu zboru Briški grič, zboru A. Paglavec, cerkvenemu pevskemu zboru iz Šte-verjana, g. župniku, prijateljem iz Škofje Loke in Ljubljane, vsem vaščanom iz Števerjana, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene, pogrebcem in vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin.
Otroci z družinami
Števerjan, Gorica, 25. marca 1988
Štiridnevna prireditev Flash Moda
Spomladanske in poletne novitete tja do ponedeljka na sejmu v Gorici
Vrata gospodarskega razstavišča v Gorici se bodo danes odprla prvič v letošnjem letu. Na sporedu bo tja do vključno ponedeljka modni sejem, prireditev za katero skrbijo predvsem modni kreatorji iz vse naše dežele, in ki je že od vsega začetka, pred dvema letoma, na jesen, doživel izreden uspeh. Flash moda je seveda vzbudil zanimanje širše publike, še zlasti ženske, ki je zelo dovzetna za vsako modno noviteto.
Modni sejem se v Gorici prireja dvakrat letno, na pomlad in na jesen. Gre za edinstven tovrstni sejem v deželi, saj tokrat ne bo prišlo, kot v drugih primerih, do ponovitev, ki škodujejo vsakemu od štirih sejmov v FJK.
Štiri dni bodo modni kreatorji pokazali kaj vse bo v modi v tej doslej nihajoči pomladi in poleti.
V razstavnih paviljonih, kjer razstavlja nekaj sto obrtnikov ter trgovcev, bodo pred številnimi stojnicami vsako popoldne modni defileji. Zvečer pa bodo kako uro trajajoči modni defileji, tokrat v večjem prostoru, ki lahko sprejme do 800 ljudi. Danes zvečer, ob 20.30, bo gala defile modnih kreator-jev iz naše dežele. Vmes bo še nekaj
opertnega razpoloženja, ki ga bosta izvajala igralca Sandro Massimini in Daniela Mazzuccato. Jutri zvečer, v soboto, bo prikaz pret a porter mode za pomlad in poletje. V nedeljo zvečer bo ponovitev nocojšnjega modnega defileja. Spored večernih predstav
bodo v ponedeljek zaključili frizerji skupine GAIAF.
Vsako popoldne bodo predvajanja filmov o modi. Odprte bodo fotografske raztave. Seveda pa bo v paviljonih na ogled veliko tega kar si ljubitelji mode želijo za prihodnje mesece.
Na vidiku srečanje zastopstev občin Gorica in Nova Gorica
Predavanja o prvi svetovni vojni
Pokrajinska uprava je ob 70—letnici konca prve svetovne vojne pripravila ciklus štirih predavanj na to temo. Prvo predavanje bo na vrsti jutri, 25. t.m. ob 17.30 v Attemsovi palači na Kornu. Govoril bo polkovnik Ferruc-cio Botti in sicer o dveh poveljnikih italijanske vojske, Cadorni in Diazu. Naslednje predavanje bo na vrsti 8. aprila, ko bo Antonio Gibelli govoril o miselnosti italijanskega vojaka med prvo svetovno vojno. Zadnji dve predavanji bosta 19. in 29. aprila.
- Jeseni napovedujejo nov krog predavanj na to temo.
V torek občinski svet v Gorici
Goriški občinski svet se bo sestal v torek, 29. marca. Tako so sklenili na zadnji seji občinskega odborta, kjer so, poleg sestave dnevnega reda za prihodnjo skupščino, obravnavali še vrsto drugih vprašanj.
Na torkovi seji je občinski odbor vzel v pretres tudi osnutek finančnega proračuna.
Na napovedani torkovi seji naj bi občinski svet sklepal o najetju raznih posojil v skupnem znesku okrog 550 milijonov lir.
Novogoriški župan Danilo Bašin in župan Gorice Antonio Scarano sta se dogovorila, da se bosta v sredo 30. marca sestali delegaciji obeh mest oziroma občin. Preučili .bosta delovanje treh mešanih komisij, ki usmerjajo medsebojno sodelovanje. Gre za komisije za gospodarsko sodelovanje, sodelovanje na področju kulture in za sodelovanje na področju prostora in zaščite okolja. To bo prvo skupno srečanje po več kot enem letu. Zadnji sestanek delegacij obeh sosednjih občin je bil 26. februarja lani v Gorici, kjer so sprejeli Listino o sodelovanju in prijateljstvu, ob 25-letnici takega sodelovanja med obema obsoškima mestoma in občinama.
Kar zadeva delovanje in vlogo omenjenih komisij je bila najbolj aktivna komisija za gospodarsko sodelovanje. Komisija za kulturno sodelovanje pa se ni sestala, čeprav so v Novi Gorici pripravili več novih predlogov in pobud za nadaljevanje in poglobitev omenjenega sodelovanje. Dokaj aktivna je bila komisija za urejanje prostora in zaščito okolja, ki je neposredno sodelovala in usmerjala posege po lanski katastrofalni poplavi, ki je močno prizadela tako Novo Gorico kot tudi Gorico.
Na že omenjenem ponovnem srečanju delegacij obeh sosednjih občin in mest - sestanek bo na sedežu Občin-■'ske skupščine v Novi Gorici - bodo sprejeli tudi nove zamisli in pobude za nadaljevanje sodelovanja na goriš-kem območju jugoslovansko-italijan-ske meje oziroma med Novo Gorico in Gorico. To bo tudi priložnost za slovo novogoriškega župana Danila Bašina in svojih prijateljev in sogovornikov iz Gorice. Predsedniku Občinske skupščine Nova Gorica bo namreč 15. aprila potekel mandat. Kandidat za novega župana je Albert Bevčič, sedanji direktor tekstilne industrije na Okroglici. Bevčič je pred dnevi v pogovoru z aktivisti Socialistične zveze v Novi Gorici poudaril, da si bo v primeru izvolitve zlasti prizadeval za gradnjo tako imenovanih Osimskih cest, za nadaljno razširitev ter poglobitev sodelovanja novogoriške občine s sosednjimi območji v Italiji in sploh za okrepitev mednarodnih stikov te obmejne občine. MARJAN DROBEŽ
Mali maraton po goriških ulicah
prispevki
Za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu darujeta Ani in Venče Tabaj 50 tisoč lir.
V počastitev spomina Rajmunda Jaki-na, daruje Avgust Lenardič 20 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Podgori.
Namesto cvetja na grob Ubalda Zottija darujeta Boris in Sonja Košuta 15 tisoč lir za KD Jadro. ,
Za Zeleni križ v Gorici so darovali: Aldo in Norina Osbatti 50 tisoč, Ester De Colle 50 tisoč, družine Tronkar Lade, Adriano in Claudio 50 tisoč lir.
Unifax daruje v Sklad Mitja Čuk celoten inkaso koncerta Tržaškega okteta, 868.000 lir. Obenem se zahvaljuje Tržaškemu oktetu za brezplačen nastop, podjetjema Terpin in Winklet za gmotno podporo ter upravnemu odboru Kulturnega doma za sodelovanje.
Za združenje La Salute iz Ločnika so darovali: Luisa Mafalda 20 tisoč; Giovan-ni Bartussi 5 tisoč; sestre Vidozzi 20 tisoč; družina Spessot 15 tisoč; družine Spessot 200 tisoč; Luigina Milena 5 tisoč; učenci razreda 3. A osnovne šole v kočniku s starši 100 tisoč.
Za Zeleni križ so darovali: družina Qu-aino 50 tisoč; Visintin, Marino Forcisi,
nuttini in Zappala 60 tisoč; Nadia, Gian-ni in Roberta 50 tisoč; družina Gentilini 150 tisoč; ravnatelj in profesorji znanstvenega liceja Duca degli Abruzzi 77.500; družini Chiapulini in Leon 100 tisoč; Antonio Poberai 100 tisoč; družina Gianoni 20 tisoč; družina Calandra 10 tisoč.
Po goriških ulicah se bo v nedeljo, 27. t.m. odvijal mali maraton za nagrado mesta Gorice, v priredbi društva Gruppo marciatori Gorizia. Prireditev bo med 10. in 12.30 in velja za uvrstitev na deželni lestvici Fidal Amatori.
Zaradi tekmovanja bo v nedeljo dopoldne nekaj omejitev v prometu (predvsem v obliki prepovedi parkiranja) na Oberdankovi ulici, obeh Kor-zih, delu Tržaške ceste itd.
O
b
u
t
v
ul. f.lli rosselli 3 - tržič

Romano Marangon, Livio Mazzoni, Claudio Rivolt, Luciano Di Lorenze in Giordano Bregantini 70 tisoč; Franca Coselli 50 tisoč; družina Grossi Cumar 100 tisoč; Aldo in Rita Specchia 20 tisoč; Bruna in Vico 30 tisoč; Ida in Maria Frandolic 40 tisoč; podjetje Olivo in Primožič 100 tisoč; Daniela Lazzaro z družino 50 tisoč;
družina Maniacco 10 tisoč; družini Spano in Ciaccio 50 tisoč; Albano in Mina 20 tisoč; Milena Custrin in Rina Manzoni 50 tisoč; sostanovalci v stavbi v ul: Ristori 37 in Mariucci Bressan 55 tisoč; družina Gaspari 30 tisoč; Giovanni Romagnoli 20 tisoč; Bruna in Rosa Bognolo 50 tisoč; družine Caravaglio, Cobalti, De Colle, Gallas, Gruden in Ouarantotto 120 tisoč; N.N. 100 tisoč; družina Melis 40 tisoč; Sekcija D.C. 50 tisoč; Ervino in Claudia Dilena 50 tisoč; Nives in Tullio Zorzenon 20; Giorgio in Rosanna Conte 20 tisoč; uslužbenci podjetja Brunnschweller 198 tisoč; podjetje Brunnschvveller 198 tisoč; Maurizio Gerini z družino 30 tisoč; Gnido Grusovin in Giorgio Picotti 50 tisoč; bivše sošolke Emanuele De Vetta 110 tisoč; Andrea Pacifico 40 tisoč; Vittorio 50 tisoč; Amalia Covacevich vd. Schlosser 300 tisoč; družine Vitturelli, Vosca, Za-
krznarstvo
CUIR CIHC
*
poletne
priložnosti
popusti od 20% do 60% tržič - ul. rosselli 73 - tel. 790123
VABILO BODOČIM NOVOPOROČENCEM
v soboto, 26. marca, ob 16.30
MODNA REVIJA POROČNIH OBLEK ZA ŽENINA IN NEVESTO
v trgovini
La Rosa
poročne obleke
RONKE - Ul. Stagni 15 - Tel. 0481/777575
Podjetje Glauco Boscarolli
Že 30 let v Tržiču prodajamo pisarniško opremo: OLIVETTI, SHARP, ITALTEL TELEMATICA, AMSTRAD.
PISALNI STROJI - FOTOKOPIRNI STROJI -REGISTRSKE BLAGAJNE in PROFESIONALNI RAČUNALNIKI s programsko tehnično opremo.
Nudimo tudi osebne računalnike IBM PS/2
Zastopnik
Personal
Computer
Ul. Roma 19 - 34074 TRŽIČ - Tel. 0481/74295

fii
i,1

Hlouvčlle
TRŽIČ (GO) Ulica Roma 56
LA MAGUA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174
IAzeti«
ŽSPBRT
I MONFALCONE I
NOVA
l TRGOVINA
za vaša športna oblačila
TRŽIČ - Ul. IX. junija 84
Predzadnji koncert sezone Glasbene matice v Kulturnem domu
Koncert zbora Obala s skladbami sodobnikov
Predzadnji večer sezone 1987/88 Glasbene matice nam je v sredo v Kulturnem domu ponudil vo-kalno-orkestralni koncert, ki so ga izvajali mešani pevski zbor Obala iz Kopra, Komorni orkester RTV Ljubljana ter vokalni solistki, sopranistka Olga Gracelj in altistka Eva Novšak-Houška pod vodstvom dirigenta Mirka Slosarja. Na sporedu so bile v prvem delu skladbe sodobnih avtorjev, treh slovenskih (Kumarja, Goloba, Gabrijelčiča), treh italijanskih (Corala, Dallapiccole in Petrassija) ter dve iz sodobnega mednarodnega repertoarja (Kanadčana Murraya Schaferja in Šveda Folkeja Rabeja), v drugem delu pa Vivaldijeva kantata Gloria v D-duru za solo, zbor in orkester. Isti spored sta zbor Obala in Komorni orkester RTV izvajala novembra lani v Kopru na proslavi 10-letnice zborovega obstoja, kjer so bile skladbe Kumarja, Goloba in Corala tudi prvič izvajane.
V desetih letih svojega obstoja se je zbor Obala pod Slosarjevim vodstvom uvrstil med najboljše zbore na Slovenskem in v Jugoslaviji, o čemer pričajo številna dosežena priznanja in uveljavitve tudi v inozemstvu, v Avstriji, Italiji, Belgiji, Nemčiji, Grčiji, na Madžarskem, predvsem pa leta 1982 v ZDA, kjer je koncertiral v najuglednejših koncertnih dvoranah v Chicagu in New Yorku. Njegov repertoar je obsežen in zajema tako iz slovenske in jugoslovanske kot iz mednarodne zborovske zakladnice, veliko pozornost pa namenja skladbam sodobnih avtorjev in kompozicijski avantgardi. V njegovi sestavi so mladi pevci svežih glasov s poudarjeno sposobnostjo discipliniranega podrejanja dirigentovim interpretativnim zasnovam. Prav to pa ga uvršča med redke zbore, ki so danes sposobni spopadati se s slogovnimi in izraznimi značilnostmi sodobnega
vokalnega snovanja in izvedbenimi zahtevnostmi posameznih skladb.
Naloga seveda ni lahka, saj so potrebni velik študijski napor, izdelana vokalna tehnika, primerna barvna homogenost glasov in sposobnost vživljanja
v	izraznost, da lahko skladbe prodrejo tudi v poslu-šalčevo zavest, sprejemanje in podoživljanje.
Kljub znatni gluhosti dvorane tržaškega Kulturnega doma, ki ne pospešuje zlivanja glasovnih skupin in šibi zvočno odmevnost, je zbor pod natančnim in nazornim dirigentovim vodstvom dokazni, da mu omenjenih lastnosti ne manjka. Njegove interpretacije so zato učinkovale dovolj prepričljivo, intonančno zanesljivo, dinamično in agogično smiselno v iskanju ustreznega vsebinskega podajanja.
V tem oziru so bile še zlasti skrbno podane prav tri uvodne skladbe slovenskih avtorjev: Kumarjeva »Moja ljubezen je položila« z lahkotnim prepletanjem razpoloženjske melodije, Golobova »Ljubi kruhek« na Menartove verze, skladba, ki odseva prijetno harmoničnost z vmesnimi skandiranimi recitati-
vi	(soprani so bili občasno preostri) in Gabrijelčiče-va »Marija« po ljudski motiviki s Krasa, ki učinkuje s svojim arhaičnim prizvokom v sodobnem izrazu, kar je znal zbor izredno lepo in barvito prednašati.
Skladbe izvajanih sodobnih italijanskih avtorjev gredo v iskanju modernega vokalnega izražanja dlje in zahtevajo od izvajalcev največjo zvočno in interpretacijsko skrb, od poslušalcev pa vso pozornost in pripravljenost sprejemanja. To velja tako za JCoralov »Uvod«, motivno in taktovsko zelo svobodno kombinatorno delo, kot za Dellapiccolovo ironič-no-humoreskno zasnovano za šestglasni zbor a cap-pella napisano skladbo »II coro delle malmaritate« in »11 coro dei malammogliati« na besedilo Miche-
langela Buonarrotija ml., ki jo je zbor, kljub nekaterim prezgodnjim vstopom ženskih glasov, podal zelo kultivirano, in nazadnje za zahtevne tri Petras-sijeve Nonsense.
V	Schaferjevi skladbi »Epitaph ior Moonlight« je zbor v smislu zvočnega posredovanja avtorjevega povsem svojstvenega načina zapisovanja glasbe dosegel izjemno učinkovito izražanje otroškega občutja mesečine z neobičajnim, na vesoljsko zvočno odmevnost spominjajočim petjem. V Rabejevih »Rondes« (Krogih) je zbor potrdil svojo prilagodljivost ne le avantgardnemu iskanju drugačne netra-dicionalne zvočnosti in zvočne gradnje, marveč tudi improviziranju in scenski razčlenjenosti postavitve, pri čemer so prišli vsakovrstni zvočni učinki do lepe veljave.
V	drugem delu sporeda smo poslušali Vivaldije-vo Glorio za solo, zbor in orkester. Zbor Obala, Komorni orkester RTV Ljubljana ter solistki sopranistka Olga Gracelj in altistka Eva Novšak-Houška so jo pod Slosarjevo taktirko izvedli v lepi skladnosti, žal pa v ozadje postavljeni zbor zaradi nesrečne akustičnosti odra in dvorane ni prišel dovolj do izraza. V skrbnem orkestrovem muziciranju sta s čistostjo in lepoto zvoka izstopala oboistka in trobentač. Solistki Olga Gracelj in Eva Novšak-Houška sta potrdili, da sodita v vrh slovenskih koncertnih pevk. Njuna kultivirana glasova sta se lepo ujemala z barvitostjo baročne skladbe.
Občinstvo je nekonvencionalni spored (prvega dela) sprejemalo s pozornostjo in izvajalce nagradilo s toplim aplavzom.
Zadnji koncert sezone bo na sporedu 6. aprila. Gostoval bo Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
JOŽE KOREN
Kravos, Vecchiet in Pregare gostje Italijanskega instituta v Parizu
Zamejska kultura na bregovih Sene
Italijanski kulturni institut v Parizu je eden najuspešnejših italijanskih kulturnih središč na svetu. Njegova dejavnost poteka redno dvakrat tedensko; Institut prireja srečanja, literarne in druge večere, na katere vabi eminentne osebnosti italijanskega kulturnega življenja. Že tretje leto izdaja tudi svojo revijo 50 rue de Varenne: prav ob svojem tretjem jubileju je revija izšla s posebno številko, v kateri so sodelovali s svojimi prispevki med drugimi Umberto Eco, Felix Gu-attari, in Cesare. Musatti. Ta in druge pobude • torej jasno kažejo na izredno vitalnost Instituta, ki vperja svoje sile v širjenje italijanskega kulturnega bogastva na francoskih tleh.
Že pred dvema letoma je Italijanski kulturni center v Parizu posvetil veliko pozornost slovenski kulturi v Italiji. Ob razstavi Trouver Trieste je na lastno pest priredil srečanje z zamejskimi ustvarjalci in tako omogočil, da je slovenska kultura, na katero so tržaški uradni krogi ob pripravi razstave »pozabili«, dobila svoj prostor in svoje mesto na pariški manifestaciji.
Na takratni prireditvi so zamejski ustvarjalci vzpostavili plodne stike z Italijanskim kulturnim institutom; ti stiki so sredi marca obrodili konkretne sadove z gostovanjem treh naših ustvarjalcev na bregovih Sene. Pesnika Marko Kravos in Aleksij Pregare in grafik Franko Vecchiet so na izjemno prisrčnem in uspešnem večeru predstavili članom Instituta svoja dela in stvaritve.
Že ob uvodu večera je koordinator prireditvene dejavnosti Instituta prof. Alfredo Cabella poudaril izjemnost srečanja z zamejskimi ustvarjalci.
Cej in Zuljan na Gradu
Po uspeli razstavi v Vidmu se bo skupina enajstih tržaških slikarjev predstavila tudi »domačemu« okolju. Pod pokroviteljstvom Tržaške letoviščarske in turistične ustanove bodo namreč v soboto, 26. t. m., ob 11. uri na Gradu sv. Justa odprli razstavo z naslovom »Enajst tržaških prikazov sodobne umetnosti«. Med razstavljavci bosta tudi slikarja Demetrij Cej in Boris Zuljan. Umetnike bo predstavil kritik Lui-gi Silvi.
Izrazil je ponos in zadoščenje, da lahko Center predstavi ustvarjalni utrinek neke druge kulture, ki brsti v Italiji. Ta »drugačna«, neitalijanska kultura namreč bogati kulturno podobo Italije, prinaša ji novo svežino, nove poglede.
O slovenski kulturi v Trstu in predvsem o bogati kulturni izmenjavi na tukajšnjem stičišču narodov, med Alpami in Jadranom, med Srednjo Evropo in Mediteranom, je spregovoril Evgen Bavčar, publicist, ki ima nedvomno veliko zaslug za ovrednotenje slovenske kulture v Franciji. Bavčar je zgodovinsko obnovil slovensko kulturno prisotnost v Trstu, od Trubarja do Levstika, od Cankarja do Kosovela. Poleg književnikov je tu delovalo tudi mnogo naših likovnih umetnikov, vse do Černigoja in Spacala. Trst je skratka globoko povezan s slovenskimi in širšimi slovanskimi kulturnimi tokovi. Slovenska kultura je čvrsto zasidrana v Trstu, pa čeprav je prenekate-ri hote nočejo videti in priznati njenega pomena.
Po tem uvodu sta Kravos in Vecchiet predstavila umetniško mapo Sredozemlje, Pregare pa svojo sedemjezično zbirko Jedra. Poezije obeh pesnikov je v francoščini recitirala gledališka igralka Saša Pavček, ki je s svojim občutenim nastopom prijetno presenetila občinstvo.
V hotelu Gallifet, kjer je potekalo srečanje z našimi ustvarjalci, se je zbralo lepo število ljudi. Večinoma so bili to Francozi in Italijani (slikarji, književniki, časnikarji), ki redno sledijo delovanju Italijanskega kulturnega instituta, mnogo pa je bilo tudi članov Jugoslovanskega kulturnega centra, ki je v svojem biltenu tudi opozoril na pobudo Italijanskega instituta. Srečanje z zamejskimi ustvarjalci je bila tako tudi lepa priložnost za zbližanje in sodelovanje med obema ustanovama.
Večeru je prisostvovalo tudi mnogo slovenskih izseljencev, ki živijo v Parizu. Največ teh je po rodu iz Beneške Slovenije. V francoskem glavnem mestu delujeta dve društvi slovenskih izseljencev: društvo Bazovica, ki je bilo ustanovljeno pred štirimi leti, in društvo Lipa (s člani tega društva je imel Aleksij Pregare tudi prisrčen sestanek). Prav srečanje z našimi rojaki, s temi osamljenimi otočki slovenstva v širnem svetovnem morju, je dalo gostovanju naših treh ustvarjalcev v francoskem glavnem mestu še posebno toplino, (mk)
Pometaški show Karst Brothers
V Kulturnem domu v Trstu bodo drevi in jutri člani kabaretne skupine Karst Brothers pokazali vse svoje pometaške veščine. Začetek pometanja (v režiji Borisa Kobala) ob 20.30.
Popraviti vtis Srečanja AJ
Da ne bo nesporazumov: Srečanje gledališč Alpe-Jadran, ki se je pravkar izteklo v Novi Gorici in Gorici, je brez dvoma širokopotezna in daljnosežna prireditev. Svoje idejne'temelje utemeljuje v funkciji prostora, ki naj bi združeval, prepletal in soočal različne kulturne izraze oziroma specifične gledališke podobe in s tem bi festival postal nekakšna srednjeevropska delavnica, stičišče in okolje gledaliških igralcev, režiserjev, dramaturgov, kritikov in teatrologov. Skratka, ob-soško srečanje teatrov mora nadaljevati svojo življenjsko pot, saj je njegova vsebinska zasnova inovativna, odmevna in s širokim razponom vsakršnih implikacij - od političnih in družbenih do imanentno umetniških. Vendar...
Če sodimo po letošnjem Srečanju gledališč Alpe-Jadran, bo treba »ustanovo« v marsičem pregledati in preos-novati. Nedopustno je namreč, da so v samem repertoarnem sporedu tako pošastna nihanja, ki gredo od vrhunskih predstav do grobega diletantizma. To seveda škodi podobi prireditve navzven, pa tudi odziv občinstva je skromen, saj publika takoj začuti, kaj je vredno ogleda in kaj je tretjerazredno. Prazne dvorane pa seveda porajajo slabe občutke in niso dobra vizitka za festival. Ta neuravnovešenost obiska prihaja še toliko očitneje na dan, ko primerjamo odziv v Gorici in Novi Gorici. Gorica je po tej plati popolnoma odpovedala, če izvzamemo polno dvorano ob uprizoritvi Slovenskega mladinskega gledališča v Kulturnem domu, saj je v Verdiju zevala nehvaležna praznina na vseh treh italijanskih predstavah. Krivdo za to gre na eni strani pripisati (ne)propagandi go-riške Občine, ki je povsem zatajila, na drugi pa katastrofalnemu izboru uprizoritev. Kljub temu, da so bile te namenjene mlajši publiki, so ostale na ravni nedodelanih in nadvse diletantsko zasnovanih inscenacij.
Resnici na ljubo je treba pripisati, da so tudi avstrijske skupine zatajile (razen deželnega teatra iz Linza), tako da so kakovostno čast festivala reševale, kot vedno, slovenske predstave in par uprizoritev izven konkurence (Mirne Theater iz Londona in monodrama praškega igralca Zednička), kar je za tako širokopotezen festival premalo. Jasno je, da bo treba prav glede sestave repertoarja marsikaj pregledati. Selektorju bo treba zagotoviti možnost ogleda čim večjega števila predstav v deželah DS Alpe-Jadran, da napravi prednostno lestvico le-teh in nato pritisne na posamezne vlade, da pošljejo v Gorico in Novo Gorico res tisto, kar se usklajevalcu zdi vredno in umetniško dodelano. Jasno je namreč, da samo kakovost lahko dvigne Srečanje iz povprečnosti in mu pridobi prepotrebni resonančni prostor v sredstvih množičnega obveščanja in pri občinstvu. Seveda, za vse to so potrebna sredstva, ki morajo priti iz posameznih dežel in kulturne komisije DS Alpe-Jadran. Če jim je kaj do tega...
Ko smo bežno preleteli nekaj osojnih vidikov Srečanja, moramo zaradi pravičnosti podčrtati velik organizacijski napor novogoriških prirediteljev, ki so udeležencem festivala sledili kot skrbni očetje injim osrečili marsikatero uro tudi z izvengledališko ponudbo. Vsekakor dobre poteze, ki naj se nadaljujejo tudi naprej, vzporedno z njimi pa naj festival zares dobi podobo skupne prireditve dveh obmejnih mest. Upajmo, da se bodo pristojni v Gorici nad tem zamislili, tudi če Srečanje ne prinaša glasov na volitvah...
MARIJ ČUK
SSG v Svetozarevu
Danes potuje Slovensko stalno gledališče na večdnevno turnejo v Beograd in Svetozarevo. V beograjskem Jugoslavenskem dramskem pozorištu bo jutri uprizorilo Nušičevo Sumljivo osebo, z istim delom pa bo v nedeljo zaključilo festival jugoslovanske komedije v Svetozarevu
Umirjenost in skladnost de Dolcettijeve
V množici tržaških likovnikov zavzema svojevrstno mesto likovnica Anna Anzellotti de Dolcetti, ki spada v že krepko zrelo dobo, ki pa skuša sedaj vdrugič pririniti v ospredje, od koder se je pred leti nekako tiho umaknila, ker jo je k temu primorala življenjska izbira. Likovnica, ki je po zelo dolgem premoru ponovno stopila pred občinstvo najprej pred tremi leti v tržaški občinski galeriji, sedaj pa v galeriji Cartesius, se je začela uveljavljati v domačem, tržaškem likovnem svetu pred malone tridesetimi leti.
Anna Anzellotti de Dolcetti ne pozna poteze, celo črte ne. Kljub temu jo moramo uvrstiti med čiste figurativce, celo preproste realiste. In vso to svojo figurativnost likovnica uresničuje izključno s piko, ali bolje z drobno pičico. Sicer nam je že davno pri geometriji profesor razlagal, da je tudi premica, torej črta, pravzaprav sestavljena iz pik, odnosno drobnih pik, le da so te med seboj povezane, strnjene. Pri tržaški likovnici pa so vse te pike, odnosno pičice druga od druge ločene, ponekod posejane bolj na gosto, drugod bolj na redko, tako pač, da zmore z njimi odslikati izbrani motiv.
Ko si ogledujemo dvajset novih del, s katerimi se je likovnica v soboto predstavila v galeriji ob tržaškem Ljudskem vrtu, nas pritegne nekaj posebnosti, ki so za to likovnico oziroma za njena dela značilne, opažamo namreč neko zelo neposredno motivno povednost, umirjenost ter skladnost.
Kar pa se tiče izbire motivov, se likovnica omejuje na razne motive, na katere naleti, ko kroži po Trstu ali ko si privošči kratek sprehod po Krasu. Toda tako v mestnih motivih kot v motivih, ki jih nabere na Krasu, likovnica ne slika celote, pač pa le nekaj osnovnih elementov. Tako ji je za risbo, ki ji je dala naslov Ruj, dovolj nekaj obrisov polež-ne skale oziroma čeri in na njej nekaj grmičkov rdečega ruja. Delo je zelo lepo, lirično, za oko nadvse prijetno. Za risbo Vogalni lampijon je bilo dovolj, da je nakazala kos hišnega vogala in na njem pričvrščen razsvetljen okrogel lampijon, ki ga obdaja gosta tema. Veliko zahtevnejše je bilo pri realizaciji delo, ki prikazuje apsido neke središčne cerkve (S. M. Maggiore). V tem delu pride izredno do izraza spretnost v uporabi sicer skromnih izraznih sredstev in še posebej uporabe barv. Posrečeno se zdi tudi delo z naslovom Cerkve ob Kanalu. V tem delu likovnica prikazuje v ospredju pravoslavno cerkev z lepimi kupolami, nekoliko v ozadju pa komaj nakazano pročelje cerkve sv. Antona. Ob zaključku bežnega sprehoda od risbe do risbe, ki bodo v galeriji Cartesius na ogled do konca meseca, bomo omenili še motiv Pokrajina, kjer pride zelo do izraza odnosno do veljave njen način slikanja. Razstava bo gotovo vzbudila lepo zanimanje pri občinstvu, saj je že samo njeno odprtje privabilo v galerijo veliko publike.
(Ere)
Svinja v zobni ambulanti
Marcel Kronegger
Dober dan, doktor! Nace Pohleven sem.
—	Dober dan. Kaj bo dobrega?
•— Nič dobrega, doktor. Se me še spominjate od predlanskega leta, ko se mi je odlomil zob z zlato krono, ki sem ga požrl?
—	Ojej! Vi ste tisti? Ne bi vas spoznal, toda tega, da ste svoj zob drugi dan našli v straniščni školjki, nisem pozabil.
—	Ja, doktor in zdaj spet...
—	Kaj spet? Ste ga spet požrli in našli v školjki?
—	Ne, požrl ga nisem. Izpljunil sem ga.
—	No, sedite in odprite usta!
—	A a a a a...
—	Kje vam je izpadel zob?
—	Ne vem kje, ko mi jih že več manjka. Nisem pogledal. Modrostni pač. Kočnik. S korenino vred je izpadel.
—	Kdaj vam je izpadel? Odprite že enkrat usta!
—	A a a a...
—	Nikjer se nič ne pozna. Je že dolgo tega, kar vam je izpadel?
—	Ja, na pustni torek je bilo. Napravil sem se v maškaro in šel k sosedu. Tam smo malo popivali. Soseda nam je postregla s prekajenimi klobasami in z domačim kruhom.
—	Neverjetno! Zazijajte še enkrat!
—	A a a a a ...
—	Kar ne morem verjeti, da vam je izpadel kočnik in da se po treh dneh v čeljusti nič več ne bi poznalo. -
Doktor, saj nisem bil pijan. Zob, ki sem ga bil izpljunil, sem spravil. Doma ga imam. Popolnoma zdrav je, brez najmanjše luknjice. Mislil sem, če bi se ga dalo nekako z mostičkom vstaviti nazaj...?
Nič ne morem reči, dokler zoba ne vidim. Zakaj ga niste prinesli s seboj? Pojdite ponj in ga prinesite! Potem se bova pogovorila, kaj bi se dalo narediti.
Nace Pohleven je šel domov po zob in skrbno zavitega v staniol prinesel v ambulanto, z upanjem v srcu, da mu bo zdravnik popolnoma zdrav, izpadli zob uspel vstaviti nazaj med redke še preostale zobe.
—	Tu je ta preklemani kočnik, je rekel Nace Pohleven in položil zob na mizo pred zobozdravnika. Ta ga je dolgo in skrbno ogledoval, namr-godil obraz, namrščil obrvi in siknil.
-	Svinja! Me mislite imeti za norca?
Nace Pohleven je prebledel.
Zakaj naj bi bil svinja, doktor?
—	Če ne svinja pa prašeč..., je jezno pribil doktor.
-	Nisem po prežganki priplaval v vaš zdravstveni dom. S kmetov sem in vem, kaj govorim.
-	Toda, gospod doktor, zakaj naj bi bil jaz prašeč? Po pravici sem vam vse povedal. Ne razumem, zakaj me tako grdo zmerjate? Svinja, pra-sec.._. A zavoljo tega, ker sem izgubil zob?
-	Še enkrat povejte, kako je bilo, preden ste izpljunili zob!
—	Kakor sem povedal, doktor. Popivali smo, a nismo bili pijani. Soseda je prinesla kruha in za vsakega tisto suho kranjsko klobaso. Še zdajle jo vidim pred seboj z etiketo znane mesne industrije. Nekateri so si jo narezali, jaz pa sem jo samo olupil in grizel, kot bi čikal tobačno klobaso za žvečenje. Naenkrat mi je v ustih nekaj zaškrtalo. Prestrašil sem se, izpljunil vse skupaj v dlan in zagledal na dlani - zob... Kar na jok mi je šlo, tako hudo mi je bilo. Toliko zob mi že manjka...
—	Pa je bilo vse tako, kot ste zdajle povedali?
—	Prisežem, doktor. Pet prič imam. Vsi lahko povedo, da nisem bil pijan in kakšne klobase smo jedli. Bila je res suha, a tako trda spet ne, da bi mi moral zaradi nje izpasti zob.
—	No, potolažite se, tovariš Pohleven. Imel sem prav: svinja ali prašeč... Drugega vam ne morem reči in ni govora, da bi vam ta zob vstavil nazaj...
—	Toda, doktor, le zakaj me zmerjate? Ob zob sem, in še to zmerjanje!
—	Kdo vas zmerja? Nisem rekel, da ste vi svinja ali prašeč. Svinja ali prašeč je bil lastnik zoba, ki se je znašel s klobaso v vaših ustih, ko ste jo odgriznili...
—	A a a a a..., je še enkrat zazijal Nace Pohleven in odprtih ust obsedel na zobozdravniškem stolu, ne da bi zdravnik to zahteval.
—	Veste, na to pa nisem niti pomislil, da bi bil lahko zob v klobasi.
Horoskop
od nedelje 27. 3. do sobote 2. 4. 1988
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.-19.4.)
- vi in del°: * I * Zvezde vam niso prav prijazne, zato * je pred vami naporen, a kljub temu uspešen teden. Verjetno se boste srečali z nepričakovanimi težavami, ki jih boste prebrodili in teden ugodno zaključiti. Petek in sobota ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Nikar se v srčnih zadevah ne prenaglite, da vam ne bi bilo kasneje žal. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
DVOJČKA (21.5.-20.6.)	- VI IN
DELO: Teden bo pretežno ugoden, vendar v sredini za marsikoga muhast in naporen. Prav lahko se zgodi, da boste naleteli na manjše ovire, ki naj vas nikar ne spravijo ob dobro voljo. Konec tedna vam bo Luna precej naklonjena. Čakajo vas prav prijetna presenečenja. VI IN DRUGI: V veseli družbi se boste prijetno sprostili. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
LEV (22.7.-22.8.)
VI IN DELO: Zvez-JL M de so vam prijazne, fj t zato ne boste imeli težav. Uspešni in spretni' boste pri delu in v družabnem življenju. V začetku tedna se vam bo ponudila ugodna priložnost, vendar raje najprej dobro razmislite in se nikar ne prenaglite v odločitvi. Naporen dan bo sreda. VI IN DRUGI: Nekdo od vas pričakuje več razumevanja. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
TEHTNICA (23.9.-22.10.) VI IN
DELO: V prvi polovici tedna vam bodo zvezde naklonjene in vam bo šlo vse tako, kot boste želeli. Od srede dalje se lahko zgodi, da boste naleteli na manjše težave ali sitnosti. V petek se raje izognite zahtevnejšemu delu, ker vam bo Luna precej sovražna. VI IN DRUGI: Spoznali boste, da ni vsakdo vreden vašega zaupanja. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
_ STRELEC (22.11,-21.12.) VI IN DELO: Obeta se vam prijeten in delovno uspešen teden. Uspeli boste narediti več, kot ste načrtovali. Bodite pozorni in ne zamudite ugodne priložnosti, ki se vam bo ponudila ob koncu tedna. Možna so raznorazna vesela presenečenja. Sreda in četrtek ne bosta preveč ugodna. VI IN DRUGI: Nekdo, ki vas občuduje, si želi vaše družbe. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
VODNAR (20.1,-18.2.)	-	VI IN
DELO: V začetku tedna se lahko zgodi, da vam ne bo šlo vse tako, kot bi moralo. Zvezde so se od vas malo obrnile, pa vas zato lahko doletijo kakšne manjše neprijetnosti. Druga polovica tedna vam bo veliko bolj naklonjena, tako da boste uspeli teden kar se da ugodno zaključiti. VI IN DRUGI: Nekdo bi bil zelo vesel vašega obiska. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
BIK (20.4.-20.5.)
VI IN DELO: Napoved je za vas precej ugodna. Teden vam bo minil v prijetnem vzdušju. Znašli se boste v srečnih okoliščinah, ki bodo pripomogle k uresničitvi načrtov. Ponudila se vam bo priložnost, ki jo je vredno izkoristiti. Ponedeljek in tore*k bosta manj ugodna. VI IN DRUGI: Harmonični čustveni odnosi vam bodo v zadovolj-. stvo. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
RAK (21.6.-21.7.)
VI IN DELO: Prijeten in sproščen delovni teden vas bo ohrabril in pomiril. Delo vam bo prav lepo steklo in ne boste imeli nobenihte-žav. Kar precejšnja je možnost dodatnega zaslužka. Neka stara želja se vam bo uresničila. Povsod boste srečne roke in pretežno vedrega razpoloženja. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah se bo nekaj spremenilo. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
DEVICA (23.8.-22.9.) — VI IN DELO: To je vaš teden. Nebo vam je izredno naklonjeno. Prevladovalo bosta dobro razpoloženje in počutje. Z lahkoto boste kos vsem nalogam. Marsikaj se vam bo premaknilo v zaželjeno smer. To je najprimernejši čas za uresničitev načrtov. Napredovali boste. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo presenetil in osrečil. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
ŠKORPIJON (23.10.-21.11!)	VI
IN DELO: Glede na položaj zvezd vam v začetku tedna marsikaj ne bo šlo tako, kot bi si vi želeli. Precejšnja je možnost slabšega počutja in spremenljivega razpoloženja. Od sredine tedna dalje pa boste spet v najboljši formi. Zelo uspešni bodo rojeni od 15. do 19. 11. VI IN DRUGI: Bil bi že čas, da se ljubljeni osebi bolj posvetite. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
KOZOROG (22.12.-19.1.) VI IN
DELO: Smeji se vam prav prijeten teden. Jupiter in Venera bosta zelo pozitivno vplivala na uresničitev vaših želj in načrtov. Računate lahko na dobre delovne rezultate in zanimive nove priložnosti. V sredo vas bo razveselila dobra novica. Petek in sobota ne bosta prav ugodna. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo izkazal svojo ljubezen. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
RIBI (19.2.-20.3.)
VI IN DELO: Vstopate v zelo ugoden in razgiban teden. Ker vam je Merkur naklonjen, lahko računate na srečne okoliščine in nemoteno delo. Odprle se vam bodo nekatere nove delovne možnosti, ki so vredne temeljitega razmisleka. Manj ugodna dneva bosta sreda in četrtek. VI IN DRUGI: Nikar ne verjemite vsemu, kar boste slišali. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
Pisava
odkriva
našo
notranjost
Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK
Vct	4o.
Šifra: ENIGMATIK
Ker nisi priložil šifre oziroma kupona, sem si šifro izmislil sam glede na tvoj konjiček. Res je, kar si opazil pri svoji pisavi, da je bliže šolski predlogi kot morda pri vrstnikih. Toda v tem ni nikakršne tragedije, saj si star šele osemnajst let. Kot veš, moški zorimo nekoliko kasneje od deklet in smo šele okrog petindvajsetih let bolj ali manj izoblikovane osebnosti. Zato si tega ne ženi posebej k srcu. Kot drugo pa morda tako-le: neki odstotek ljudi nikoli povsem ne zavrže šolske predloge in jih ta spremlja še v osemdeseta leta. Šolska predloga jim postane nekakšna krinka ali obličje. Morda se nekaj takega dogaja tudi pri tebi. Toda sedaj je prezgodaj, da bi o tem govorili ali karkoli sklepali.
Ce imaš še kakšne druge težave sam s seboj ali doma in bi rad odgovor, mi lahko pišeš tudi v drugo. Ta rubrika je, kot vidiš sam, kontaktna.
Iz tvoje pisave je na tej stopnji težko reči že kaj povsem določenega. Občasno se pojavljajo bojazni, zato si večkrat zelo previden. Varčnost je gotovo ena od tvojih dimenzij. Skrb za zuna-
njost in obliko mi dajeta misliti, da se pri tebi lahko izoblikuje precej močna "fasada". Svetujem ti, da na skušaš ne biti navzven že planirano ali programirano drugačen, kot si navznoter. Zato preveč vneta delitev na javno in privatno sfero ni priporočljiva.
tVcv M«. (troj	•
Šifra: PETRA
Precej liričnega je v tvojem odnosu do sveta. Ne bi me čudilo, če bi se ukvarjala, recimo, s poezijo ali z literaturo na sploh. Nekateri menijo včasih, da vodiš malce napačno politiko. To postaja nekakšna "tvoja posebnost", morda te imajo za nekoliko egocentirčno. Verjetno je to v zvezi z razvojem tebe kot osebnosti. Biti pomemben je za mladega človeka važno, morda je to celo enden od temeljnih občutkov, ki naj bi mu dali veljavo. Zato želi biti v ospredju, želi opozoriti nase, na tak ali drugačen način. Tvoja skrb za obliko je lahko tudi izraz takega počutja
Zdi se mi, da sicer zelo jasno in tehtno razmišljaš. Škoda, da ne vem, koliko si stara. To je namreč ena od zahtev pri obravnavanju pisave, enako kot spol in po možnosti poklic. Vsekakor pa drži, da je težko vplivati nate. Tvoje sodbe so preveč subjektivne, tako da le malo upoštevaš, kaj drugi mislijo. Če pa že moraš karkoli »sprejeti«, je to prej iz vljudnosti, ki ti ni tuja. Sploh se kar precej trudiš, da bi nudila okolju vtis brezhibnosti. Drugače pa si malce nedostop-na.Ali celo kar precej?
KUPON
za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika
sigla: .......................
Primorski dnevnik, 25. marca .1988
____
■A
VODORAVNO: 1. glavno mesto ČSSR, 5. startna točka Krištofa Kolumba, 10. siromak, 12. slavni bivši brazilski nogometaš, 13. vzdevek Ei-senhowerja, 14. kašlji na pol, 16. obžalovanje, 17. Makarska, 18. žaba, 20. registrska tona, 21. fotografirati, 23. močno topel, 24. pristojno mesto, 25. izobčitev, izključitev iz Cerkve, 27. Livorno, 29. rešiti, 30. Split, 31. nadavi, naplačila, 33. igralka Rina, 34. slovenski skladatelj Soss, 35. afriška država, 37. telovadni element, 38. dostavek k pogodbi, 39. druščina.
NAVPIČNO: 1. slovenski smučarski skakalec, 2. pristanišče v Jugoslaviji, 3. rimski pozdrav, 4. Giorgio Armani, 6. Anno Domini, 7. vlakno, 8. gledališka scena, 9. nauk o sistemih, 11. nogometno društvo iz Soluna, 14. vpiti, 15. atletska
...........-	■	-9. najmanjši
Ji-sa
država, 30. v brzojavih namesto pike, 32. ...in druge, 34. začetek akademije, 36. Anatolij Karpov, 37. Sinclair Lewis.
1	2	3	4			5	6	7	8	9
10					11		12			
13				14		15		16		
17			18				19		20	
		21						22		
23						24				
		25			26					
27	28		29						30	
31		32		33				34		
35			36				37			
38						39				
REŠITEV
ts •££ "hv -ge
!e>te -fre iaua •££ :do;s ‘oe iueri sz	-gj; leii 'zz
VaS IZ hmojB -61 iouapf •81 :b}3}B}s -g; hiBOUH
:XOVd TI iejnjBunnsis -g Uapo 'a?! T "CTV ‘9 "VD
•fr OAB •£ !B5iatf 'Z iBfiBia
zomud I :0NDIdAVN
'Ed
-Bia -gE is^aue 'SE bi°as '£E
Tubo ‘SE UV TE Tu '££ Tre •!£ !is '0E Jisio 'ez Ji •£Z TmaiBUB 'sz !mnjoj Uarez sz :IlB5ins 'iz TH 'OZ Tiorsi -81 Vw '£l Ta^ '91 Tea ti iaai 'El Jpid 'Zl TA9J '01 Toibj -g :b6 BJd T :ONAVHO<IOA
Smučanje: po včerajšnjem delnem uspehu Zurbriggna
Vse lažje za Tombo
Smučarski skoki: konec tedna sklepni boji
Pravi praznik v Planici
SAALBACH (Avstrija) — Švicar Primin Zur-briggen je včeraj bil dvojni boj: na eni strani z Zahodnim Nemcem VVasmeierom za zlato kolajno v superveleslalomu, a na drugi z Italijanom Tombo za zmago v končnem seštevku svetovnega pokala. Dosegel pa je polovični uspeh: osvojil je sicer kristalni globus v superveleslalomu in tako ubranil lanski naslov, spodletela pa mu je namera, da bi zbral čimveč možnih točk pred zadnjima tekmama sezone, slalomu in veleslalomu, v katerih je Tomba seveda glavni favorit. Trenutno ima Zurbriggen samo točki naskoka pred Italijanom, kar je seveda premalo, da bi lahko računal na prvo mesto na skupni lestvici svetovnega pokala. Kljub vsemu je še včeraj izjavil, da še vedno upa in da ne bo popustil do zadnjega. Kaj drugega pa bi lahko tudi rekel...
Včerajšnji četrti in obenem zadnji veleslalom sezone je imel nepričakovan konec, saj je zmaga Martina Hangla prvovrstno presenečenje: v svetovnem pokalu se namreč doslej še ni povzpel na najvišjo stopničko. Tak razplet pa so verjetno pogojevale vremenske razmere. V začetku vidljivost ni bila najboljša, pozneje pa je celo posijalo sonce in proga je postala hitrejša. Tako so si preobrati vrstili drug za drugim, saj so tekmovalci z visokimi štartnimi številkami, med katerimi je bil tudi Hangl, dosegali boljše čase. Vsekakor je imel Zurbriggen, ki je imel startno številko 15, najboljši vmesni čas, vendar je zatem naredil hudo napako, s težavo je ostal na nogah in visoka uvrstitev je šla po zlu. Še dobro, da so ga reševali drugi, ki so Wasmeiera potiskali vse ni-
žje, tako da da ga je Švicar na skupni lestvici prehitel za eno samo točko.
Od Jugoslovanov je bil najboljši Tomaž Čiž-man, ki je pristal na 15. mestu. Čižman je bil pri vmesnem času soliden deseti, v drugem delu proge pa mu je morda nekoliko zmanjkalo moči. Dokazal pa je, da 9. mesto na olimpiadi ni bilo slučajno. Petrovič je bil šele 33., Bergant 38. in Planinšek 45.
Danes bo na vrsti velesalalom. Favorit je seveda Tomba, o čemer zanesljivo pričajo dosedanji rezultati: zbral je 82 točk in zmagal v Sestrie-resu, Alti Badii in v Saas Feeju, v Schladmingu je bil deveti, v Kranjski gori pa je odstopil. Zurbriggen ima 50 točk (2. mesto v Kranjski gori, 4. v Saas Feeju, 6. v Alti Badii in 8. v Schladmingu).
Vrstni red superveleslaloma: 1. Hangl (Svi.) r24' 43; 2. Strolz (Av.) 1'24"96; 3. Girardelli (Luks.) 1'25"02; 4. Enn (Av.) 1'25"27; 5. Zurbriggen (Švi.) 1'25"35; 6. Stock (Av.) 1'25"46; 7. Piccard (Fr.) r25"90; 8. Pesando (It.) T25"92; 9. Gugele (Av.) in Tomba (It.) _1'25"98: .11. Alphand (Fr.) 1'26'TO; 12. Eriksson (Šve.) 1'26''31; 13. Wenzel (Liecht.) T26"33; 14. Mayer (Av.) T26"35; 15. Čižman (Jug.) in Mader (Av.) 1'26"36.
Končni vrstni red superveleslaloma: 1. Zurbriggen (Švi.) 58; 2. Wasmeier (ZRN) 57; 3. Piccard (Fr.) 54; 4. Girardelli (Luks.) 48; 5. Strolz (Av.) 31.
Skupni vrstni red za SP: 1. Zurbriggen (Švi.) 283; 2. Tomba (It.) 281; 3. Mader (Av.) 173; 4. Strolz (Av.) 163; 5. Wasmeier (ZRN) 138; 6. Piccard (Fr.) 123; 7. Girardelli (Luks.) 122; 8. Heinzer (Švi.) 112; 9. Muller (Švi.) 109; 10. Mair (It.) 108.
Posebej za Primorski dnevnik OTO GIACOMELLI
PLANICA — Že šestič, odkar je Mednarodna smučarka zveza (FIS) v sezoni 1979/80 uvedla tekmovanje za svetovni pokal v smučarskih skokih, bo v zibelki smučarskih skokov in poletov finale te naporne serije, ki se je tudi to zimo začela v začetku decembra v Kanadi in ZDA. V Planici so zbrani vsi najboljši skakalci na svetu na čelu s kraljem 15. ZOI v Calgaryju, Mattijem Nykaenenom, seveda pa bo nastopila tudi vsa jugoslovanska elita. Vprašaljiv je le nastop Mirana Tepeša, ki je v sredo na treningu trčil v ogrado in je dobil močan udarec v meča.
Seveda bi bila velika škoda, če bi Miran Tepeš jutri in v nedeljo ne mogel tekmovati, saj je najbolje uvrščeni jugoslovanski skakalec po dosedanjih 18 tekmovanjih svetovnega pokala. Za vodilnim finskim šampionom Nykaenenom, ki si je že zagotovil četrto zmago v tem tekmovanju v svoji karieri, Plocem in Parmo (oba ČSSR), Weis-sflogom (NDR), Johnsenom (Nor.) in Vettorijem (Av.) je za zdaj na sedmem mestu in z dobrimi uvrstitvami bi si v Planici še precej izboljšal položaj. Za bronasto kolajno ima sicer bolj teoretične kot praktične možnosti, gre pa tudi za to, da bi jugoslovanski vrsti prišla nadvse prav njegova pomoč tudi v obrambi petega mesta v pokalu narodov. V tej razvrstitvi je Finska prav tako že zanesljivo osvojila prvo mesto, odprt pa je še boj za srebrno oziroma bronasto kolajno med ČSSR, ki je zdaj druga, in Norveško, ki izredno finišira.
Na četrtem mestu so Avstrijci, ki pa imajo z zelo .številno ekipo vrhunskih skakalcev že skoraj nedosegljivo prednost pred Jugoslovani.
V posamični konkurenci ni gotova le zmaga Nykaenena, temveč je dejansko oddano tudi drugo mesto, ki ga trdno drži Čehoslovak Ploc. Seveda pa je v tem tekmovanju prestižna vsaka uvrstitev do desetega mesta, zato si tudi Primož Ulaga lahko še bistveno izboljša sedanje osmo mesto.
Prav za to Jugoslovanom tudi gre. V drugem delu svetovnega pokala je jugoslovanska vrsta podredila nastope ciljem na 15. zimskih olimpijskih igrah in svetovnemu prvenstvu v smučarskih poletih v Oberstdorfu, zato pa malce zanemarila svetovni pokal. To je bilo za jugoslovansko četverico oziroma peterico močnih tekmovalcev tudi edini pametni izhod. Seveda pa po treh kolajnah v tej zimi, ki jugoslovanskemu skakanju že zagotavljajo oceno najboljše, zares zgodovinske sezone doslej, finale v Planici pomeni predvsem prestižno bitko s slovitimi tekmeci na domačih tleh, pred svojim občinstvom, ki bo zanesljivo v desettisočih prišlo pod Ponče. Obeta se namreč tudi lepo vreme, ki je za Planico običajno, zato je vrsta Jugoslavije odločena z vsemi močmi braniti svoj pridobljeni ugled.
Danes bo najprej na sporedu uradni trening na srednji skakalnici (s kritično točko 92 m), jutri bo na njej prvo finalno tekmovanje, v nedeljo pa se bo z drugim finalnim nastopom na stari Bloudkovi velikanki (130 m) svetovni pokal 1987/88 končal. Planiški spored se bo vse tri dni začel ob 9.45.
Sklenjena ženska smučarska sezona
Figinijevi končna zmaga
Košarka: po zadnjem kolu finalnega dela pokala prvakov
V Gandu Tracer - Aris, Partizan - Makabi
Michela figini
SAALBACH (Avstrija) — Švicarka Michela Figini je osvojila letošnji svetovni pokal v smučanju pred rojakinjo Brigitte Oertli.
Tako je namreč odločila komisija po dokončni prekinitvi včerajšnjega smuka zaradi zelo slabega stanja proge. Najprej so mislili prirediti smuk v nedeljo, potem pa, ko so uvideli, da s progo v Saalbachu ne bo nič, so dokončno sklenili, da je ženska sezona v
obvestila
SPDT
sporoča, da bo danes občni zbor društva, in sicer ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na društvenem sedežu v Ul. sv. Frančiška v Trstu. Dnevni red: poročila predsednika, tajnika, blagajnika in načelnikov posameznih odsekov, razrešnica staremu odboru, razprava, volitve novega odbora in družabnost.
PLAVALNI KLUB BOR vabi na drugi redni občni zbor, ki bo danes ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na stadionu »1. maj«, Vrdelska cesta 7 v Trstu, z naslednjim dnevnim redom: otvoritev in umestitev delovnega predsedstva; predsedniško poročilo; pozdravi gostov in diskusija; razno.
ZSŠDI - TERITORIALNI
ODBOR ZA GORIŠKO vpisuje za tečaj karateja, ki bo v go-riškem Kulturnem domu ob sredah in petkih med 17.00 in 18.30. Tečaj bo vodil učitelj (črni pas) Mile Ma-leš. Informacije na uradu ZSŠDI v Ulici Malta 2, tel. 33029.
SK DEVIN
prireja v nedeljo, 27. t. m., ob priliki Pokala ZSŠDI avtobusni izlet na Zoncolan. Informacije in vpisovanje pri Brunu Škerku, tel. 200236.
SPDT
prireja v nedeljo, 27. t. m., ob priliki Pokala ZSŠDI avtobusni izlet na Zoncolan. Vpisovanje za izlet in za tekmovanje pri Devanu Cesarju, tel. 911433.
ŠD MLADINA
obvešča vse izletnike, ki so se prijavili za izlet, ki bo v nedeljo, 27. t. m., na Zoncolan, da bo odhod avtobusa z Opčin ob 6. uri in iz Križa ob 6.15.
smučanju končana in da je nova prvakinja Michela Figini.
Figinijeva, ki bo 7. 4. dopolnila 22 let, je že osvojila veliki kristalni globus leta 1985. Dobitnica je tudi zlate kolajne z olimpijskih iger v Sarajevu v smuku in v tej disciplini si je tudi prismučala zlato odličje na svetovnem prvenstvu v Bormiu.
Četudi bi organizatorju uspelo izpeljati še zadnji smuk, bi Figinijeva skoraj zanesljivo osvojila prvo mesto na skupni razvrstitvi letošnjega SP, saj je bila njena prednost pred Oertlijevo kar 18 točk.
Tako se je končala letošnja smučarska sezona za ženske s premočjo švicarske reprezentance, ki je poleg Figi-nijeve in Oertlijeve dosegla še peto mesto s Schneiderjevo in sedmo mesto z Walliserjevo. V tej sezoni velja omeniti tudi preporod avstrijske vrste, ki je zlasti ugodno presenetila z Wac-hterjevo. Odlično pa se je izkazala jugoslovanska smučarka Mateja Svet, ki je na končni razvrstitvi šesta.
Končni skupni vrstni red za SP: 1. Figini (Švi.) 244; 2. Oertli (Švi.)226; 3. VVachter (Av.) 211; 4. Fernandez-Ochoa (Šp.) 190; 5. Schneider (Švi.) 185; 6. Svet (Jug.) 167; 7. VValliser (Švi.) 143; 8. Maier (Av.) 132; 9. Ouittet (Fr.) 116; 10. VVolf (Av.) 110.
Končni vrstni red smuka za SP: 1.
Figini (Švi.) 143; 2. Oertli (Švi.) 119; 3. VValliser (Švi.) 82; 4. Percy (Kan.) in VVallinger (Av.) 59.
Makabi - Partizan 98:84 (55:45)
MAKABI: Simms 15, Daniel 9, Aro-esti, Cornelius, Berkovitz 5, Lippin, Jamch 15, Magee 29, Cohen, Barlow 25.
PARTIZAN: Djordjevič 8, Obradovič 6, Ignjatovič, Grbovič 30, Savovič 11, Pečarski 10, Divac 8, Popovič, Paspalj 9, Nakič 2.
SODNIKA: Zych (Polj.) in Jungeb-rand (Fin.); GLEDALCEV: 10.000; PON: Aroesti (25); TRI TOČKE: Partizan 5 (Grbovič 4, Obradovič 1), Makabi 2 (Jamchy in Daniel).
TEL AVIV — V zadnji tekmi finalne skupine košarkarskega pokala prvakov so Beograjčani doživeli »načrtovani« poraz, saj jim Izraelci v »play-offu« bolj odgovarjajo od Špancev. Ne glede na vse možne računice je Partizan v Tel Avivu izgubil povsem zasluženo. Gostitelji so igrali zelo angažirano in večkrat vodili s precejšnjo prednostjo (41:29, 70:54 in 98:82). Gostje so nekajkrat zmanjšali zaostanek na šest, osem točk (56:48, 74:68, 87:80). Divac je že v peti minuti imel tri osebne napake, a Paspalj je nastopil poškodovan. Čeprav je Makabi večji del tekme igral brez Aroestija, je zlahka zmagal, še posebej po zaslugi treh Američanov.
Tracer - Aris	97:82 (45:38)
TRACER: Bargna 2, Aldi 13, Pittis 7, DAntoni, Governa, Premier 9, Meneg-hin 12, Brown 18, Montecchi 3, McA-doo 33.
ARIS: Lipiridis 3, Subotič 30, Romani-dis 8, Stamatis, Filippou 6, Bousvaros, At-hanasiapis, Doxakis 17, Wiltjer 18.
SODNIKA: Brys (Bel.) in Jones (Wa-les); GLEDLACEV: 7.000; PON Filippou (30), VViltjer (33), Lipiridis (33); TRI TOČKE: Tracer 2:10 (D Antoni 0:4, Premier 1:2, Montecchi 0:2, McAdoo 1:2), Aris 2:12 (Subotič 2:10, Romanidis 0:2). PM: Tracer 20:27, Aris 20:25.
MILAN To je bila antitekma, saj so gostje očitno skrivali karte. Galis ni dopotoval v Milan, Yannakis sploh ni stopil na igrišče, neznani Doxakis je dosegel 17 točk. Tracer se je kmalu prilagodil Grkom in trener Casalini je dal rezervam veliko priložnosti, izkazala pa sta se Aldi (4:5 v metih) in Pittis. Vsekakor je bil Aris do sredine drugega polčasa enakovreden Milan-čnaom, v 27’ je celo povedel, a nato je Tracer z delnim izidom 11:0 vzpostavil prejšnje razmerje sil.
OSTALA IZIDA: Saturn - Nashua
100:105 (59:62), 81:79 (42:42)	Barcelona - Orthez
LESTVICA	
Partizan	14 10 4 1290:1260 20
Aris	14 9 4 1346:1315 18
Tracer	14 9 4 1305:1286 18
Makabi	14 8 6 1326:1320 16
Barcelona	14 7 7 1367:1278 14
Saturn	14 5 9 1402:1415 10
Orthez	14 4 10 1210:1230 8
Nashua	14 4 10 1299:1441 8
FINALNI DEL
5. 4.: Makabi - Partizan; Tracer -Aris; 7. 5.: finale za 1. mesto.
Mravlje tretji v Melbournu
SYDNEY — Najboljši jugoslovanski tekač na ultradolgih progah Dušan Mravlje je v tekmi na 1.015 km dolgi progi od Sydneya do Melbourna osvojil 3. mesto. Progo je pretekel v šestih dneh, 14 urah in 10 minutah. Zmagoval je Grk Kouros, ki je štartal 12 ur za ostalimi udeleženci, jki jih je bilo 42 iz 10 držav.
Dietor vpoklical Stokesa
BOLOGNA — Bolonjski košarkarski klub Dietor je znova vpoklical Američana Gregorya Stokesa. Po 7. kolu je moral ta ameriški center prepustiti mesto beku Clydeju Macyju, zdaj pa bo nadomestil Floyda Allena.
Hvalevredna pobuda US Triestina Nuoto
Športno združenje Triestina Nuoto bo v sodelovanju z deželnim odborom F-JK Italijanskega združenja za raziskave o raku v nedeljo, 27. t. m., ob
16.30	v bazenu Bruno Bianchi v Trstu organiziralo mednarodno plavalno mladinsko tekmovanje. Svojo udeležbo so zagotovila številne italijanske ekipe, nastopili pa bodo tudi tekmovalci iz sosednje Jugoslavije. Pobuda bo v korist Italijanskega združenja za raziskave o raku.
Atletika: jutri ob 15.00 na Kolonji
w
Odprto prvenstvo AS AD Bor Infordata
Atletska šola AD Bor Infordata prireja jutri svoje četrto že tradicionalno odprto prvenstvo.
Na prvenstvu, ki bo na stadionu na Kolonji s pričetkom ob 15. uri, bodo člani atletske šole nastopili v šprintu na 50 m, v skoku v daljavo in v luča-nju žogice, to je v treh tradicionalnih atletskih disciplinah, v katerih se zaradi svoje enostavnosti lahko pomerijo tudi nečlani atletske šole, torej tisti, ki teh disciplin še niso spoznali in ki so osnova za vsak drugi šport. To svoje prvenstvo, ki je prav zaradi omenjenega razloga odprtega značaja in torej ni namenjeno zgolj njenim članom, atletska šola toplo priporoča vsem mladim iz 4. in 5. razreda osnovnih šol (skupina mlajših) ter 1. razreda nižjih srednjih šol (skupina starejših), ne glede na to, ali atletiko poznajo ali ne. Ni ga mladega, ki se še ni na ta ali oni način s svojimi vrstniki pomeril v hitrosti, v skoku v daljavo in v lučanju kamna, zato je to tekmovanje kot nalašč, da svoje sposobnsti v tem pogledu na uradnem tekmovanju tudi »izmerijo«. Atletska šola pričakuje množičen obisk svojega prvenstva. (I. P.)
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija deželnega odbora italijanske nogometne zveze je zaradi četrtega opomina za eno kolo izključila Massima Coslovicha (Primorje) ter Eura Petagno (Vesna) in Alessandra Sambuchija (Kras).
Farco Meblo v Padovo
Farco Meblo sporoča, da bo odhod avtobusa v Padovo, na prvenstveno
tekmo CUS - Farco Meblo, jutri ob 16.00 s Trga Oberdan v Trstu in ob
16.30	iz Sesljana.
Radio Opčine
V okviru športne nedelje na Radiu Opčine bodo v nedeljo, 27. t. m., ob
15.30	prenašali nogometni tekmi tretje amaterske lige, in sicer: iz Doberdoba Mladost - S. Vito ter iz Doline Breg S. Andrea.
Nadalje bodo poročila z Zoncolana, kjer bo zamejsko smučarsko prvenstvo, ter iz Saalbacha, kjer bo zaključek svetovnega smučarskega pokala.
Ob 18.30 pa bo direkten prenos tekme v košarkarski B-2 ligi Jadran - Fa-enza. V ponedeljek bo od 18.30 na vrsti tedenski športni komentar.
Mesnica
»GARSICA«
Nabrežina Center 144 - Tel.: 200020 Tržič — Ul. Timavo 15 — Tel.: 0481/72574
PRAZNIČNA PONUDBA:
PIŠČANČJI FILET	8.500	lir	kg
PURANJE MESO	8.500	lir	kg
OČIŠČEN PIŠČANEC	3.500	lir	kg
KLOBASE ”cotecchini“	3.500	lir	kg
TRŽIČ: ZORZIN IVANA — trgovina z mesom na debelo in na drobno
_^§CL_„UVOZ-IZVOZ PREDSTAVNIŠTVA_B d. d____
POOBLAŠČENI IZVOZNIKI
IVECO BO^B LANCIA Iirellj
34132 TRST, Ul. Geppa 9, tel. 040168802 - 34170 GORICA, Korzo Verdi 51, tel. 0481/33576
UHiuno
Jadran s polno paro
Po odlični predstavi v minulem kolu v Padovi se Jadran ves teden temeljito pripravlja za nedeljsko srečanje v tržaški športni palači proti Faenzi. Pred domačim občinstvom je seveda zmaga nujna. Na sliki: Robert Daneu z žogo med tekmo proti Muranu.
Košarka: v državnem prvenstvu kadetov
Pomemben uspeh borovcev
BOR ADRIAIMPEX - GINNASTICA
TRIESTINA	80:68 (53:33)
BOR: Arena 12 (lj2), Oberdan 4 (0:2), Zupin, Krasna 5, Škerk 13, Bajc 10, I. Bajc 14, Racman 8 (0:1), Smotlak 14 (4:5); TRI TOČKE: I. Bajc 2, Ažman 2, Škrk, Krasna, Arena po 1.
V anticipirani tekmi prvenstva državnih kadetov so borovci osvojili dragoceno zmago. S preveliko lahkoto so naši prevzeli vodstvo v prvem polčasu, tako da so v drugem delu začeli podcenjevati nasprotnika. Ginnastica je to spretno izkoristila in se tri minute pred iztekom tekme nevarno približala na 6 točk. »Plavi« pa so se spet zbudili in povišali prednost.
(L. Furlan)
MINIBASKET
Trofeja Jadran
BREG: Mingot 8 (2:4), Koren 5 (1:2), Pintarelli, Gobbo 12 (0:4), Cah 6, Vodopivec 4, Šturman, Žerjal 4 (2:4), Canzi-ani 4 (0:4), Klabjan 23 (1:2), Ota 4.
DOM: A. Pintar 9 (1:4), D. Pintar, So-šol 2, Skok 12 (0:2), M. Primožič, S. Primožič 14 (2:8), Feresin, Zuljan, Jakin, Prinčič 2.
Brežani so zmagali, ker so pokazali bolj skupinsko igro od domovcev. V vrstah Brežanov so se v obrambi izkazali Gobbo, Mingot in Koren, v napadu pa Klabjan. Pri domovcih pa sta Skok in S. Primožič zadovoljila tako v obrambi kot v napadu (L. K.)
Turnir Zini & Rosenvvasser
BREG - DARDI	72:35 (34:18)
BREG: Kocjančič 4, Gobbo 2 (0:2), Koren 2, Šturman 7 (1:4), Klabjan 11 (1:2), Mingot 8, Cah 6, Zeriali 14, Can-ziani 12, Vodopivec 6.
Z odlično igro v obrambi vse ekipe so Brežani osvojili visoko zmago proti Dardiju. (L. K.)
1. MOŠKA DIVIZIJA
DON BOSCO - BREG	95:69 (51:39)
BREG: Pertot 4, Koren 13 (1:2), Vodopivec 1 (1:4), M. Bandi 12, Barini 31 (9:11), Gusatelli, Canciani 2 (2:6), Šik 1 (1:6), Štrajn 2 (2:2), Zobec 2 (2:4).
Brežani so bili tudi v tem srečanju enakovredni nasprotniku le v prvih minutah, točneje do 13. minute. Odtlej pa so tehnično boljši domačini prevže-li pobudo v svoje roke in brez težav zmagali. (L. Koren)
Motokros v Šempasu
Začel se je spomladanski del tekmovanja v slovenski nogometni ligi in s tem tudi prava nogometna sezona. Od treh primorskih moštev - to so Koper, novogoriška Vozila in Izola - so največ iztržila Vozila, ki so na domačem igrišču odpravila Rudarja iz Titovega Velenja z 1:0. Zadovoljila je tudi Izola z remijem (2:2) v Celju proti Kladivar-ju, medtem ko je Koper, ki je doma igral le 0:0 s trboveljskim Rudarjem, razočaral.
H koncu se bližajo odbojkarska tekmovanja. Vsi trije primorski drugoli-gaši so izgubili. Salonit je neprijetno presenetil s porazom doma proti Pionirju (2:3), Nova Gorica je v ženski ligi izgubila na Ravnah z 0:3 in Koper v gosteh z Jedinstvom Elir z enakim izidom. Poraz so doživeli tudi odbojkarji Izole v slovenski ligi.
Bolje je šlo košarkarjem, saj sta zmagala tako Postojna (doma v igri z Novolesom) kot Nova Gorica, ki je točki vzela Železarju v Celju. Tudi rokometaši so bili uspešni: Jadran je zmagal v Trbovljah, Ajdovščina v Škofji Loki in rokometašice Mlinotesta doma proti Palomi.
Novogoriške kegljavke so že kolo pred koncem tekmovanja osvojile naslov republiških prvakinj in imajo možnost za napredovanje v višji rang tekmovanja.
Omenimo naj še, da bo v nedeljo v Šempasu velika motokrosna prireditev - prva dirka za državno prvenstvo v kategoriji 125 ccm in za republiško prvenstvo do 250 ccm. Začela se ob ob 14. uri.
D. Koron
Državni finale under 18 v Gorici
Gorica bo letos ponovno središče večjega športnega dogodka. Državna odbojkarska zveza je namreč dodelila goriški pokrajini priredbo letošnjega finalnega dela prvenstva under 18 za moške.
Državnega finala, ki bo od 3. do 5. junija, se bo udeležilo šest ekip, zmagovalke meddeželne faze, ki je pravkar v teku. Ljubitelji odbojke bodo torej prav gotovo prišli na svoj račun.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Do zaključka prvenstva manjkata še dve srečanji, a finalista skupine sta Li-bertas Cormons in S. Luigi, tudi če bo slednji izgubil z 01ympio.
IZIDI 10. KOLA: Azzurra - Lucinico 3:1, Cormons - Capriva 3:0. Capriva in 01ympia tekmo manj, S. Luigi dve tekmi manj.
LESTVICA: Cormons 14, S. Luigi 12, Lucinico 10, Azzurra 8, Capriva in 01ym-pia 6.
1. MOŠKA DIVIZIJA
IZIDI 11. KOLA: Grado - Naš prapor 0:3, Corridoni - 01ympia 3:1, Mossa - Fin-cantieri 3:0, S. Luigi - Mariano 0:3, Caldi-ni - Torriana 3:2.
LESTVICA: Intrepida 22, Caldini 20, S. Luigi 16, Capriva 14, Corridoni, Naš prapor in Torriana 10, Mossa 8, Grado in 01ympia 6, Fincantieri in ACLI Ronchi 4.
UNDER 16 ŽENSKE
AGOREST - LIB. KRMIN	1:3
(15:12, 12:15, 11:15, 7:15)
AGOREST: Magda in Maša Braini, Krašček, Florenin, Grillo, Fajt, Ocretti, Gaeta, Kuzmin.
Proti še nepremaganim Krminčankam je Agorest doživel časten poraz. Prinčičeve varovanke so namreč bile enakovredne nasprotnicam vse do 3. seta, z dobro igro pa so si zagotovile uvodni niz. Po izenačenju so slovenske odbojkarice zelo dobro začele tudi v tretjem setu in
BOR FRIULEXPORT - SLOGA SKLAD MITJA ČUK 3:0 (15:11, 15:9, 16:14)
BOR FRIULEXPORT: Vitez, Sancin, Vidah, Grbec, Brazzani, Visentin, Milanič, Fučka.
SLOGA B: Čebulec, Fabi, D. in S. Jogan, Križmančič, Repinc, Škerk, Drasič.
Tekma 3. kola finalnega dela pokrajinskega prvenstva under 16 se je končala s pričakovano zmago borovk, ki pa so se morale v vseh treh nizih pošteno oznojiti preden so strle odpor druge Slogine postave. Cilj borovk je bil, da zmagajo brez izgubljenega niza, Sloga Sklad Mitja Čuk pa se je na vse kriplje borila, da bi gostiteljicam iztržila najmanj niz. Slogašice so v zadnjih dveh nizih visoko povedle (v drugem 5:0 in 9:4, v tretjem spet 9:4). Servirale so močno, v obrambi pa so bile izjemno požrtvovalne, vendar jih je v končnicah izdala prevelika želja. Začetek srečanja je kazal na povsem drugačen razplet, saj so borovke po-
povedle z 11:5. Nekaj netočnosti in padec zbranosti pa so prispevali, da so Kr-minčanke nadoknadile vso razliko.
(—jo—)
IZIDI 20. KOLA: Torriana - Farra 3:1, Agorest - Cormons 1:3, Sagrado - Villac-her Bier 1:3, S. Luigi - Libertas Gorizia 1:3, Villesse - Grado 3:0.
LESTVICA: Cormons 40, Villacher Bier 36, Villesse 28, Agorest 26, Farra 22, Libertas Gorizia 20, Torriana 18, S. Luigi 16, Sagrado 14, Corridoni 10, Morafese 6, Grado 0. Corridoni in Morarese tekmo manj.
UNDER 15 ŽENSKE
ACLI RONCHI - SOČA ČERIMPEX 1:2
(13:15, 15:9, 12:15)
SOČA ČERIMPEX: E„ S., A. in M. Černič, Tuniz, Devetak, Soban, Florenin, Princi, Kovic.
Sočanke so tekmo z Adijem osvojile z precejšnjo težavo. Po prvem setu so igralke Soče delno popustile in kljub začetnemu vodstvu set izgubile. Tudi v tretjem setu so sočanke vodile z 8:0, nakar so popustile in končni izid celo postavile v dvom. Soča Čerimpex je na tem srečanju pokazala dokaj učinkovit napad, precej težav pa je imela pri sprejemu servisa. (Erika Černič)
IZIDI 11. KOLA: Pieris - Azzurra 0:2, Ronchi - Soča 1:2.
LESTVICA: Fincantieri 20, Soča 16, Ronchi in Azzurra 12, Pieris 10, Mossa 8, Fossalon 4, Lucinico 2. Fincantieri, Fos-salon, Lucinico in Mossa tekmo manj.
vedle 10:1. Odtlej so se slogašice opogumile in od točke do točke, z res temperamento igro, vse bolj manjšale višinsko in tehnično prednost borovk. Kljub temu je le prevladala večja izkušenost gostiteljic.
SLOGA KOIMPEX - VIRTUS 3:0
(15:2, 15:5, 15:4)
SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Fabri-zi, Foschini, Kocman, Lupine, Maru-celli, Rebula, Sardo, Škerk.
Potem ko so v prejšnji tekmi nekoliko nepričakovano gladko izgubile proti borovkam, se tokrat slogašice niso pustile presenetiti. V samih tridesetih minutah so brez najmanjšega problema premagale tržaški Virtus, ki je bil sicer zmagovalec druge kvalifikacijske skupine, vendar v vseh pogledih krepko zaostaja za Slogo Ko-pimpex. (INKA)
LESTVICA PO PRVEM DELU: Bor Friulexport 6, Sloga Koimpex 4, Sloga Sklad Mitja Čuk 2, Virtus 0.
UNDER 14 ŽENSKE
SOČA ČERIMPEX - S. LUIGI	3:0
(15:1, 15:4, 15:6)
_ SOČA ČERIMPEX: E., S., A. in M. Černič, Tuniz, Devetak, Soban.
Tekmo proti S. Luigiju so sočanke dobile brez težav. Že od vsega začetka je bila razvidna razlika med postavama. Domačinke so tokrat igrale dobro, medtem ko je bil S. Luigi neuigran.
(Erika Černič)
FINCANTIERI - OLVMPIA	0:3
(10:15, 7:15, 8:15)
OLVMPIA - LIBERTAS GORIZIA 0:3
(1:15, 3:15, 9:15)
OLVMPIA: Carrara, Princi, De Biasi, Bratina, Košič, Zotti, Brisco, Štekar, Pertot, Corsi, Plet.
Mlade odbojkarice 01ympie so se tokrat brez večjega uspeha borile proti nasprotnicam, ki so bile tudi fizično močnejše. Slovenske igralke so zgrešile preveč servisov in sprejemov, da bi lahko premagale nasprotnice, ki so te prvine dobro obvladovale. Prva dva seta sta bila v korist nasprotnic, saj so domačinke v teh dveh setih pridobile le štiri točke; nekoliko bolj enakovreden pa je bil tretji niz. (gs)
IZIDI 3. KOLA: Lucinico - Mossa 0:3, Soča - S. Luigi 3:0, Libertas Gorizia - Libertas Cormons 0:3, Fincantieri - Dom Agorest odloženo.
LESTVICA: Soča, Cormons in Mossa 6, Libertas Gorizia in 01ympia 3, Dom Agorest 2, Lucinico 1, Fincantieri in S. Luigi 0. Dom Agorest, Soča, Cormons, Fincantieri, S. Luigi in Lucinico tekmo manj.
UNDER 14 MOŠKI
Po dveh kolih je bilo kar polovico tekem preloženih, nekaterih, med katerimi tudi derbi med 01ympio in Valom, niso odigrali zaradi odsotnosti sodnika.
IZID 2. KOLA: Briški grič - Torriana 0:3.
LESTVICA: Torriana 5, Briški grič 3, 01ympia 1; ostale ekipe so brez točk.
(MJ)
VELIKONOČNI TURNIR
Vodstvo združene ekipe Agorest, ob sodelovanju društev Naš prapor in Val, prireja velikonočni turnir, na katerem se bodo pomerile mlade ekipe, ki vadijo v okviru treh društev. Prireditev bo v torek, 29. marca, s pričetkom ob 15.30 v sovodenjski telovadnici. Pod vodstvom trenerjev Marte Vižintin-Nanut, Danila Berdona in Mirana Strgarja se bo v Sovodnjah pomerilo kakih 15 ekip.
Prireditelji obveščajo, da bo avtobus iz Doberdoba (pred šolo) odpeljal ob 14.45, iz Gorice (Kulturni dom) ob 15.00 ter iz Štandreža (pred telovadnico) ob 15.10.
Under 16 na Tržaškem: vodi Bor
V	Modeni je zaradi sposobnosti in forme nesporni favorit Damelspit (sk. 1). Od skupine X se lahko za zmago poteguje Darim. Med prvimi bo prav gotovo Binario (sk. 2).
V	Padovi je naš favorit solidni Drimat, čeprav nima ugodnega štartnega položaja. Kljub penalizaciji je Faldamurt (sk. X) zmožen podviga, preseneti pa lahko Brunetto (sk. 1).
V	Neaplju je Flambola (sk. 1) nesporen favorit. Od skupine X je Cef-Iix v dobri formi, podcenjevati ne gre konja Embassy (sk. 2).
V	Firencah bi lahko zmagal sposoben in dobro voden Domizio (sk. X). Florens Fo (sk. 1) bo štartal ob ograji in lahko v tem položaju ostane do konca. Ercolina (sk. 2) je na zadnjih dirkah zadovoljila.
V	Milanu bo galop. Peal (sk. 1) je že dirkal v višjih kategorijah. Todi la Rocca (sk. X) bo štartal neotežen. Omeniti velja Carpiusa, čeprav se vrača po daljšem odmoru.
Galop bo tudi v Rimu. Kljub obtežitvi je naš favorit Manlouis. Od
skupine X naj omenimo Bandrola, ki je odličen finišer. Sigmpnd Frud lahko doseže dobro uvrstitev.
DIRKA TRIS
V Turinu bo štartalo 20 konj. Naši favoriti: št. 16 Ettore Mas, št. 18 Exo-dus RL, št. 9 Eurico Pont. Za siste-miste: št. 17 Corazon OM, št. 12 De-motico, št. 13 Fiocco di neve.
1.	—	prvi	1
drugi	X	2
2.	—	prvi	2
drugi	1	X
3.	—	prvi	1
drugi	X	2
4.	—	prvi	X
drugi	1	2
5.	—	prvi	2	1
drugi	X	1
6.	—	prvi	1
drugi	X	2
Jure Krečič
Avellino - Milan	x	2
Cesena - Juventus	x
Empoli - Como	1
Inter - Roma	x	2
Pescara - Verona	1
Piša - Ascoli	1	x
Sampdoria - Fiorentina	x
Torino - Napoli	1x2
Bari - Genoa	1
Lazio - Piacenza	1	x
Modena - Barletta	2
Parma - Bologna	x
Udinese - Triestina	1x2
Jure Krečič (20. 10. 1959), ki je ravno včeraj uspešno diplomiral iz arhitekture v Benetkah, se je začel ukvarjati s košarko pri 13 letih. Začel je pri Italsidru v raznih mladinskih kategorijah, da bi kot mladinec eno leto nastopal pri tržaškem Hurlinghamu. Po opravljeni vojaščini je prestopil v Borove vrste (trener in igralec). Bil je pomožni trener pri Jadranu Farco, sedaj pa je že dve leti tehnični vodja in pomožni trener Jadrana. Marko Marega je prejšnji teden pravilno napovedal 11 izidov
domači šport
JUTRI
SOBOTA, 26. MARCA 1988
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.30	v Padovi, Ul. Bruno: CUS Padova
-	Farco Meblo
MOŠKA C-l LIGA
20.30	v Štandrežu: Val - Latte Carnia Videm
MOŠKA C-2 LIGA
20.00	v Villi Vicentini, Ul. D'Aosta: An-chor Fix - Bor Cunja Avtoprevoz; 20.30 v Sacileju, Ul. Piccin: Libertas Sacile -01ympia Terpin
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	na Opčinah: Sloga Koimpex -Fincantieri; 20.30 v Fiume Venetu: Fiume Venelo - Agorest
MOŠKA D LIGA
19.00	v Sovodnjah: Soča Sobema -ACLI Ronchi; 20.30 na Opčinah: Sloga -Volley Bali Videm; 20.30 v Povolettu, Trg Liberta CRA Faedis & Savorgnano -Naš prapor IMSA
ŽENSKA D LIGA
18.00	v Martignaccu, Ul. S. Biagio: La-voratori Fiera - Breg Agrar; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Promovolley
1.	MOŠKA DIVIZIJA
19.00	v Trstu, na 1. maju: Bor - Libertas Rozzol
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
20.30	v Trstu, šola Morpurgo: NPT -Sloga Koimpex
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
15.30	v Trstu, Ul. Zandonai: Club Altu-ra - Kontovel Electronic Shop; 17.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Le Volpi;
19.00	v Trstu, licej Petrarca: Blitz Vivai Busa - Bor Friulexport
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
19.00	v Pordenonu, Ul. Rosselli: Amici del Basket - Bor Radenska
PROMOCIJSKA LIGA
18.00	v Štarancanu, Ul. Montes: Staran-zano - Dom Gometal
1. MOŠKA DIVIZIJA
19.00	v Nabrežini: Sokol - Amatori B.
NARAŠČAJNIKI
15.30	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Tecnoluce; 19.30 v Trstu, Ul. For-lanini 32: Ricreatori - Bor Indules
DEČKI
15.30	v goriškem Kulturnem domu: Dom - 1TC Solvay
PROPAGANDA
19.30	v Trstu, Ul. Visinada: Inter 1904 -Bor Indules
NOGOMET
UNDER 18
15.30	v Dolini: Breg - Montebello; 15.30 v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Luigi Vivai Busa - Vesna
CICIBANI
15.30	v Dolini: Breg Best - Soncini B;
15.30	na Proseku: Primorje - Zarja Adria-impex; 15.30 v Trstu, na Montebellu: Por-tuale - Zarja Adriaimpex
NAJMLAJŠI
15.30	v Stražicah: Audax - Juventina Ass. Carnica
POJUTRIŠNJEM
NEDELJA, 27. MARCA 1988
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
18.30	v tržaški Športni palači: Jadran -Faenza Banca Popolare
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	v Trstu, pri Sv. Sergiju: II Carso -Polet
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Dolini: Breg - Kontovel Electronic Shop; 15.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona - Saba A
DRŽAVNI KADETI
11.00	v Nabrežini: Jadran Farco - Cas-tor PN
KADETI
11.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Radiograf
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Nabrežini: Sokol - Polet; 11.00 v Trstu, Vrdelska cesta 32: Libertas - Breg Adriatherm
DEČKI
9.00	v Trstu, Ul. della Valle: Ricreatori
-	Kontovel Electronic Shop
NOGOMET
3.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Doberdobu: Mladost - S. Vito;
15.30	v Dolini: Breg - S. Andrea; 15.30 v Fossalonu: Fossalon - Gaja; 15.30 v Trebčah: Primorec - Domio
NARAŠČAJNIKI
9.45	na Opčinah, Ul. Carsia: CGS -Breg Best; 10.00 v Miljah: Fortitudo -Vesna
NAJMLAJŠI
9.00	v Dolipi: Breg Best - Fortitudo;
12.00	na Opčinah, Ul. Carsia: Primorje -CGS
ZAČETNIKI
11.45	na Proseku: Primorje - Muggesa-na: 12.15 v Dolini: Breg Best - Zarja Adri-aimpex; 9.30 v San Giovanniju al Natiso-ne: Natisone - Juventina Edilcasa
ODBOJKA
1.	MOŠKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - CUS
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
10.30	v Trstu, licej Petrarca: La Mar-motta - Sloga
UNDER 16 MOŠKI
10.30	v Repnu: Sloga - Inter 1904
DEŽELNI FINALE
UNDER 18 MOŠKI
9.30	v Prati: Naš prapor IMSA - CUS Trst
DEŽELNI FINALE
UNDER 18 ŽENSKE
9.30	v tržiški Športni palači: Sloga Ko-| impex - Itar Fontanafredda
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300 - din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000 - din, letno 60.000 - din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
H
zn
Trst
Član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
25. marca 1988
V Srednji Ameriki se je prižgala medla luč upanja na spravo
Sandinisti in contrasi podpisali sporazum o 60-dnevnem premirju in nadaljnjih stikih
MANAGUA V srednjeameriško krizo vpletene države in z njimi domala vsa Latinska Amerika so se včeraj oddahnile ob spodbudni vesti iz Sapoe, da sta po treh dneh pogajanj delegaciji sandinistov in contrasov podpisali sporazum o 60-dnevnem premirju.
Po napetosti iz prejšnjih dni je včerajšnji sporazum prvi konkretni prispevek na poti sprave in miru. Politični opazovalci pa svarijo pred pretiranim optimizmom. Sporazum predvideva predvsem prekinitev sovražnosti, sandinisti so se obenem obvezali, da bodo zagotovili svobodo tiska in omogočili političnim beguncem vrnitev v domovino. Contrasi pa so v zameno obljubili, da ne bodo sprejeli nobene vojaške pomoči razen humanitarne. Še vedno pa so razhajanja glede razorožitve protisandinističnih gverilcev.
Sandinisti bi želeli, da bi se to zgodilo čimprej, contrasi pa vztrajajo pri zahtevi, da je treba prej spremeniti politično ozračje, odpraviti ovire na poti
demokratizacije Nikaragve in šele nato bodo položili orožje. Delegaciji sta se tudi obvezali, da bosta nadaljevali pogajanja, naslednje bo 6. aprila v Managui.
Kostariški predsednik Oscar Arias je včeraj izjavil, da je sedaj vse odvisno od Reaganove administracije. ZDA morajo končno spoznati, da so pogajanja in iskanje sprave edina pot za premostitev srednjeameriške krize. Nikaragovski predsednik Daniel Ortega pa je včeraj poudaril, da bo preklical sporazum, če bodo ZDA nakazale contra-som napovedano pomoč.
Na sliki (teleioto AP): V nikaragovskem obmejnem mestecu Sapoa sta si šefa sandinistične delegacije general Humberto Ortega in con-traške Adolio Calero le izmenjala dokument, protokolarnega rokovanja ni bilo. Med podpisom pa sta bila prisotna tudi nikaragovski predsednik Daniel Ortega in mana-gujski nadškof kardinal Miguel Obando y Bravo.
Osvobodili Lin Biaove sodelavce
PEKING — Kitajske oblasti so izpustile iz zapora tri vojake, ki so leta 1971 bili soudeleženi pri neuspelem državnem udaru, ki ga je vodil Lin Biao. To je včeraj sporočil na tiskovni konferenci predstavnik kitajskega parlamenta Zeng Tao in je še dodal, da so trojico izpustili iz zdravstvenih razlogov.
Leta 1981 so kitajske oblasti obsodile na več let zapora deset oseb, med temi tudi 74-letno Maovo vdovo Jiang Qing, včeraj pa so izpustili 72-letnega bivšega generala vojnega letalstva Wu Faxiana, 73-letnega generala in bivšega političnega komisarja Li Zuopenga ter 67-letnega generala Jiang Ten-gjiaa. Pred dobrim mesecem so izpustili še enega iz skupine obtožene deseterice, in sicer 83-letnega Chen Boda, ki je bil član kitajskega politbiroja in eden največjih predstavnikov kitajske kulturne revolucije.
V zaporu torej še ostaja t. i. skupina štirih, ki jo sestavljajo Maova vdova Jiang Qing, 70-letni Zhang Chungiao, 56-letni VVang Hongwen ter 57-letni Yao Wenyuan. Prva dva sta baje močno bolna.
Nezaslišan izpad svobodnjaka Haiderja v parlamentu
Odškodnina za avstrijske naciste
DUNAJ — V avstrijskem parlamentu so včeraj popoldne izglasovali zakon o »častnem izplačilu« odškodnine avstrijskim žrtvam nacizma oziroma njihovim sorodnikom. Predsednica parlamentarne frakcije zelenih Freda Meissner-Blau je to označila za »kramarsko dejanje«. Po drugi strani pa je ogorčenje sprožil vodja FPO (svobodnjaške stranke) Jorg Haider s predlogom, da je spisku prejemnikov odškodnine treba dodati tudi sorodnike oseb, ki so jih po Haiderjevih trditvah v prvih povojnih dneh v Jugoslavijo »odvlekli partizani«.
Po zakonu, ki je bil včeraj izglasovan z glasovi poslancev SPO (socialistične stranke) in OVP (ljudske stranke) bodo avstrijske žrtve nacizma oziroma njihovi sorodniki prejeli enkratno »častno izplačilo« v višini 2500-5000 šilingov. Za SPO in OVP je to simbolično dejanje, oddvojeno od plačevanja pokojnin in drugih obveznostih do žrtev fašizma. Po mnenju zelenih pa je to nesprejerm Ijivo »kramarsko« računanje taboriščnih let in trpljenja v šilingih ter
pranje vesti za dolga leta, ko je bilo redno plačevanje odškodnine avstrijskim žrtvam fašizma neurejeno in pomanjkljivo. Podobno stališče kot zeleni zastopa tudi predsednik avstrijske židovske verske skupnosti Paul Grosz, ki je bil alternativno predlagal ustanovitev fonda, iz katerega bi prejemale finančno pomoč tiste žrtve fašizma, ki so v največji finančni stiski.
Zato pa je z nemško-nacionalno barvo in z izenačevanjem žrtev nacizma z njihovimi preganjalci ponovno prišel na dan Jorg Haider z ugotovitvijo, da je »treba pojem žrtev gledati širše«, da je potrebna sprava med »ponižanimi in razočaranimi« (razočarani - in to nad nacizmom - naj bi bili nekdanji nacisti) ter s predlogom, da se spisku »častnega izplačila« priključijo tudi imena sorodnikov, ki so jih bili s »Koroškega odvlekli partizani«. S tem je Haider ponovil staro trditev vseh koroških »domovini zvestih«, ki že nekaj let zahtevajo, da se v strogem središču Celovca postavi spomenik tistim (gre za spisek 130-300 pretež-
no nacističnih funkcionarjev in gestapovskih uradnikov), ki naj bi jih partizani s Koroškega v prvih povojnih dneh odpeljali v Jugoslavijo oziroma likvidirali.
Na Haiderjev predlog je najbolj ostro reagiral poslanec zelenih in koroški Slovenec Karl Smolle, ki je pred parlamentom razgalil pred in med vojno nacistično preteklost nekaterih od tistih, za katere je Haider zahteval »častno izplačilo«. Ob ogorčenju, ki je ob Haiderjevi zahtevi nastalo še posebno v vrstah socialističnih in poslancev zelenih, velja omeniti tudi današnji komentar v glasilu socialistične stranke Neue AZ (Arbeiterzeitung). Ta ugotavlja, da pomeni Haiderjev predlog (ki seveda ni bil sprejet) spričo dejstva, da so na Haiderjevem predlaganem spisku tudi imena visokih nacističnih funkcionarjev in nacističnih mučiteljev, navadno smešenje žrtev nacizma. »Njegov predlog je pošasten, vendar pa ne preseneča«, ugotavlja AZ, ki zaključuje, da je Haiderjeva FPO zbirališče »vedno včerajšnjih«.
. BOJAN GROBOVŠEK
V škandalu o »zlatih zaporih«
Trije osumljeni ministri zavračajo vse obtožbe
RIM - Parlamentarna preiskovalna komisija je včeraj zaslišala nekdanje ministre Nicolazzija, Darido in Vittori-na Colomba, ki so neposredno vpleteni v škandal o »zlatih zaporih«. Nad potekom zasliševanj vlada preiskovalna tajnost, kot se je lahko izvedelo pa so osumljeni bivši ministri zavrnili vse obtožbe, ki so jih proti njim naslovili genovski in rimski sodniki. Darida, Nicolazzi in Colombo so kot znano osumljeni, da so preko sodelavcev in osebnih tajnikov vnovčili podkupnine, ki jih je v zameno za gradnjo »zlatih zaporov« izplačeval pooblaščeni upravitelj gradbenega podjetja CODEMI Bruno De Mico.
Vittorino Colombo (KD) je novinarjem izrazil zadovoljstvo nad potekom zasliševanja, čeprav se seveda ni hotel in ni mogel spustiti v podrobnosti. Tudi Clelio Darida (KD) je bil po razgovoru s člani preiskovalne komisije videti precej zadovoljen. Sem nedolžen in sem zato logično zavrnil vse obtožbe, je povedal novinarjem, s katerimi je v prejšnjih dneh dokaj ostro polemiziral. Nekdanji pravosodni minister je očital tisku, da je ne glede na
potek preiskave že vnaprej razglašal njegove odgovornosti v tem škandalu, v katerega so poleg treh bivših ministrov vpleteni številni funkcionarji raznih ministrstev, posebno ministrstva za javna dela. Franco Nicolazzi (PSDI) pa se po zaslišanju ni hotel razgovar-jati z novinarji, ki so ga nestrpno pričakovali pred dvorano parlamentarne komisije. Tudi njeni člani niso hoteli dati izjav, z izjemo misovskega poslanca Tassija, ki je dejal, da so Darida, Nicolazzi in Colombo prejemali mastne odkupnine in zato jim bo moralo soditi ustavno sodišče.
Iz Genova je medtem prišla vest, da nameravajo tamkajšnji sodniki, ki so prvi odkrili škandal o »zlatih zaporih«, v kratkem formalizirati celotno preiskavo, kar pomeni, da se bo o aferi odslej naprej ukvarjal preiskovalni sodnik. Obstaja pa tudi nevarnost, da bo kasacijsko sodišče to preiskavo odvzelo iz rok genovskim sodnikom in jo dodelilo rimskim, kot že nekaj tednov vztrajno zahtevajo branilci vseh osumljenih državnih funkcionarjev. Za to se ogrevajo tudi Darida, Nicolazzi in Vittorino Colombo.
Italijanski dijaki na zatožni klopi
RIM Ali so res italijanski študentje oslički? Mednarodno združenje za ocenjevanje šolskega učenja je v preteklih dneh objavilo raziskavo, iz katere izhaja, da so italijanski študentje med najslabšimi. Ali je ta raziskava verodostojna?
Nekateri ravnatelji najbolj znanih rimskih licejev so se odločno uprli ugotovitvi, da so italijanski študentje pravi oslički. Ravnatelj rimskega klasičnega liceja Giulio Cesa-re, Mauro Tomassini je ogorčeno dejal, da je morda res, da so italijanski študentje nekoliko šibkejši v znanstvenih predmetih, toda ne gre pozabiti na dejstvo, da so v humanističnih predmetih skoraj nedosegljivi. Ravnatelj znanstvenega liceja Archimede, Giuseppe Contessa, pa opravičuje slabo pripravljenost v znanstvenih predmetih, ker je ministrski program slabo osnovan. Dejal je, da so dve ali tri ure na teden premalo za pouk lizike, kemije in biologije.
Če poseže vmes družina...
GIOIA TAURO — Ali še pomnite znan kavbojski film, ko je cela vas šla k vaškemu šerifu in zahtevala od njega, da čimprej izpusti »nedolžnega« zapornika? Nekaj podobnega se je včeraj pripetilo v Kalabriji, podrobneje v Gioi Tauro. Nekdo je telefoniral mestni policiji, da je neki človek pravkar zažgal avtomobil. Policija je takoj prihitela na kraj, kjer je avto gorel in aretirala 24-letne-ga dobrega znanca policije Biagia Guerrisija, ki je podtaknil ogenj. Nato je Guerrisija odpeljala na komisariat, kmalu nato pa se je zglasilo na komisariatu približno sto oseb, sami sorodniki aretiranega zlikovca.
Številna, zelo glasna skupina je na vsak način zahtevala od pristojnih oblasti, da osvobodijo Guerrisija in so pričeli ustrahovati policaje, češ da jim bodo podtaknili bombo, da jih bodo postrelili ipd. Kakšne pa so bile posledice »podviga«? Policija je aretirala še drugih devet oseb, med temi tudi 64-letno mater Biagia Guerrisija.
V pričakovanju poletja
Za izraelsko manekenko Šaron se je poletje začelo predčasno, saj je včeraj v Haderi predstavila kopalke modne kolekcije Gideon Oberson (Telefoto AP)
Dinarsko varčevanje pada
Najnovejši podatki o skupnem denarnem varčevanju kažejo na slab položaj jugoslovanske valute. 79 odstotkov vseh vlog so devize, le 21 odstotkov pa dinarji. To je le še dokaz več, da zaradi stalnega padanja vrednosti dinarja ga ljudje zamenjujejo v devize. Celotni prihranki, preračunani v domačo valuto, presegajo 18 bilijonov dinarjev.
Da se dinar spreminja v valute, pričata tudi naslednja dva podatka. Od vseh deviznih prihrankov je 48 odstotkov sredstev last Jugoslovanov na začasnem delu v tujini. Večji del (52 odstotkov) je vložen na. hranilne knjižice državljanov s stalnim bivanjem v Jugoslaviji.
Ena od rešitev, menijo denarni strokovnjaki, je v pripravi vzpodbudnih ukrepov za večje varčevanje domače valute. Dinarskim varčevalcem bi morali zagotoviti realne obresti, tako kot deviznim. Z drugimi besedami, ohraniti bi bilo potrebno dinarsko realno kupno moč, dinarsko varčevanje ne bi smelo prinašati izgub. Takšne računice pravkar preučujejo.
Med ukrepi za spodbujanje varčevanja omenjajo tudi možnost, da bi liberalizirali uvoz posameznih deficitarnih proizvodov. To so avtomobili in druge trajne potrošne dobrine, ki so jih lani in v prejšnjih letih nabavljali s pomočjo deviznih posojil. Realne obresti bi gotovo vplivale na uresničitev takšnih ciljev.
V razmišljanjih so stvari že za korak naprej. Če bi nekdo na primer prodal devize banki, bi mu morali omogočiti ponovni odkup tuje valute pod istimi pogoji, ki so veljali ob prodaji.
Z natančnimi predpisi bi bilo treba vzpodbuditi tiste državljane, ki denar hranijo v nogavicah, naj ga zaupajo bankam, saj bi v tem primeru vsi imeli večje koristi, (rn)