30. DECEMBRA — STEV 50—51 5 TRAN Kmetlj&ko gospodarstvo Velenie-Saleh: KMETIJSKI OBRAT BODOČNOSTI Kmetijsko gospodarstvo Velenje—Sa- lek je med največjimi državnimi po- sestvi v našem okraju, je pa tudi med najbolj razkosanimi. 285 ha kmetijskih površin in 84 ha gozda je raztresenih po 14 katastralnih občinah. Arondacija posestva? Le-ta je nemogoča, saj ni razpoložljivih površin niti za odskod- ;iiine ob dejstvu, da se Novo Velenje 'krepko zajeda v polja in travnike. OBRAČUN OB KONCU LETA ... Čeprav govorimo o kmetijskem obra- tu bodočnosti, je tudi sedanje stanje na posestvu v razmerah, ki mu dajejo •kvir, zadovoljivo. Letos so dobro go- spodarili. Pridelek pri pšenici je bil povprečno 33 stoto v na ha, pri ječ- menu 38 stotov, pri ovsu 21 stotov, pri krompirju 29.000 kg na ha. Sadna le- tina je bila slaba, toda kljub temu so prodali okoli 32.000 kg drugovrstnega sadja. Hmelja so imeli 15 in pol stota na ha. V hlevih imajo 70 krav, po ve- čini sivorjave pasme, ki so letos da- jale povprečno 2300 litrov mleka. Pole^ teh molznic imajo še 37 glav mlade živine. Posestvo ima seveda mnogo vzrokov, da bi gospodarstvo pokazalo slabše re- zultate. Toda kljub temu bodo imeli letos, tako predvidevajo, vsaj en milijon čistega dobička. KAR NEKOMU PRIJA, DRUGEGA SKRBI... Je že tako, da vsem ni mogoče ustre- či. Vsak je vesel dejstva, da v Šaleški dolini raste novo mesto — Novo Ve- lenje. Prijetno je za oko, ko človek po- gleda, kako čez noč rastejo iz tal po- nosne stavbe. Se prijetneje je ljudem, predvsem velenjskim rudarjem, ki sta- nujejo v lepih, zdravih in sodobnih sta- novanjih. Toda čez noč ima kmetijstvo tudi manj obdelovalne zemlje. V tem primeru je doslej bilo zazidano okoli 23 ha kmetijskih površin državnega po- sestva in to najboljših površin. Na kmetijskem posestvu si želijo, da bi čim prej dokončno zvedeli, kako daleč bo segala zazidava. V kratkem se bo- do morali seliti z vrtnarijo v Salek, ker bodo sedanji vrtovi pozidani. Ve- lenje bo potrebovalo tudi v bodoče, in to večno več, zelenjave in sočivja, BLIŽNJI NAČRTI... V prihodnjem letu je na vrsti raz- širitev hmeljskih nasadov v Smartnem ob Paki in gradnja tipske sušilnice. Tudi gospodarsko poslopje v Smartnem bodo morali adaptirati. Predvidevajo, da bodo prihodnje leto posadili 3 ha no- vega hmeljišča pod žičnico. Poleg teh večjih načrtov za prihodnje leto imajo še vrsto manjših. NAČRTI ZA BODOČA LETA ... Vsako zlo ima svoje dobro. Ce je za kmetijstvo rast Novega Velenja in raz- mah rudarske proizvodnje po eni strani trenutno škodljivo, si od tega dejstva v bodočih letih obetajo lep napredek. Na področjih, kjer so rudarji odkopali premog, se sedaj na površini zemlja ugreza. Te površine so rudniška last. Ko bo gibanje zemlje prenehajo, v Ska- lah in okolici bo to že čez dve ali tri leta, bodo te površine spet lahko ob- navljali. V prihodnjih treh letih, tako upajo, bo posestvo pridobilo okoli 60 ha obdelovalne zemlje. Te površine bodo morali z buldožerji znova izorati. Pred- videvajo, da bodo na teh zemljiščih uredili sodobne sadovnjake. Samo po- mislimo, kako lep pridelek lahko da tak 50 hektarski sadovnjak? Torej ob skromnih uspehih in pri naporih, ki jih vlagajo, daje veliko upanje bodočnost. Prav tako, kot nam vsem. Poslopje jKZeLenje—SaLeK, obrat Šoštanj VSEM DELOVNIM LJUDEM. PREDVSEM PA VELENJSKIM RU- DARJEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM 2ELT KMETIJSKO GO- SPODARSTVO VELENJE—ŠALEK V LETU 1958 OB.LO USPEHOV Žalska občina za pomnožilev o brin d dejavnosti Te dni je bil v Žalcu ustanovni občni zbor občinskega odbora obrtnih in ko- munalnih delavcev. Ustanovitev takega odbora so nujno narekovale potrebe, da bi se v bodoče uspešnejše reševali mno- gi problemi obrti in komimale v žalski občini. Dolžnost tega odbora bo, da bo preko zbora proizvajalcev skušal v ob- čani uspešno reševati te probleme, saj prav v tej občini obstojajo vsi pogoji, da bi se obrtništvo lahko prav lepo razvijalo. Zastopniki manjših obrtnih delavnic so na tem zboru ugotavljali, da oblastni organi za njihove probleme ne kažejo dovolj razumevanja in se v g^iavnem bolj zanimajo za tista večja podjetja, ki več ustvarjajo. Zato bo ta odbor delal v tesni povezavi z občino in zborom proizvajalcev za nadaljnjo raz- širitev in poživitev obrtne dejavnosti na področju občine. Tak odbor bodo v kratkem formirali tudi v Rogaški Slatini in Šoštanju, kjer tudi obstojajo vsa pogoji, da se komu- nalna in obrtniška dejavnost razširi in poživi. ŽENA DOM DRUŽIN ŽENA DOM Goste bomo imeli »Zenka, za Silvestrov© se pa le iz- kazi — imeli bomo goste«! S tako izjavo je v teh dneh gotovo marsikateri mož presenetil svojo življenjsko družico. Ce v naTX)vedanem obisku sliši eospKKiinja imena bolj znan h domačih prijateljev, ne bo v i>rever.ki zadregi in bodo pra- znovali pač bolj »po domače«. Zgodi pa se, da prii>elje mož tudi tuje, ald vsaj manj znane ljudi k praznovanju Silve- strovega večera — in takrat, predvsem mlada in neizkušena gospodinja rada -zgubi glavo <. Našim bralkam bomo zato posredovali članek iz zadnje številke mesečnika »Maneken«, kjOT avtorica piše, kaj mo- ramo pripraviti, če pričakujemo obisk. Sprejemanje gostov je neredko trd oreh, posebno za mlajšo, neizkušeno go- spodinjo. 2e teden dni prej je polna skrbi, kako naj postreže, da se bodo gostje čim bolje in udobneje počutili m da bo imela tudi sama nekaj od takega večera in ne bo vsa izmučena kot go- stiteljica. Koga in koliko gostov povabimo, je odvisno od tega, za kaj prirejamo po- gostitev. Za družinske praznike vabimo predvsem moževe in ženine sorodnike, v kolikor pa nam prostor (in seveda tudi denarnica) dopušča, pa še ožje prijatelje in znance. Vedno pa se moramo ravnati pvo prostoru, ki ga imamo' na razpolago. Za take priložnosti, ko imamo več go- stov v hiši, je zelo priporočljivo, da pri- pravimo jedila in pijače v obl ki bifeja. Tako lahko gospod.nja v miru opremi bife že pred pr.hodom gostov, nato pa si vsak gost sam postreže z jedili in pi- jačo, ki mu najbolj prija. Tak bife je posebno pr ki a H en za popoldanske m ve- černe pogostitve. Kako ga pr.pravimo? V ta namen je najpr.kladnejša večja podolgovata miza ali pa dve manjši skupaj. Postavimo ju ob steni, ker nam tako zavzemata naj- manj prostora. Ce pa imamo.dovolj pro- stora na razpolago, ju lahko postavimo tako, da sta dostopn. z obeh strani. Po- krijemo jo z lep.m belim prtom, na sre- dino mize postavimo vazo s cvetlicami, okoli pa razpostavimo jedila, ki morajo b.ti okusno razdeljena v skledah, krož- n.kih ali na podnos:jh. Poleg jedi mora biti zadostno štev.lo razn.h jediln h krožnikov, ki jih po vel.kosti zložimo drugega na drugega, da zavzemajo manj prostora. ZLice, vilice in nože zlo- žimo drugega poleg drugega, in sicer skupaj žl.ce, skupaj vilice in skupaj nože. Rez.ne kruha naložimo v kopico v lično košarico ali na krožmik. Ne po- zabimo na večje število prtičev. Za to so najprlkladnejšd papirnati, ki jih zlo- žimo v posebno stojalce. Na skrajnem koncu mize naložimo za- dostno število kozarcev in pijače. Pri- pravimo vino ali pivo, razne sadne so- kove, ne smemo pa pozabiti tudi na kislo vodo. Pijače naj bodo primemo hladne. Na primernem mestu — naj- bolje na majhno mizico — pa postavimo pladenj, na katerega gostje odlagaj® umazano posodo in katero s podnosom vred odnašamo v kuhinjo. Glavno jed moramo tako posrečen« izbrati, da si jo gostje lahko vzamejo tudi dvakrat, je pa lahko mrzla ali topla. V primeru, če jo serviramo toploi jo prinesemo na mizo šele takrat, ko so že vsi gostje zibrani in jih takoj opozo- rimo nanjo. K tej glavni jedi vzamem« še nekaj za predjed, bodisi narezek, ri- be, francosko solato in podobno ter ne- kaj za poslastico (pecivo in kompote). Na koncu postrežemo še s črno kavo, ki jo lahko skuhamo na električnem ku- halniku kar v sobi. In še nekaj ne smemo pozabiti — da je dovolj udobn.h stolov in miz aLi mi- zic, ne glede na velikost in obliko, dm. gost s krožn kom v roki ne hodi po sobi, ampak lahko udobno sede in odloži krožnik z izbranimi jedili. Ce pa takih mizic nimamo, pa lahko vsi skupaj se- demo za večjo jedilno mizo v sredini sobe. V tem, slednjem pr.meru lahka postavimo tudi pijače in kozarec na mizo. Gostov nikdar ne slimo k jedi in ni- kar ne bodite užaljene, če ne jedo toli- ko, kot bi ve želele. Vsak gost ima i>ač svojo mero. Gosta povabimo samo en- krat, naj še vzame potem pa ga pustimi pri miru, saj vsak ve, da mu prisrčna ponujamo. Gostom skušajmo napraviti bivanje pri nas čim prijetnejše, da bodo prišli še radi k nam in ohranili lep spomin na prijeten večer. S kakšno Igračo boste napravili otroku največ veselja? Pomena praktičnih daril otrok še ne razume in je zato prav, da starši poleg teh pripravijo svojemu malčku za novo- letno jelko tudi kakšno igračo. Vendar pa matere dostikrat ne zadenejo, s čim bi otroka najbolj razvesel le. Dedek mraz in novoletna jelka sta prav za prav najbolj otroška prazn ka, zato bo- sta skrbna starša — pa naj bo še taka stiska v hiši — znala za ta prazn k ku- piti otroku nekaj zgolj za veselje in igro. Veliko je otrok, dečkov in deklic, ki se v teh dneh gnetejo ob izložbah in pritiskajo svoje male nosove na mrzla okenska stekla, da bi videli to, kar je za njimi. Različnih starosti so in raz- ličn h značajev, zato so različne tudi njihove želje. Popeljimo te dni otroke po mestu in opazujmo jih, kam se bodo njihove svetle oči najbolj zapčile! Glej ga malega petletnega Drejčka. Njegov oče je precej premožen in bi mu lahko kupil marsikaj dragocenejšega. Toda ali je opazil, da so se Drejčkove oči s po- sebnim hrepenenjem ustavile ob polici, kjer so velike, živobarvne kocke naj- različnejših oblik. 2g jih ima v mislih pred seboj in sestavlja najbolj čudovite stvari: železnico, tunele, mostove, stol- pe, obzidje itd. S takim darilom bo pred- šolski fantič najbolj zadovoljen. Zapo- slen bo in kock se ne bo nikoli naveli- čal, ker mu bodo nudile vedno nove možnos^ti kombiniranja in njegova buj- na fantazija se bo čudovito razž vela. Kaj pa predšolsko dekletce? Ali se ni naravnost zastrmelo v čudovito leseno hišico, ki je opremljena s kuhinjskim pohištvom? O, kako rada bo punika »kuhala za družino:< in povabila svoje pr.jateljice k »dobri zakuski«. Dož.vlja- nje otrok ob takšni igri je zelo inten- ziivno. In te igrače se vaša punčka go- tovo ne bo naveličala. Prakfčno občutje in smisel za potre- be vsakdanjega živlienja izpr čuje otrok, ki si je izbral nekakšno omarico z mnogo predalčki in policami, kot j h tudi vidimo v trgovinah. Zdaj j h polni in zdaj spet premešča »robo< v njih. Doma bo pri tej igrački posnemal od- rasle pri njih delu, zraven pa tudi uril svojo spretnost. S to gračo bodo imele izr^no veselje predvsem dekl ce (vse do 10 let), za katere ne smemo misliti, da je edino punčka nj.hova najlepSa igračka. Nekateri dečki — pa tudi deklice so vmes — se ustavljalo ob tehničn h igra- čah. Saj pa so z nešteto mooiost za sprem'njanje 'n s številn m' preseneče- nji tudi v tesn ci zan m ve. Kr tičn' duh devet ali desetletnega otroka ob njih takoj išče pot, kako bi »skrivnostim« igrače pr.šel do dana. Pa ne mislimo^ da so otroci, ki teže najibolj za tehnič- nimi igračami suhoparni in neromantič- ni. Ni res, da recimo deklica, ki jo m»iče tehn čna igrača ne bi rada imela punč- ke. Morda ji obojega res ne boste mogli kupiti, potem se pač odločite za nek vrsten red — saj je morda v bližini njen rojstni dan. In če že kupujete svoji hčerki punčko, n.kar ne kupite preve- like in predragocene, saj se z njo ne bo mogla (odnosno smela) po mili volji igra- ti. Otrok nima rad prekrasne punčke, ki jo rabi le mama za okras kavča, am- pak ho5e imeti igračo res zase. Sama ji rada šiva oblekce, jo preoblači, umiva, polaga k poč tku itd. Zelo prikladne so zato tiste punčke, pri katerih dobim« zraven tudi posteljico, saj se vaša hčer- kica tako rada izkaže kot »skrbna ma- mica ;<, ki tudi v bolezni neguje svoj« punčko. Nad 10 let stard otroci sii tudi še radi igrajo, vendar so njihove želje tako raz- lične, da vam ne bi znala svetovati pra- vega. Res pa je, da ti otroci že bolj ra- zumejo praktična darila in bodo prar veseli lepega puloverja, copatk, šport- nih rekvizitov itd. Mnogo dečkov in de- klic v tej starosti pa bo prav posebn« razveselila primerna knjiga n se morda poleg nekaj sladk h pr.boljškov odločite kar zanjo V vsaki knj garni boste našli bogat izbor in če se ne motim, se bod« tudi letos po vseh knjigarnah prodajale mladinske knj ge za novoletno jelko p« globoko znižanih cenah. Avtomehanična delavnica Gajlek Anton Celje, Mariborska cesta 5, telefon 24-2t Poprav.la osebn h "n tovornih avtomobilov Cenjenim strankam želi srečno novo let« Elektro mehanična delavnica Jože DoVmcr Celje, M'kiošičeT» Z Telefon 22-27 Previjanje elektr'čn'h strojev, ma^jneti- z ranje vž galnih naprav. Avtoe'ektr čar Cenjenim strankam želi srečno novo let« NOVOLETNO VOSCiLO OD VOJAKOV POŠILJAJO Fantje, ki smo na odsluženju kadrov- skega roka v Titogradu, želimo vsem domačim in znancem srečno in uspehov polno novo leto 1958. Gaber Franc Podgoršek Viktor Mravle Franc Ignac Šimenc CELJE, LEVSTIKOVA 2 želi svojim strankam srečo v 1. 1958 Specialno izdelovanje ščetk in čopičev za industrijo, obrt, trgovino ter hišno uporabo Kupujemo žimo in ščetine! Gostilna (ulk na Lavi je obnovljena in zopet obratuje od 15. 12. dalje. Priporoča se za obisk in želi svojim cenjenim go- stom srečno novo leto! FRANJO DOLŽAN CELJE Kleparstvo, vodovodne instalacije želi svojim cen j. strankam obilo sreče in uspehov v novem letu MILOŠ KLINAR Ključavničarstvo Celje Drapšinova ulica 16 želi svojim cenjenim strankam uspehov polno novo leto 1958 Vsem cenjenim gostom želimo SRECNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1958. Vabimo vas na prijetno SILVESTROVANJE. Rezervacije za »Silvestrov menu« sprejemamo do 30. 12. 1957. Poleg stalne glasbe vas bo zabaval v vrtni dvorani orkester MA-KO. KOLEKTIV Hotela Evropa Kolektiv RUDNIKA LIGNITA VELENJE se ob zaključku leta zahvaljuje vsem potrošnikom in odjemalcem za sodelovanje v preteklem letu z željo, da bi v prihodnjem letu uspehi pri graditvi socializma bili še večji v korist naše sociali- stične družbe. Ob prestopu v leto 1958, kliče kolektiv vsem delovnim ljudem: SREČNO!