Poštnina pSafe^a v gotovini. v Ljubljani, v torek dne 4. okloora 1921. Leio \Ul •SLOVENEC« rella pt polti na vsa airaal Jugoslavije In v Ljubljani: n oelo leto naprej. K Uh. ■a ml UU „ .. „ 120 — n ootrt leU „ .. „ •»■— sa OB mesec „ .. „ 20«— Za Inosemstvo oeloUtno K 480'. B Sobotna izdala: a 2a oe.o leto.....K 40 — ia Uosemstvo . . . „ je-— HT Uredništvo 1« t Kopitarjevi ullot štov. 6/10. BotopUl se ae vračajo; neiranklrana pisma se ae sprejemajo. Uredn. telef. Str. 50, opran. štv. 328. Inscrati: Kuoatulpua peUm&ta (ii) inm široka in 3 mm visoka alt nje prostor) sa enkrat , , , pn K B'— poslana itd. . . po K !)•— Pri vetjem naročilu popust. Najmanjši oglas $9/9 ini« & 15. Izhnjn vsak dan IzvzemSl ponedeljka in Jneva po prazniku ob S. ari zjutraj. Mesečna priloge; Uastntk SKSZ Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi al. 8. — Raoun poštne brau. ljubljanske št. 850 aa naročnino In it. 349 aa oglase, avstr. ia češko 24.797, ogr. 28.511, bosa aro, 7563, Politična vabila. Po Sloveniji so v nedeljo razposlali politična vabila. Razposlala jih je JDS preko »Jutra«, na one pa, katerim glavno g'asilo dr. Žerjavove stranke ni všeč, jih je razposlal istotako v »Jutru« g. minister dr. Kukovec v svojem imenu. Vabila se glase na vse politične stranke izvzemši seveda na Slovensko ljudsko stranko. Prepričani pa smo, da bi bili povabili tudi to, če ne bi bili uver-jeni, da bodo njihove najmilejše prošnje za eventuelno »državotvorno« sodelovanje SLS-a z .TDS-om brezpogojno odbite. Vabilo, izdano od »Jutra« v nedeljo zjutraj, je naslovljeno na narodne socialiste. Narodnim socialistom »Jutro« najprej rahlo, zelo rahlo očita nekdanje ozke stike med obema strankama, spominja jih na denarne žrtve, ki jih je doprinesla staroliberalna stranka za narodne delavske organizacije — dokaz, da so liberalni gospodje tudi že v starih časih poznali samo eno idejo, namreč denar — spominja jih na ptujsko afero, katero je povzročila JDS zastonj, ker se kljub tej nečedni aferi ni mogla vsesti na ljubljanski rupanski stol, a vse te spomine našteva »Jutro« v tako ljubeznivem, ginljivem tonu, kakor našteva dobra žena izgubljenemu možu njegove napake v ljubezni polnem tonu odpustljivosti, ker upa, da bo postal zopcl priden in dober mož in Zvest soprog. JDS upa na združitev staroliberal-cev z narodnimi socialisti in pričakuje, da bodo postali pridni in dobri podaniki g. dr. Žerjava. Most, preko katerega se da priti do združitve, naj tvori seveda skupno sovraštvo proti »v principu nemoralnim klerikalcem«. Tega skupnega sovraštva se morajo po »Jutru« zavedati eni in drugi, »tega se morajo zavedati vsi obojestransko«. Dr. Žerjav torej upa na »koalicijo sovraštva« — in dr, Triller-ju priporočamo, naj enkrat to koalicijo sovraštva do dna preštudira in ugotovi hatera stranka je »v principu nemoralna«! Mnogo širokopoteznejši je v svojem političnem vabilu g. minister dr. Kukovec, On se obrača v prvi vrsti na SKS in na JSDS, nekoliko tudi na NSS. Zanimivo je, kaj pravi o samostoj-nežih: »Vemo. da jim je pripadla zgodovinska naloga v Sloveniji potisniti klerikalno stranko v manjšinsko vlogo nasproti dragim strankam. Vidimo nadalje, da ta politična skupina ni obveljala kot razredna stranka, ker se je odcepila od ostalih agrarcev,« To je važno. Iz ministrskih ust, in sicer iz ust ministra one stranke, o kateri je rekel samostojni vodja g. minister Pucelj, da vežejo samostojneže nanjo najtesnejše vezi, slišimo potrdilo tega, kar smo mi od nekdaj ugotavljali, namreč da samostojneži niso nič drugega kot liberalna pripregf) in nikakn razredna kmečka stranka. Mi nočemo trditi, da med samostojneži ni bilo ljudi, ki so mislili in verjeli, da bodo zasnovali v Sloveniji čisto agrarni pokret — iz besed g. dr. Kukovca, ki mora stvar poznati do dna, imajo priložnost spoznati čisto resnico. To resnico potrjuje tudi opazka dr. Kukovca glede nedavnega koketiranja g. ministra Puclja z radikalno stranko. O tem najnovejšem navideznem preokretu samostojnih politikov pravi dr. Kukovec: »Minister Pucelj, ki je bil par mesecev pred volitvami še podpredsednik demokratske stranke v Ljubljani, pač ni šel v borbo na kmečkem programu, da bi doživel to potovanje na skrajno desnico (v radikale). Če je poslušal vabljive glasove, mogel je to kot dober računar storiti le, da onemogoči priključek klerikalne stranke k radikalni.« Te ugotorvitve ministra dr, Kukovca si je treba zapomniti. >Dr. Pucelj«, bivši podpredsednik JDS, ni šel v borbo, da pristopi k raaikaicem, ampak da ostane pri demokratih in da pomaga kot »dober računar« demokratom streti klerikalcc. »Dober računar«, ki je zasnoval samostojno intrigo in koketiranje z radikalci, seveda ni g. »dr. Pucelj«, ampak — dr. Žerjav. Ta brez intrig sploh živeti ne more. Ker so pa samostojneži itak le demokratski privesek, pravi dr. Kukovec dalje, da je najpametnejše, da to odkrito priznajo in se deklarirajo kot — demokrati najčistejšega kova. Uprav klasično je poglavje o socialni demokraciji. Minister dr. Kukovec ugotavlja, da »socialna demokracija ni prišla do veljave kot jugoslovanska stranka«. Kaj pa pravi »Jutro« na uvodnem mestu v isti številki? »Po prevratu... je postala JSDS od Dunaja in Trsta neodvisna. Istočasno se je postavila na jugoslovansko državno stališče« (podčrtava »Jutro«!) Šef JDS-a dr. Kukovec ima torej o soc.-demokratih svoje posebno mnenje, ki za voditelje JSDS ni posebno laskavo: »Njeni prejšnji voditelji prehajajo v velepo-setniške oskrbnike in tovarniške ravnatelje, Aktivni voditelji stranke so se pa mogli prepričati, da soc. demokracija ni oni tip delavske stranke, Li in a pri nas veliko bodočnost,« Ergo: delavci marši- rajte v JDS! JDS potrebuje vse, kar leze in gre, da reši sebe in svoje ad- kate, ne zainetuje niti komunistov. Politična vabila JDS so naravnost smešna. Zlomljeni in razbiti ...nkurzni masi, ki ;c posvečei. . trohnobi in gnjilobi vsled njene neprincipielnosti in ki priznava edino!« vsezveličavni denar kot svojo politično idejo, se hoče tičnega vodstva! Kdo ji ga naj da? /i i v, Žerjavu res ni mogoče dopovedati, da ga pred njegovo priznano politično smolo ne rešijo nobene intrigantske sposobnosti? Mi »v principu nemoralni klerikalci« damo demokratom, v svesti si svoje moči in zaupanja med ljudstvom, en dober svet: Pustite dr. Žerjava in delajte sami, kar znate in morete, pa bodo uspehi boljši. Politična vabila, ki jih razpošiljata »Jutro« in g. dr. Kukovec za vstop v demokratski cirkus, so izraz lastne slabosti in strahu, JDS trepeče. Trepeče pred »v principu nemoralnimi klerikalci«, pred »kliko g. Peska«, pred veleposestniškimi oskrbniki , pred komunisti, in jelo pred »dr. Pucljem«. Take trepetlike imenuje naše ljudstvo figovce in slovensko ljudstvo obrača nemožatosii hrbet. Belgrad, 3. okt. (Izv.) Listi javljajo z ozirom na znano ponudbo dveh francoskih bank, da ustanove v naši državi tvornico orožja in munieije, sledeče podrobnosti: Lastnik neke francoske tvornice orožja je ponujal že leta 1919. naši državi svojo tvornico v nakup za ceno 5 milijonov frankov. Danes se govori, da gre pri tej ponudbi za neko staro francosko tvornico orožja, čije stroji so popolnoma zarjaveli in v kateri ni bilo mogoče izdelati ne ene nove puške niti takrat, ko je bila tvorniea nova. Govori se tudi, da je uprava francoske armade odvzela tej tvornici dobave za francosko vojsko, ker ie bilo v njej izdelano orožje za nič. Danes ponuja konzorcij . Omnium Borbe naši državi lo staro ničvredno tvornico za ceno 12(1 milijonov frankov. Na ta način bi lastnik tvornice zaslužil okrog 500 odstotkov ne glede na milijone, ki bi jih zaslužil v času, dokler bo trajala koncesija. O vsej tej zadevi bo na prvi seji zakonodajno skupščine interpeliral vlado poslanec dr. Momčilo Ivanič. za sooratm! in m Pr Belgrad. 3. okt. (Izv.) Koalicija med radikalci in demokrati se nahaja v stalni krizi, ker so se radikalci odločili, da vztrajajo na svoji zahtevi po odstopu Svetozarju Pribičeviča od ministrstva notranjih zadev, da z odstopom Pribičeviča pripravijo ugodnejši teren za sporazumno sodelovanje s Slovenci in Hrvati v parlamentu. V tem oziru si obetajo radikalci jako mnogo od akcije Stojana Protiča. BeSgrad, 3. oktobra. (Izv.) Zakonoda-ni odbor je danes razpravljal zakon o centralni upravi in določil ministrstva, ki naj ostanejo samostojna tudi po uveljavljcnu nove ustave. Kot zastopnik Jugoslovanskega kluba se je udeležil seje dr, Dubi-Iič, ki je predlagal, naj sc ministrstvo narodnega zdravja spoji z ministrstvom za socialno politiko. Temu predlogu so nasprotovali muslimani, ker bi zgubili na ta način enega svojega zastopnika v vladi, Dr. Dubiiie je dalje predlagal, naj sc ukine ministrstvo za šume in rude in naj sc gozdne zadeve pridele ministrstvu za kmetijstvo, oddelek za rude pa ministrstvu :.a trgovine. Poljedelsko ministrstvo se bo spojilo z ministrstvom za agrarno reformo v eno samo ministrstvo. Od ministrstva za promet sc odloči oddelek za pomorsko brodarstvo kot samostojen. Druga ministrstva ostanejo. Italijani podpirajo Albance. Belgrad. 3..okt. (Izv.) Današnji listi javljajo z ozirom na položaj o jugoslovan-sko-albanski meji, da se na več mestih bi-jejo ljuti artiljerijski boji. Naši so ugotovili, da razpolagajo albanski ustaši tudi s topovi večjega kalibra italijanskega izvora. V pristanišču v Draču se nahaja 12 italijanskih bojnih ladij. Generalki strajk v Julijski Trst, 2. okt. (Izv.) Generalni štrajk traja dalje. Med delavstvom vlada veliko ogorčenje, ker je očividno, da so industrijalci napravili načrt, kako bi delavske vrste s pomočjo lakote razcepili in potom posamezne kategorije uklonili. Danes so zborovale vse delavske zbornice v Julijski Benečiji in soglasno sklenile: da je v sedanjem boju vse delavstvo popolnoma solidarno, da se bo složno uprlo vsakemu zmanjšanju plač in prikrajšanju na drugih delavskih pridobitvah. Komunistična delavska zbornica je sklenila poslati vladi ultimat, da se morajo ladjedelnice tekom 24 ur zopet odpreti. Štrajkajo vsi delavci na kopnem in na morju. Izjemo delajo le še železničarji, ki so sicer že proglasili svojo Solidarnost ! s štrajkujočimi, vendar še čakajo navodil | iz Rima. V soboto so skušali nekateri trgovci v Trstu odpreti trgovine, kar so pa straže štrajkujočih preprečile. Z živili je Trst za prvo silo preskrbljen, nima pa vode in luči. Položaj je skrajno žalosten. Kakor se sliši, namerava vlada ladjedelnice rekvirirati, ako skoro ne pride do sporazuma. Zveza narodov in Albanija. Ženeva, 3. oktobra. Skupščina zveze narodov je sklenila, priporočiti albanski vladi, naj izjavi svojo zadovoljnost za današnjo določitev mej ik> poslaniški konferenci, kakor sta to storili že Jugoslavija in Grška. Tričlanska nepristranska komisija odpotuje takoj v Albanijo, da se uveri o izvedbi sklepov poslaniške konference. Za Iroške te komisije je na razpolago 100.000 zlatih frankov. Rdeča šo!a... Sedanja nemška ustava šolskega vprašanja ni končnoveljavno rešila, marveč prepušča to posebnemu državnemu šolskemu zakonu in izvršilnim določbam posameznih dežela. Tak zakon se sedaj pripravlja in začenja se vroča borba za šolo. Katoličani in verni protestanti zahtevajo verski pouk in versko vzgojo v šoli, drugi zahtevajo takoimenovano svetno šolo«. Ta označba je zelo nedolžna in če bi hoteli verjeti njenim propagatorjem, se za njo tudi deja: i o ne skriva ničesar veri sovražnega, ampak ima biti svetna šola«, le enotna, v verskem pogledu nevtralna šola, enako dostopna otrokom vseh veroizpove-danj ju staršev brez konfesije. Kaj pa se dejansko krije pod tem geslom, nam povedo dogodki na propagandističnem Rdečem šolskem tednu , ki so ga minoti teden priredili socialisti vseli treh struj v mestu Neukolln. V boljše razumevanje teh dogodkov moramo pribiti, da stoje za zahtevo po svetni šoli kot sklenjena politična celota ravno in edino-le socialisti. To je značilno zanje. V vseh drugih pogledih — političnih in gospodarskih — se je socialna demokracija popolnoma prilagodila stališču nesocialističnih strank in se zaradi tega ni plašila niti razcepov; samo v kulturnem pogledu so si ostali socialisti «■-sti in edini med seboj. Ne ljubezen do delavstva, ampak >ovraštvo do krščanstva jih edino še druži. Kdeci šolski teden v Neukollnu govori o iem glasno dovolj. Na enem izmed predavanj lega tedna je govoril neodvisni socialist dr. Lo\ven-stein, ki je med drugim rekel: Hoj /a svetno šolo je političen boj. Bog je kot izliv socialne skladnosti samo v neskončnost: projicirana kapitalistična oblast. f'ro-letariat ima zgodovinsko pravico, du sc odstrani tudi tukaj utelešeno načelo podrejenosti ... Pravi boj se ne bo izbojeval v parlamentu ali postavodaji, ampak pro-jetariat mora osvobodilni boj v kulturnih in gospodarskih vprašanjih izbojevati v svoji veliki masi sam. Svetna šola je prvi cilj tega b o j a. To je za vsakogar dovolj jasno povedano. Rdeči šolski teden se je zaključil z velikim demonstracijskim izprevodom po neukollnskih ulicah. O tem poroča Ger-mania :: (Sprevoda se je udeležilo 201)0 do 2500 oseb, med temi dve tretjini otrok. Spredaj so nosili zastave vseh treh socialističnih strank. Otroci so nosili napise: : Starši, osvobodite nas verskega pouka!' Zahtevamo socialistične učitelje! Resnično visoka nravnost je nravnost brez Boga in brez vraga! Išči novega duha iu preženi staro zlo, zahteva ti prinese sreče in ne sv. pismo! :>Doli s šolskimi nazad-njaki! »Pustite male priti k nam v svetno šolo! Za bogaprosto človečnost!-: Ko ji sprevod prišel mimo cerkve, kjer se je vršila služba božja, je kakor na povelje zasvirala godba, neki socialist je stopil naprej, zavihtel klobuk in zavpil: Ven s farji!-' Vse tri skupine v sprevodu so na to po vrsti odgovorile /. viharnim doli! Na Herzbergplatzu se je sprevod ustavil, nakar je nastopila socialistična govornica, ki je razvijala te-le misli: Pustite male k meni priti, tako je rekel veliki Nazarenec in tako pravimo tudi mi. Verski pouk se mora iz šole odpraviti. Zahtevamo svetno šolo. Otroci morajo svojim staršem odpreti oči in jih vzgajati. Nasprotujoče starše naj otroci prisilijo, da odpovedo verski pouk in če se v to ne dajo prisiliti, naj otroci pač brez dovoljenja staršev pridejo k nam; mi bomo potem že skrbeli za to, da bodo < mel i v svetni šoli ostati. Ni nam na tem, da bi se glasno zgražali. Pa tudi ni treba. Kar smo navedli, govori ob sebi glasno dovolj za vsakega pametnega človeka. Kar smo hoteli s temi vrsticami doseči, je le to, da znova opozorimo našo javnost na prave namene svobodomiselnih elementov, ki jih imajo s šolo. Prepričani smo, cla je med Jugoslovani, izvzemši socialističnih vrst, le malo ljudi, ki bi hoteli šolo, v kateri se vzgaja upor proti Bogu in closledno proti vsaki oblasti, upor hidi proti lastnim staršem. Gre le za to, da se razbistre pojmi, kakšna mora biti »bogaprosta« šola. Zelo bi se motil, kdor bi mislil, da bi bila šola, kakršno zamišlja naše demokratsko učiteljstvo s Pribičevičem na čelu, kaj boljša nego socialistična, češ v njej se bo vendar vzgajala poštena, domoljubna mladina. Doslej še ni nikdar nobena šola in nobena država obstala brez vere v nadzemsko avtoriteto, ki brezpogojno obvezuje vse brez razlike in žalostno se bo tudi v bodoče izjalovil vsak tak poizkus. Katoličani bomo branili versko vzgojo mladine do zadnjega diha. Uradniški zakon. Belgrad, 2. okt. V veliki dvorani občinskega odbora v Bchgradu se je včeraj začela skupščina uradniških organizacij iz vse države, na kateri se ima izvesti ujedinjenje vseh dosedaj obstoječih uradniških zvez in pretresali načrt zakona o uradnikih. Po daljši razpravi o zveznih pravilih se je začela načelna diskuzija o uradniškem zakonu, ki ga je izdelalo uradniško udruženje. Glavna načela tega zakonskega pro ekta se morejo v glavnem podati v nastopnem: Vsi državljani kraljevine SHS morejo vstopiti v državno službo po zakonitih pravilih, toda osebe brez moralne kvalifikacije in one, ki proglašajo proti-državna načela, ne morejo biti državni uradniki. Vsi državni uradniki so v prvih dveh letih službe začasni, po tem času pa postanejo definitivni, ako izpolnijo potrebne pogoje. Strokovna uradniška usposobljenost se dokaže z državnim izpitom v vseh panogah državne službe. Po izobrazbi se uradniki delijo v nastopne kategoii-je: 1. služba, za katero se zahteva popolna fakultetska izobrazba z diplomo; 2. služba, za katero se zahteva državna akademija, ali zrelostni izpit z višjo teoretično naobrazbo; 3. služba, za katero ie potrebna osemrazredna gimnazija, realka ali višja strokovna šola; 4. služba, za katero so potrebni štirje razredi gimnazije ali nižje strokovne šole; 5. služba, za katero se zahteva najmanj dovršena ljudska šola in 6, služba, za katero zadostuje najpotrebnejša pismenost. Najzadnja plača državnega uradnika je 5000 dinarjev, najvišja pa po kvalifikaciji 14 000 dinarjev. Vsa mesta v državni službi se popolnijo z natečajem, toda po izboru strokovne uradniške zveze. Uradnik se ne more povišati, dokler ne položi državnega strokovnega izpita. Vsak uradnik je moralno in rnaterijalno odgovoren za vse prestopke, ki jih napravi v državni službi. Državni nameščenec more biti odpuščen in kaznovan na podlagi razsodbe disciplinarnega sodišča. Odpuščen more biti tudi zato, ako se obsodi radi prešuštva ali ako je bil slabo ocenjen. Ocenjevanje službe ie obvezno in se vrši i-oncem vsakega leta. Uradnik, se odpusti iz službe, ako e bil trikrat zaporedoma slabo ocenjen, ali šestkrat v službi sploh. — Nato je podal član državne komisije za sestavo uradniškega zakona nekatera pojasnila o glavnih načelih, na podlagi katerih se bo zakon izdelal v državni komisiji. O tem se je razvila razprava. Belgrad, 3. oktobra. Na zborovanju državnih uradnikov in državnih uslužbencev se je najprej konenoveljavno redigiral pravilnik osrednje zveze, nato pa je bil soglasno izvoljen za predsednika saveza kasacijski sodnik Vaza Petrovič. Po volitvi je bila detajlna razprava o zakonskem načrtu, ki se tiče uradnikov, katerega je izdelalo udruženje jugoslovanskih uradnikov. Ta načrt stoji na stališču, da morejo biti sprejeti v državno službo samo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in tuji podanici naše narodnosti, ki imajo predvsem moralno in socialno kvalifikacijo in šolsko izobrazbo, katero zahteva njihovo mesto. Uradnik, ki opravlja državno službo, ne more aktivno sodelovati v politiki in ima samo svobodno volivno pravico. Pri členu, ki govori o sprejetju žensk v državne službe, se je razvila živahna debata, pri kateri se je sklenilo, da se omožene ženske ne bodo sprejemale v državno službo. One, ki so pa že v drž. službi, jo bodo iahko obdržale. Nato so se izpremenili nekateri členi, kakor n. pr. člen o razdelitvi uradnikov na kategorije po kvalifikaciji in člen, ki govori o sestavi sveta strokovnjakov za drž. izpite. Predsednik Vaza Petrovič, ki je tudi član drž. komisije za izdelavo uradniškega zakona, bo predložil izpremembe, dopolnila in opombe k zakonu, katere se je sklonilo predlagati na zborovanju zveze uradnikov svoji komisiji. Konferenca v Portorose. Rim, 3. okt. (Izv.) Konferenca naslod- stvenih držav Avstro-Ogrske se bo sestala v prvi polovici oktobra v Portorose. Sklicanje češkega parlamenta. Praga, 3. okt. (Izv.) ^Narodni Li&tyc poročajo, da se bo te dni vršila seja načelnikov parlamentarnih klubov, na kateri se bo sklenilo, da se narodna skupščina skliče na 18. ali 19. oktobra. V pivi seji skupščine bo podal finančni minister svoj ekspoze. Nemci se nameravajo zopet udeleževati sej. V ta namen bo imel dr. Lodgman te dni posvetovanje z ministrskim predsednikom dr. Bonešem. Italija in mala ententa. Praga, 3. okt. (Izv.) Nastop italijanskega poslanika markiza della Toretta v mažarskem vprašanju pomeni, da Italiju ni pustila, da bi češki ministrski predsednik dr. Beneš izvedel do konca svojo posredovalno akcijo. Italija noče, da bi mala ententa v mažarskem vprašanju samostojno nastopala. Praga, 3. okt. (Izv.) Vsled zadnjih dogodkov se konferenca češkega zunanjega ministra in ministrskega predsednika dr. Beneša z avstrijskim zveznim kanclerjem dr. Schobrom, ki je bila določena na dan 4. oktober v Budjejevicah, ne bo vršila. „£S| 110-01 Dunaj, 3. okt. Ententni zastopniki doslej na Dunaju še niso storili nobenega koraka glede povabila k porazgovoru o burškem vprašanju v Rimu, ki ga je včeraj naznanila Agence llavas. Vendar se pričakuje, da se zglasijo ententni zastopniki danes. London, 2. oktobra. Diplomatični dopisnik lista :>Daily Telegraph« piše: Lokalni puč Friedricha in njegovih tolp bi moral utrdili preverjenje, da je brezuspešno in naravnost nevarno, za sedaj voditi katerakoli pogajanja z Budimpešto. Težko je uvideti,N kaj naj se doseže s pogajanji t vlado, ki bolj ali manj odkritosrčno izjavlja, da ne more kontrolirati takoimenova-nih insurgentov in ki je s svojim ločenim, vendar pa istočasnim približevanjem k Rimu in Pragi pokazala svojo dvojno igro. V Angliji prevladuje mišljenje, da se na avstrijsko vlado ne sme pritiskati, da bi se odpovedala pravicam, izvirajočim iz oo-godbe, zlasti ako jo silijo tako ošabno in nečedno. Pridružiti se takemu po topanju ali pa odobravali ga, je, kakor se je izrazil britanski državnik, isto, kakor če bi za kršitev mirovne pogodbe razpisali nagrado. imsm London, 3. oktobra. V razgovoru z zastopnikom lista »Daily Nevvs; je izjavil Maksim Gorkij, da komunizem na Ruskem ne bo obstajal dolgo. Po njegovem mnenju bo nastala nekaka socialistična celo demokratska republika kakor v Zedinjenih državah. Ukinjenje blokade bi bila najboljša pot za rešitev Rusije. Sedaj v Rusiji ni možna nobena druga vlada kakor boijše-viška. Ako bi sedanja vlada padla, bi nastal v Rusiji popoln kaos. Grš!Na-rod priobČuje sledeče pismo g. dr. Rad. Kušeja, vseuc. profesorja, na uredništvo Naroda : Gospod uredniki K predmetu Pomoč duhovništvu prosim za objavo sledečih vrstic: Kot avtor vzdržujem članek v št. 216. v polnem obsegu ne glede na spremenjeno stališče Vašega lista in navzlic opazkam, priobčenlm v šl. 220. Zame sta človečnost in pravica pojma, na kojih dejanju ali besede posameznikov nc morejo ni- česar spremeniti; zame je hi d i cerkvena lastnina ustavno zajamčena; zame obstoja tudi avtonomno cerkveno pravo, ki ga mora priznati na polju notranjih verskih poslov (čl. 12. ustave), tudi država, in to pravo ustvarjajo v istini samo papež in škofje. Zame so župniki kot vodje matričnih knjig tudi državni uradniki, ki prištedijo državi celo armado činovništva, in zame obstoja končno predzadnji odstavek člena 12. ustavo, po katerem se morajo izdatki države za verozakonske svrhe deliti sorazmerno med posamezna veroizpovedanja. Odrekati državno pomoč ravno našemu delu katoliškega-duhovništva, je tedaj protiustavno.*: -f- Brez posebnega naslova ponatis-kujemo sledeče odstavke iz nekega članka o naši zakonoda'i: »Kmalu po prevratu je prišla razširitev poglavja 9. in 10. srbskega kazenskega zakonika na vso državo. A izvedba je bila silno nesrečna. Namesto, cla bi se zakoni raznih pokrajin no-velizirali, se je poseglo po razširitvi veljavnosti srbskega kaz. zakonika na druge pokrajine, čegar ne modernost je c v i d e n t n a.« — Dalje čitamo o zakonu o redu in radu: »Zakon o redu in radu je najhujši primer nekritičnega postopanja ustavotvorcev. Navzlic temu, da vidovdan-ika ustava prepoveduje ustanovitev smrtne kazni za čisto politične delikte, ta nesrečni zakon določa smrtno kazen celo za nedoletnike nad 18. letom, če so storili delikt po čl. 1. tega zakona. D a t a k a , v navadnem zakonuodrejenaka-zen sodnikov ne more vezati, ker so dolžni ustavo spoštovati, leii na dlani. Sicer pa imamo vse tisto, karje holel zakon o redu in radu uvesti, mi že b o 1 •' e odrejeno po naših d o s 1 e j š n j i h zakonih... Zalo se je pa uvedla pritožba zoper odloke upravnih oblastev, okrajnih glavarstev, — na zborna sodišča, ne da bi se oziralo na to,da je pri nas sodna in upravna organizacija strogo ločen a.« — In članek konču e: »Kdor ustvarja zakone, ki niti tehnično niso brezhibni, škoduje ugledu naše države«. — Ko smo to čitali, smo se vprašali, če ni to že enkrat povedal »Slovenec« In glej, prepričali smo se, da smo mi že vse to zdavnaj povedali, samo z drugimi besedami. Zato smo pa tako radovedni, kdo je novi »katoliški boljševik«, ki nam daje na celi črti prav in se popolnoma strinja z našim starim stališčem: In čuda golemoga, ali veste, kdo jc ta naš zaveznik? T o i e reci in piši: »Slovenski Narod« od 4. oktobra t. 1. I Neverjetno! ;>Slo-venski Narod« kaj rad prihaja do naših zaključkov, samo vedno pol leta pozneje, ko je že vse zamujeno in so razprave njegovih sotrudnikov le še bolj teoretične vrednosti v pomirjenje nezadovoljnih demokratov. -f Ministrstvo prosvete je postalo za vladavine g. Sv. Pribičeviča po zatrdilu belgrajske »Samouprave« pravcato strankarsko torišče za demokrate. Če človek čita obtožbe in pritožbe »Samouprave« nad delom tega ministrstva, mora skoraj mislili, da piše »Samouprava« o Ljubljani in o ljubljanskem višjem šolskem svetu. V Belgradu so nastavili toliko učiteljev in zlasti učiteljic, da ne vedo kam ž njimi, seveda samo pristaše demokratske stranke, dočim v notranjosti Srbije učnih moči silno primanjkuje. Med učitelji, ki jih je ministrstvo prosvete imenovalo za Belgrad, je pa prav malo takh, ki imajo za šolo godne otroke, tako da tudi ta drugače pri imenovanjih za učitel ske službe v mestih zelo važni razlog odpade. Poleg tega je imenovalo ministrstvo na mnogih zavodih kar po dva upravnika, enega učitelja in eno učiteljico, in istotako 2 šolska nadzornika za mesto Belgrad, učitelja in učiteljico, čeprav še eden sam nima preveč dela. »Samouprava« se dalje pritožuje zaradi imenovan) šolskih nadzornikov; kjer umre ali gre v pokoj kakšen nadzor-nik-radikal, pride čisto gotovo na njegovo mesto nadzornik-demokrat, Tako dela ministrstvo prosvete večinoma le na tem, da zadovolji želje demokratskih gospodov, procvit šolstva pa mu je deveta briga. -j- Možnost vladne krize. Listi poročajo, da se v dobro informiranih vladnih krogih govori, da se bo tekom prihodnjega tedna vrnil kralj Aleksander v Belgrad. Ker obstoja praksa, da ob priliki, ko stopa na prestol nov kralj, poda vlada demi-sijo, je podana možnost spremembe v vladi. V parlamentarnih krogih, ki stoje blizu vlade, sc pojavlja bojazen, da bi ob tej priliki mogel kralj poveriti sestavo vlade kaki novi osebi V slučaju, da dobi ta mandat ponovno Pašič, pa ni izključeno, da pride do velikih sprememb, kajti tako radikalci kakor demokrati so z mnogimi sedanjimi ministri kaj nezadovoljni. -f Reška konstituanta se zbere dne 5. t. m. na svoje prvo zborovanje. Mcssene in Spartn. Reški >Voce del Popolo priobčuje na uvodnem mestu članek dr. Dalma o jugoslovanskih političnih razmerah. Člankar očita kratkovidnost raznim Mussollnijem, Corradinijem in tudi D' Annunziu, da tako radi verjamejo veslom o neredih iu uporih v Jugoslaviji ter se vesele skorajšnjega pogina te najmlajše italijanske sosede. Prvič — pravi dr. Dalma — te vesti niso resnične ali so v?aj znatno pretirane; drugič pa: če Messene joka, se Sparta ne smeje. Narodno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev je za vse Jugoslovane nepreklicno zgodovinsko dejstvo, čegar misel je v vseh srcih najgloblje vkoreninjena; zanjo so ludi Radič in komunisti. Edino izjemo delajo Frankovci, ki so zato v službi Hortyja in dunajskih legiti-mističnih krogov. Vsa ta družba gre za upo-stavo habsburške države, največjega sovražnika Italije. Želeti propad Jugoslaviji, je toliko kot želeti slabo Italiji. Isto velja za Reko. Končno izraža člankar nado, da se Jugoslavija, ko se razmere urede, ne bo zaprla proti zunanjemu svetu s -kitajskim zidom, ne bo ovirala prevoza iz Ogrske ter bo sodelovala na upostavi gospodarske edinosti podonavskih dežela. Bmm ficivSce. — Kralj Aleksander ozdravel. Dopisnik »Jutarnjeg Lista< javlja iz Belgiada, da je kralj že okreval in da se bo lahko kmalu zopet povrnil v domovino. V informiranih krogih se govori, da se povrne kralj 10. t. m. Če bi pa kralj Še ne dospel do 10. oktobra, bo odpotoval ministrski predsednik v Pariz, kjer bo poročal kralju o notranjem in zunanjem položaju naše države. — Opozarjamo vse prijatelje petja na prireditev Pevske zveze v nedeljo 9. t. ra. Ob pol 10. uri bo sv. maša v frančiškanski cerkvi, kjer bodo peli združeni zbori, popoldne ob. 2. uri istotam pele litanije in potem ob treh pevski nastopi pevskih zborov posamič in skupno. Vstopnice od 1—5 dinarjev se dobivajo v Unionski trafiki. — Pevskim ztorom in udeležencem občnega zbora Pevsko zveze v Ljubljani 9. oktobra! Danes smo začeli razpošiljati izkaznice za polovično vožnjo, ki nam je bila dovoljena po državni železnici gl. razp. ministrstva saobračaja z dne 25. sept., štev. 32.388, po južni železnici pa gl. dop. obrat rav, juž. žel. z dne 20. sept., štev. 1773-11. Ako bi od kakega zbora ne došlo toliko udeležencev, kolikor dobe izkaznic, naj nam jih vrnejo. Za vsakega posameznega velja ena vstopnica, glaseča se na njegovo ime. Prosimo, da jih natančno izpolnijo in jih dado žigosat pri blagajni vstopne postaje. Vozovnic in legitimacij ne oddajte pri izstopu v Ljubljani, ker so iste veljaV-ne tudi za vožnjo nazaj (kot orlovske). Pevof naj se takoj po prihodu v Ljubljano zbero v veliki dvorani hotela Union, kjer se bo vršila točno ob 8. uri pevska skušnja. Takrat bomo žigosali tudi izkaznice za polovično vožnjo, ker so iste sicer brez žiga Pevske zveze neveljavne. Enkratna polovična vožnja velja za čas od 8. do vključno 10. oktobra. Kdor želi še legitimacijo za polovično vožnjo, pa se ni še priglasil, naj to nemudoma stori, da prejme izkaznico pravočasno. Za izkaznice bo treba plačati pri žigosanju v Unionu pol dinarja. Pevci pripeljite s seboj znance in pripelje lepega petja. — »Izvirna« poročila »Jutra«. Pooblaščeni smo izjaviti, da ie poročilo »Jutra« v št. 232 z dne 1. oktobra 1921 pod naslovom »Izgovori ljublj. škofa« glede parasiosa in incidentov popolnoma izmišljeno. — Proslava dograditve sokolskega doma v Radovljici se je obnesla prav klavrno kljub večtedenski reklami po časopisih in plakatih, katere so menda razpo-slali celo v Srbijo, ker so v pričakovanju par sto srbskih Sokolov postavili na glavnem trgu slavolok v cirilici. Pisalo in govorilo se je o posebnih vlakih, o par tisoč udeležencih, ko sta pa prišla oba redna jutranja vlaka iz Ljubljane in Jesenic, smo pa videli, da nas pred tako armado ni tre-oa biti strah. Po odkritju spominske plošče Olipu Boštjanu, ki je bil pred vojsko res Sokol, ko pa je prišel iž ruskega ujetništva, se^ je sam izrazil javno v gostilni, da Sokol ne bo več in je v isti go-stilni s o k o 1 s k e m u starostu p r i -solil par krepkih zaušnic in ga je vrgel pod mizo, se je razvila svečana povorka, v kateri smo šteli in našteli 105 Sokolov v kroju (med njimi 11 na konjih), 70 Sokolic, nekaj naraščaja; 10 samostojnih kmetov na konjih in 5 (reci in piši pet) narodnih noš in kakih 40 udeležencev v civilu. Sprevod je šel po glavnem trgu in mimo cerkve, kjer se je vršila ravno služba božja, je vojaška godba prav pridno igrala. Trg je bil čisto prazen, nobenega pozdravljanja, nobenega navdušenja. Dobili smo vtis, da se pomika mimo nas mrtvaški sprevod, ne pa svečana povorka o priliki trojnega sokolskega slavlja. Zastav je bilo na glavnem trgu vseh skupaj 12 in tuji gostje so iz vsega lahko sprevideli, da niso prišli v »naše« mesto, kakor smo čitali na slavoloku pred kolodvorom, ampak v mesto, ki Sokole docela ignorira. Običajna točka sokolskih priredi tev v Radovljici — pretep — sicer ni bila oficielno na programu, izvršila se je pa. Ker so naši somišljeniki celo sokolsko prireditev — tudi popoldansko telovadbo in veselico, ki se je vršila izven mesta — čisto ignorirali, so prišli zvečer Sokoli v mesto izzivat naše somišljenike. Ker nočemo nikomur delati krivice, bodi radovljiškim Sokolom na čast povedano, da so se obnašali to pot korektno, razen znanega pijančka P., ki je zvečer pred pošto v družbi Leščanov in Ljubljančanov povzročil neljube incidente. Sokol v kroju, doma iz Lesc, je pričal, da morajo nocoj vse čuke pobiti. Naši somišljeniki se prvotno za sokolska izzivanja niso zmenili, ko pa je eden od njih udaril našega Orla in ko je zajel g. A. iz Ljubnega divjati z odprtim nožem, je tudi naše minula potrpežljivost. Temu bojevitežu bo izvili nož iz roke in so oba gospoda iz Ljubnega primerno poučili, da se mirni in trezni Radovljičani ne dajo izzivati in pretepavati od ostankov razpadajoče iiberalne klike. Pametni Sokoli sami so se zgražali nad tem divjaštvom svojih bratov, pa so biii brez moči, da bi napravili disciplino in red. Sokolsko - liberalna kultura gre torej kljub r-Sokolskemu domu za omiko, prosveto in vzgojo« vedno bolj v klasje. Zvečer smo pogrešali pred pcšto dr. Ravniharja in dr. Pestotnika, ki sta bila oba v Radovljici, da bi bila vse na lastne cči videla. Zdravo! — Iz uredništva. Naš urednik g. Fran Terseglav je odšel na enomesečni dopust. — Kongres jugoslovanskih književnikov, ki se ga slovenski leporlovci udeležijo v kar največjem številu, bo dre 21. in 22. oktobra t. 1. v Zagrebu. Podpisani odbor prosi, da bi mu slovenski udeležniki čimprej poslali svoj priglas. Kongrer-u sme prisostvovati snrro ti« H, ki jo član kakega jugoslovanskega lepo-lovnega društva. — Odbor »Društva slovenskih lepo lovcev«. — Požar v Stranski vasi. Dne 28. ; ept. ob 8. uri 30 minut zjutraj je prijelo goreti v drvarnici posestniee Frančiške Mrnnko v Stranski vasi št. 4, občina Dobrova. Ogenj se je zelo hitro razširil na konjski hlev, na žitnico, na Marinkovo hišo in na hišo Franceta Velkovrha. Požar se je tako nag'o širil, da pogorelci niso mogli ničesar rešiti. Marinkovi je zgorelo do 2000 kg sena, voz, konjska oprava; škoda znaša približno 240.000 K. Velkovrhu je uiih' požar popolnoma vso hišno opravo, obleko, žilo, seno in 4 prešiče. Škoda znaša nad 400.000 K. Marinkova je bila zavarovana za 130.000 K, Velkovrh pa le za 5000 K. Ker je bilo močno veterno, je bila cela vas v nevarnosti, le požrtvovalnemu gašenju gasilcev z Dobrove in energiji orožniškega narednika Josipa Počkaja, ki je navduševal ljudi, da so pridno gasili, gre zahvala, da ni zgorela cela vas. Požar je povzročil 71etni Slavko KrmqQ, j?,Podutika. Prišel je k Marinkovi in jo je prosil kruha, katerega mu je tudi dala. Ker je otroka zeblo, je šel v drvnnvco in si je zakuril. Ko je dobro gorelo, je gasil, toda peklo ga je, ker ie bil bos in je zbežal. — Smrtna nesreča. Dne 29. sept. je delal rudar Anton Grabnar v jašc!:u Kotre-dež. Vozil je iz rudnika vozičke. Ko je ob pol 6. uri popoldne hotel postaviti s premogom naloženi vozaček na vedro, ni bilo na mestu vedra, vsled česar je padel voziček z Grabnarjem vred 22 metrov globoko v jarek. Pri padcu si je Grabnar pretresel možgane in drobovje, leva stran prsi je bila zmečkana, zlomljenih je bilo več reber iu noga. Grabnar je vsled dobljenih poškodb orecej umrl. — Stavka pekovskih pomočnikov v Pragi. Praga, 3. okt. (Izv.) Pekovski pomočniki so sklenili proglasiti stavko, ker so delodajalci odbili zahtevo po 20% zvišanju plač. — Tatvina delnic. Dunaj, 3. okt. (Izv.) V banki Lustig & Co. je bilo ukradenih 450 delnic hrvatske eskomptne banke. — Dražba lovav. Lova krajevnih občin Javorje iu Poljane nad Skofio Loko se bosta v četrtek, dne 27. oktobra 1921 ob polenaisti uri oz. 11. uri v občinski pisarni v Škofiilcki potom iavne dražbe oddala v zakup in sicer prvi za dobo od 1, decembra 1921 do 30. novembra 1926. drugi oa za dobo od 1. januaria 1922 do 31. decembra 1926. Za-kupri in dražbeni pogoii se zamoreio vpogle-dati na okrajnem glavarstvu v Kraniu med navadnimi uradnimi urami. — Neusmiljen sin pred sodiščem. France Meze, posestnikov sin z Broda, ie že dolgo časa sovražil svojega očeta Gregorja Mezeta. Dne 15. avgusta se ie France Meze brez povoda lotil svoiega očeta in ga ie neusmiljeno creteoaval: udaril ga ie večkrat z roko po glavi, f?a sunil z obuto nogo v levo stran prsnega koša in mu ie zlom;l dve rebri. Deželno sodišče ie prisodilo Francetu Mezetu 14 dni zapora. — Pretep v Podrečah. Dne 19 iuniia sc ie v Podrečah spri Jakob Mohorič v gostilni s fanti. Mohorič, ki ie hud preteoač. je ob tei nriliki poškodoval J. Rozmana in Fr. Narobe-ta Dež. sodišče ie prisodilo Mohoriču 3 mesece ieče, poostrene z enkratnim mesečnim postom in trdim ležiščem. — Za 130 milijonov tuunicije. Listi poročajo, da je vojni minister odredil komisijo, ki je že odšla v inozemstvo, da kupi za 130 milijonov dinariev municije.V komisiji so trije polkovniki in eden podpolkovnik. — Čemu imamo parlament! * f 55 P P V® h P f!$!!.f« f P š Demokratsko clpnuncijnnfstvo. V Gornji .Radgoni, eni najbolj izpostavljenih obmejnih točk, so demokratski eksponenti v svoji or:emcr.»;li jezi dennneirali več uglednih pristašev SLS, da imajo skrito orožje in rmtnieijo. Vsled teh deTUincifaeij so policijske oblasti naredil^ hišno preiskavo v tiskarni »Murske Straže«, v posojilnici in v nekaterih privatnih stanovanjih. Na-Š-i seveda niso ničcrnr. — Kakor poroča >Straža so prvi zapustili gostil-t no Kudničani so odšli za niimi in pod Rakovnikom sta se obe skupini udarili. Boi je bil zelo hud. Gusteli Žibert iz Rudnika ie bil z nožem dvakrat udarjen na glavi in so ga odnehali v bolnišnico. Z nožem ie bil vsekan po glavi tudi I-ranče Vehovec iz Rudnika, na : spodnjo ustnico ie bil z nožem usekan Stanko jereb iz Rudniške skupine. Mani ali več poškodovani s bili vsi borci izvzemši Vilje-■ ma Lberla, kateri ie med bitko izginil. li Na sodišču nfišln se ie manjša vsota eenarta, ki se iobi pri slugi dež. sodišča g. Skrabarju. W11 d g a n s : Uboštvo. Kakor smo že javili, otvori Ljudski oder v Ljubljani v nedeljo dne U. oktobra leiošnjo se;.-, i jo z uprizoritvijo \V!Wgan-eove psldejanske ž-doigre vUbešlvoc. Kakor na« zagotavljajo, obeta ta v-čer nuditi prijateljem našega ljudskega gledališča obilo umetniškega užitka. Ako pri bijemo še, da odpadejo s iemeljito re-novaeijo gledališke dvorane rr,e one neprijetnosti, ki so doslej marsikomu priskutilo Ljudski dom, potem smo gotovi, da začne v nedeljo Ljudski oder svojo serijo pod najugodnejšimi avspičijami. — Vstopnico zn ta večer se dob6 od danes naprej v II. nadstr. Ljudskega doma. Razpored vaj m ->Uboštvoc. Danes 4. okt. III, in IV. dejanje, v sredo 5. okt. V. dejanje. V če« trtek na odru L, II. in III. dejanje, v petek na odru IV. in V. dejanje, v soboto generalna vaja. — Pričetek vaj vsakokrat ločno ob 20. uri. — Režiser. Dramatični tofaj Ljudskega odra se ta teden ne vrši. Pjič pa so posetniki tečaja vabljeni, da prisostvujejo skušnjam zn »Uboštvo«. — Upravnik. Vtisi h Goriške. Piše Prekogorec. VIL Kulturni delavci. Kulturno delo je najlepše, ako počiva na idealni nesebičnosti; ni samo najlepše, dobiva tudi najlepšega odziva in si pripravlja najplodnejših tal. To opažaš povsod na Goriškem. En primer. Tu imaš v nekdanjem frontnem območju vikarja. Med vojsko je živel v notranjosti države kot begunec. Rešil je le najpotrebnejšo in najljubšo opravo. Od cerkve so ostali ;cmo zidovi, ki so pa sedaj že pre-pereli in v svojih vrhovih in grebenih pre-preženi z raznim zelenjem; kjer je bilo župnišče, se danes gromadi velikanska grobi i a. Bil pa ie med prvimi, Id se je vrnil domov.. Stanoval je najprej v Gorici. Toda že tekom leta 1919. se mu je posrečilo, da je laška uprava blizu nekdanjega župnišča in cerkve postavila barako za cerkvico in njemu za stanovanje. Cerkvica je nizka, lesena, a streha je krita z opeko, strop v njej pa je obokan. Zvonika nima, zvonov tudi ne. V bližini pa vise tri velike prasne plinov© shranjevalke iz jekla, na katere udarjajo in nritrkujejo, ko je čas za službo božjo. Sliši pa se to pritrkavanje neki prav daleč. Cerkvica je prav čedna; ljudstvo jo ima rado. Na lovi strani od vhoda je v njej za eno stopnico vzvišen podii, kjer nnhn-ja harmonij in kjer ima pevski zbor svoje mesto. Na desni strani je spovednica, ki je posebno ob nedeljah in praznikih zelo ob-legovana. Do sto oseb prihaja ob takih dnevih k obhajilni mizi. V vasi ni nobenega komunista, pa je bila cela fara evakuirana in ljudje razbegli na vse strani. Fara šteje okoli 1500 ljudi, ki stanujejo raztreseno na daleč okoli ter se pečajo skoraj izključno s kmetijstvom. Izgubili so seveda svoje domove, ki jih le polagoma zopet vpostav-liajo. Kakor siromaki so se vračali v svojo vas. Toda v ve'iko bodrilo jim je bilo, da je bil njih vikar v prav takem položaju kakor oni, pa vendar poln humorja iu poln srca za vse njih potrebe. Ponosni so zelo, da imajo tako čedno kapelico, najlepšo daleč naokoli, kjer so bile cerkve porušene. Njih vikar jim je tako izposloval! Vikar ali, če hočemo, župnik stanuje pod isto streho, ki krije tudi kapelico. Njegovo stanovanje loči le ena lesena stena od presbiterija in od Najsvetejšega. Silno zanimivo je to stanovanje. Obstoji iz ene sobe, ki je hkrati spalnica, obednica, uradna in delovna soba. Na steni visi dr. Krekova slika; v kotu ob oknu kletka s kanarčkom. V njej dobite tudi krasen, dragocen pianino. Tega ima naš vikar najrajši, zato je poleg matrik in not njega spravil najprej na varno in ga tako rešil iz razdejanja. On tudi komponira, preprosto sicer, a iskreno in ognjevito. Njegove skladbe so znane in ljudstvo jih rado posluša in rado pojo, ker jih tako lahko razume. V svoji fari poučuje in vodi pet pevskih zborov lu en tamburaški zbor. Ti zbori so mu v veliko veselje, pa naj nastopajo doma ali drugod. Učitelj mu pri tem zvesto pomaga. Oba se dobro razumeta, kar je ljudstvu v veliko korist. Poleg petja in tamburauja ima še cvetočo Marijino družbo. Dela torej v cerkvi in 7;u-naj nje, v šoli, kjer na raznih krajih poučuje krščanski nauk, in zunaj nje več kot dovolj. Kadar pa je truden, tedaj sede k svojemu pianinu, in tu pozabi na vse, na trud, na dnevne sitnosti in na vročino. Vročina je bila julija meseca v njegovem *sta-Dovanjuf naravnost grozna, ob solnčnem zahodu še v e d n o 36 stopinj C. ■ Kako moreš spati v lej vročini? -' Saj ne spim, se kopljem , mi je odgovoril. ' Sicer pa grem na zrak in tam spim pod zvezdami, če morem. e Z Italijani izhaja dobro. Prvič stoji kakor vsi drugi na stališču, ki ga je kot geslo izdalo politično društvo • Edinost?, da so sedanje oblasti legalne in da je treba radi tega življenje temu primerno vravnati; drugič pa Italijanom zelo imponira njegova glasbena naobrazba, listi pianino v njegovem r.stanovanju pa tisti snopi not, ki leže desno in levo od njega; končno zna lako prepričevalno crovoriti, da mu je prej ali slej uspeh zagotovljen. Zadnje čase je dosegel, da bodo ljudstvu zopot cerkev obnovili. V juliju so že vozili apno — 600 q ga potrebujejo —■ in pesek iz Soče. Tudi župnišče mu bodo popravili. Šola že stoji. Ljudstvo ga ceni, spoštuje in bi ga ne pustilo na noben način iz fare. Živel je že pred vojsko ž njimi; pretrpel je ž njimi vso vojsko in sedaj si delijo drug z drugim težke in vesele dneve; kako noj bi ga od sebe pustili, g. V. V., vikarja v K. pri Gorici? To je slika kulturnega delavca na Goriškem. V tej siki se odsvitajo več ali manj vsi! Ni li mikavna in zonosna? — Na nedeljski predstavi drugega dela muzikalne ljudske drame -.'Boris Godunovv. jc prodrlo to sijajno muzikalno delo s popolnim uspehom. Po vsaki sliki je občin-sivo oduševljeno ploskalo in igralce ponovno klicalo pred zastor. Besedilo je prirejeno po Puškinovi drami in obdeluje snov i • bogate zgodovine nasledstvenih bojev nisi, ih carjev, pomešano z ruskimi fantazijami 0 Rusiji nevarnih poljskih jezuitih, ki jih ruski umetnik slika po svojem, recimo ru-s:..;m pojmovanju. Režija je bila dobra, v veščih rokah (Boris Putjata), scenerija naravnost blesteča. Igralci so v splošnem icrrali in peli v splošno zadovoljnost, tako da obeta letošnja sezona napredek, ako se 1 e bodo zapostavljale, kakor smo opazovali lani, najboljše solistov, ke moči. Orkester (dirigent g. Rukavina) je bil tupatam malo preglasen, oziroma solisti preči!:': i, kar je bilo opaziti zlasti pri g. Kovaču (napačut Dimitrij), ki pa je na glasovnem materialu od prejšnje sezone znatno pridobil, mestoma celo pri g. Levarju (Boris Godunov), ki je bil sicer izvrsten v petju in igri. Z novim tenorjem, g. Sovilskim (knez Vasilij Ivano-vič Šujski) je opera pridobila dobrega pevca, ki razpolaga z dobro izšolanim, prijetnim glasom, ki bo kos tudi partijam, ki zahteve j j za popoln efekt tudi močnega glasovnega materiala. Nanovo angažirani pevki gdč. Kalinova (sopran) in gdč. Kal on -skova (mezzosopran) rnzpolr^ate s simpatičnim glasom. G. Zathey (menih Pimen) jo v zadnji sceni napravil malo vtisa nesii gurnosti, kar pa kljubtemu ni moglo zmanjšati vtisa, ki ga je napravil njegov blagodo« neč bas, izredno prijeten zlasti v višjih, ba-ritor.slcih legah, in njegova vseskozi dobra igra. Tudi ostali solisti, gdč. Thiervjeva, gg. Zupor, Mohorič, Trbuhovič, Zormnn, Peri !> o, Bratuž in ga. r,molenskaja so ugajali. Zelo dober je bil zbor in je samo želeti, da so ohrani na tej višini. 0 operi sami izpre-govorimo morda pozneje malo več. Sprememba repertovarja v opori. V torek dne 4. oktobra t. I. ob pol 8. uri zvečer pojo v operetnem gledališču Puecinije-vo Tosko za red D. Katoliški vestnik. c Marijina kongregaelia za gospode v |c-I zuitski kapeli ima svoj shod v sredo, 5. t. m. ob polosmi uri sveče r. Orlovske vestnik. Himen. Poročil se ie v nedeljo 2. t. m. br. Joško Dovč iz Stožic, član ieženskega Orla z gdč- Lojziko Čeniažerievo. Iskreno častita-mo! Br, ženinu in br. drudu srčna, orlovska hvala za velikodušen »tolar«, ki sta Sa podarila našemu odseku. Botf živi! — Orlovski odsek Ježica. Šentpeterski Orel v Ljubljani opozarja članstvo, da se vrši občni zbor dne 12. t. m. v prostorih Šentpeterskega prosvetnega društva. d Dijaki, dijakinje! Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice je izdal zelo lično opremljen .»Dijaški koledar . ki se priporoča vsem, tako J zbog njegove bogate vsebine, kakor zaradi njego- i ivega namena. Dijaški koledar obsega popoten pre- i jgled vseh dijaških organizacij, natančno statistiko i .vsega slovenskega srednješolstva ter razne druge j (zanimive podatke. Srednješolcem bodo posebno ■ dobro došle matematične formule, ki so zelo vest- ! no in izčrpno sestavljene. Dijaški koledar stane j 20 kron, pri večjih naročilih popust. Dijaki, dijakinje, segajte po koledarju in razširjajte ga, da bo prihodnje lelo Dijaški koledar se popolnejši, pravi almanah slovenskih dijakov! d Tovariši akademiki z dežele, ki še nimate stanovanja v Ljubljani, oglasite se v Dobrodelni pisarni (Ljubljana, Poljanski nasip št. 10). — Podružnica SDZ za Ljubljano. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Gosp. E. L. v Ljubljani: Dnevnik »Slovenec« se od drufie polovice septembra prodaja po trgovinah in tobakarnali v Jugosla- i viji po 2 K; tako ceno so že poprej imeli i ostali ljubljanski dnevniki. Naročnine za stalne naročnike pri »Slovencu« nismo dvignili •— kot sc je to zgodilo skoraj pri vseh dru-■£:>h dnevnikih. — Podjetja, obrti, trgovine, ki bi ne delala razlike med podrobno razproda- lo in med odjemalci na skupno ali na debelo, ne poznamo. »Veliki dobiček pri nadrobni prodaji, se razdeli na neprodane izvode in pa na zvišano provizijo kolpor-tenem. Somišljenik, ki si želi cenejši dnevnik, si pač kupi »Novi Čas za 80 vin. Slavko Plemelj. mestni tržui nadzornik: (Dalie.l Ustroj mestne mlekarne. Ker stojim na stališču, da pred občinstvom m treba nikake stvari prikrivati in da je posebno y gospodarskih vprašanjih občinstvo treba vzgajati k pravilnemu pojmovanju, da se ne bo pri nas to vprašanje pojmovalo tako neznansko naivno. kot se sedaj to vrši pri nas tako pogosto, podani v naslednjem na kratko, kako je zamišljen ustroj mestne mlekarne. Stojim na stplišču da se mora mlekarna polagoma razvili, ker je nemogoče, da bi čez noč ustvarili iz nič nekaj idealno popolnega. Neverjetno je pri nas, kako je mogoče, da se del našega občinstva brez vsakega sledu pravilnega pojmovanja prične zaganjali z vso ljutostjo v institucije, ki so namenjene njemu v veliko korist. Zadnji čas je, da se naše občinstvo y tem pogledu nekoliko iztrezni in disciplinira. Glede mestne mlekarne v Ljubljani nam je največja olajšava ta, da lahko delamo na sadovih naših prejšnjih umnih nacionalnih ekonomov, katerim se ni posrečilo v enem razmahu ustvariti popolno mlekarsko organizacijo. Ko bi bili prisiljeni delali mlekarsko centralo brez vsake podlage, bi bilo to absolutno neizvedljivo prvič vsled denarja, in drugič vsled tega, ker bi bilo skrajno težavno ustanoviti širom cele Kranjske mlekarske podružnice, brez katerih ni mogoče brezhibno poslovanje centralne mlekarne. Jugoslovanska mlekarska družba v Ljubljani, ki ima v Vojaški ulici št. 10 iako pripravne prostore za razvoj lepega mlekarskega zavoda in jo opremljena z vsemi potrebnimi stroji, ker razpolaga z zadosti lokalov /.a najsijajnejši razvoj mestne mlekarne, se preuredi na podlagi pogodbe med mlekarsko družbo iu mestnim magistratom v mestno mlekarno. Organizirana bo mestna mlekarna sledeče: Po celi Kranjski ima do sedaj fiksnih 17 podružnic. Te podružnice zbirajo od kmetov mleko takoj v svežem stanju. Ker so it podružnice pod strokovnim vodstvom, fc mleko vsakega kmctovalca redno analizira, tako da so vsake potvorbo izključene. Mleko se pbičuje p.) procentih maščobe, shranjuje v pi internih prostorih, navadno že v podružnicah pasterizira in redno odpošilja v centralno v Ljubljano. V ljubljanski okolici ic zamišljeno nabiranje mleka sporazumno s kmetovalci sledeče: V izdatnejših mlekarskih centrih se ustanovo večje nabiralnice, drugod manjše, mleko se bo pu z avtomobili iu drugimi prevoznimi sredstvi prevažalo v centralno mlekarno, kjer se pasterizira in pripravi za konsum. Mleko vsakega kmeta se sint-no analizira ter plačuje po tolšči. Izvršuje se to nu ta način, da se potep mleka redno po.?iliajo v malih steklenicah zapečatene in označene' probe mleka od vsakega kmetovalca, ki se v preizkuše-valneni laboratoriju centralne mlekarne redno analizirajo. Vsako mleko, ki je posneto ali pomešano z vodo, se zavrne. Na ta način kmetovalci takoj spoznajo, da jim vsako tudi najmanjše po-tvarjanje mleka nič ne koristi, ker dobe za čim boljše mleko tem več denarja. To je najizdatnojša metoda za pobijanje potvarjanja mleka. Mestna mlekarna bo začela delovati na podlagi provizo-ričnega dogovora do rednega delovanja občinskega sveta in ima že sedaj znsigurano zadostno množino polnovrednega mleka za celo Ljubljano. Kakor hitro bo pa Ljubljana spoznala, da se nudi občinstvu polnovredno mleko, se bo pa dosedaj neverjetno nizki konsum mleka močuo dvignil in ob količkaj spretni organizaciji in medsebojnem podpiranju bo lahko mogoče spraviti v Ljubljano vsako potrebno količino mleka za kritje mlečnega konsuma in vseh mlečnih izdelkov. (Nadaljevanje sledi.) BORZA. Zagreb, 3. okt. 1021. (Izv.) Devize: PeŠla 35, Berlin 193-198, Italija 933—945, London 885 lo 892, Newyork 229M, Pariz 1675, Praga 252—253. Dunaj 910-950, Curih 10—40.50, Napoleoni 750 do 770. — Valute: Lire 920, dolar 225—225.50. Curih, 3. okt. 102,1. (Izv.) Dovize: Pešta 0.JH0, Berlin 150, Italija 2275. London 2146, Nn\vyork 576. Pariz 1055, Praga 610, Dunaj 0.85, Bukarešta 5.10, Zagreb 250, Varšava 0.08. — Valute: nem. avstr. krone 0.26. Dunaj, 3. okt. (Izv.) Devize: Pešta 370, Berlin 2105, Italija 10.275, l.ondon 9860, Newvork 2300, Pariz 18.400, Praga 2725, Curih 45.500, Bukarešta 2645, Zagreb 11.00. Varšava 3750. — Valute: ogr. krona 368, nem. marka 2110, lira 10.201), funt sterlingov 9700, dolar 2410, frane. frank 18 tisoč. 300, čsl. krona 2730, švic. frank 15.500, lei 2060, dinarji 4850, poljske marke 38.',. i> Ustanovitev novega industrijskega podjetja v Ljubljani. Poroča se nam, da se pravkar vrše pogajanja za ustanovitev družba za oživotvorjenje večjega podjetja lesne stroke v Ljubljani. Glavni oddelek tega podjetja bo tvorila tovarna pohištva, v kateri se bodo izvrševale pri-proste kakor tudi najrazkošnejše mobilije; dalje vsa tapetniška, podobarska in stru-garska dela. Kot specialiteta se bodo izdelovale popolne pisarniške opreme ameriškega sistema ter razne druge specialitete. Drugi oddelek se bo bavil s stavbnim mizarstvom za opremo trgovin, bank, tovarn i. dr. Podjetje bo v tehniškem in umetniškem oziru na kvišku in dela specializirana, kakor je to uvedeno že v večjih inozemskih tovarnah, vsled česar se cene izdelkom znižajo za 20 do 25 odstotkov. — Import pohištva v našo državo je ogromen, zato je skrajni čas, da se tudi pri nas ustanovi tako pod etje, ki bo omogočilo občinstvu nabavljati si domače izdelke po solidnih cenah. Za dvakratno oUiavo v ednu se rainnn 16 kron.) BARVNI TRAKOVI, OGLJENI PAPIR. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 9 ČRKOSLIKAR. Bricelj Franc, Šelenburgova ul. 6. FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6. IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26. KLEPARJI Kom T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škoiijo. Priporočalo se sledeče domače tvrdke: KROJAČ. Slapar Oroslav, Ravnikarjeva ul. 13. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran Ljubljana, Cankar, nabr. S PARNA PEK A RIJ A Jean Schreya nasl. Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5. PISALNI STROJI Bar Fran. Ljubljana, Cankar, nabr. 5 PRE0BLEK0VALNICA KLOBUKOV za RAME in GOSPODE: Barborič-Završan, Mestni trg 6—7 RAZMNOŽEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 ŠPEDICIJSKA PODJETJA Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9. Uhei F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15, Žuran Martin, Mestni trg 12. MM. BAMm ©L d KLOBUKI in KONFEKCIJA: Kunovar Ivan, Stari trg 10. TOVARNA FURNIRJA, žaga in trgovina z lesom, Podrečje, p. Domžale. TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN, Mikuš L, Mestni trg 15. U.RARSKA POPRAVILNA DELAVNICA. Seliškar Ivan, Pol v Rožno dolino štev. 10. (Ceno in točno) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Woliova ulica 3. (Za dvakratno oiiiavo v tednu se računa 16 kron.) TRGOVINE Z ŽEI-EZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«. Valvazorjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta M. ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV: Cihlar Jos,, Dnnajska c. 67. ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. Schuster Anton, Stritarjeva uL 7« ca št. 26. Delu. fllavB. K 200,906.000. CenlraiO V 9si]ehu> ftezerve K 50,000.080. Kupuje in prodaja devize in valute najkulanfnejše. Obrestuje vloge na hranilne knjižice ln na tekočI račun po najvišji obrestni mer!. Prodajalko TS&Sffi: špecerijska trgovina v Ljubljani. Prenočišče se išče za pošteno služkinjo pri kaki dobri osebi za takoj ali pozneje. Naslov pri upravništvu pod štev. 3618. Mesto posebnih obvestil. Jože Žnidaršič, inšpektor v kabinetu min. financije, Jnlka Modic, poročena. Beograd Lahovo na Blokah 3. oktobra 1921. mlajšega zanesljivega, sprejme Pokojninski zavod, Šolski drevored 2, Prošnje z vsemi dokazili do 10. oktobra. Zahvala. Za številne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega ljubljenega in nepozabnega sina, oziroma brata, svaka in strica iji MU se tem potom najtople;e zahvaljujemo. Ob enem se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so spremili nadebudnega Lojzeta na zadnji poti ter vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov. Zdole pri Brežicah, dne 30. septembra 1921. Žalujoči ostali. Odvetniškega koncipienta i sprejmeta takoj dr. Josip Furlan i in dr. Vladimir Kreč, odvetnika v | Ljubljani. 3584 ' LllČIlfS/ energičen, pošten, za večje n 10niIX, poslopje v Ljubljani, se sprejme takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo lista pod šifro: »Hišnik«. illlEIHE!IIEIHEIIIEiME V Kamniku pri Ljubljani '»c se išče za takoj Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se lajšali trpljenje naše blage mamice, onim, ki so ji prinesli cvetja ter vsem, ki so jo spremili na njeni zaduji poti. V Ljubljani, 3. 10. 1921. V stalno službo sprejme- mn- Upravitelja za večje hotelsko ,,,u* podjetje. Poslovodjo za večjo kavarniško obrt. Skladiščarja, obenem kletarja. — Pogoji: Reflektant mora biti od poklica, priden in vesten. V poštev pridejo le oni z letnim spričevalom. Pismene ponudbe s sliko in prepisom spričeval ter zahtevo plače je poslati na upravo tega lista pod šifro: Upravitelj, Poslovodja, oziroma Skladiščar. Hrana in stanovauje v hiši. Če vrla ženska moč, jo tudi sprejmemo. 3526 V popolno oskrbo ^t; učenki, oziroma učenca nižjih razredov. Električna luč hi zračno stanovanje. Naslov pove uprava lista pod št. 3026. I----- Na stanovanje in dobro hrsann sPrpjmpm gospodično ali učen- £ii trnu ko _ Nnglov porl 5(- 3S2V pri upravništvu ^Slovenca«. 1—3 sob s kuhinjo. Cena postranska stvar. Cenjene ponudbe je poslati na upravništvo »Slovenca : pod: »Stanovanje v Kamnikuk štev. 3620. SIIISIIIEIIIsIlISmEllls Naznanjava cenj. naročnikom, da sva ustanovila g^ROVnO 3(329 čevljarsko delavnico iu se priporočava za izdelovanje čevljev boljše vrste, vzorcev in zgornjih delov, zagotavljajoč točno izvršitev. — Z vele-spoštovanjem Blatnik & Zupančič. Ljubljana, Sv. Martina cesta št. ti. 12 sežnjev, lepih in suhih imam do 30. t. m. na prodaj. Dalje imam tudi na prodaj S prašičev za pleme in 3 krave Cena po dogovoru. Matija Kozanioruik posestnik in lesni trgovec, Dobrova št, 33 pri Ljubljani. Prodam CIGARETNI PAPIR Olleschau Ptič in z vojaki, Abadie Patent, Ottoman, Altesse, nadalje pisemski, kan-j clijski, trgovski, konceptni, gladilni (šmir-j gel) in stekleni papir priporoča 3624 veletrgovina Osvald Dobeic Ljubijana, Sv. Jakoba trs: 9. vinske sorie -2- od 800 do 700 litrov in velike od 16 do 24 hektolitrov. — Naslov se izve v upravi lista pod štev. 356'). Naprodaj čevljar^^troj >Singer« (cilinderca), malo rabljen, po nizki ceni. Več se poizve pri IVANI ZUPAN, Trzin štev. 3. 3597 'ife .. sveče ia sivo (ešveško) milo nudi po najnižjih | cenah tvrdka Osvald Dobeic, Ljubljana, i Sv. Jakoba trg št. S. 3623 ski vojaščine prost, z večletnimi spričevali od enega gospodarja so išeo »a deželo. Po-nundbe pod >I)obra stalna služba 3(51.5« na upravništvo ^Slovenca«. EN0LSSH LESS0NS. resuntes her lossons. Courses will be . given. Intervie\vs. — Mondays Wednes-' days & Fridavs 5 to 6 o'elok. Dunajska cesta 2R. 3617 Rodbina Zorž. 1 Kot gospodinjo k otrokom iščem starejšo žensko. Nastop takoj. Na slov A. Plečko, Selo 47, Moste. 3628 STANOVANJE 2 sobi in pritikline v okolici Ljubljane ob železnici m** iščem. Nagrada dobra. Pouudbe pod šifro: >STAN< nn: Anončni zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica št. S. ?ABAEIE< in >SAMUM« ter modernih jezikov v poslopju učiteljišča 'stročnice sSAMUM« št. 2 oddaja po znatno (moško učiteljišče, Resljeva cesta) obse- znižani ceni — dokler traja zaloga — gajo: srbohrvaščino, francoščino, Iaščino.' trgovina Avgust Cadež. Ljubljana, Kolo-Vpisovanje in vse podrobno pri šolskem dvorska ulica št. 35. 3570 slugi. 3625 j---------- (ena pliš) zelo dobro ohranjeni, zelo prikladni za salon ali sprejemno sobo, naprodaj. — Naslov pove upravništvo ^Slovenca« pod štev, 3576. F šol, »h iek in laneno sboib t® Ca najvišje dnevne cene UuMjana, Gosposviilska c. 8, Tolcton Int. 3i9. fs moke S koruze, ovsa, brinja in vseh drugih deželnih pridelkov. Zahtevajte ponudbe! 2 garnituri Sprejmem takoj (švelarje) - 200 tesačev riburice iz riževe slamo in prave korenine, konjske, za likanje (Glanz), mazalke ler rasno špagn in čevljarsko prejo priporoča po najnižjih cenah 3622 OSVALD UOREin Ljubljana, Sv. Jakoba trg štev. 9. ■ S"jnonsTn m suamaim a m s ■ «i n za železniške J pragove Podjetniki dobe pojasnila v pisarni za šumske poslove DR. VUCKOVICn ZAGREB, MIKOLIČEVft U. biihihi Kapital: K 20,000.000. SLOVENSKA ESKOMPTMR BRMKR Rezerve okrog K 6,000.000. Podružnice: MOVO MESTO in RAKEK LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA STEV. 1 izvršuje vse banone transakcije^naj; DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT — ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI — BORZA