Štev. 98.
POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.
Dredniitvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod tez dvorišče nad tiskarno).
Z urednikom je mogoče govoriti te od
10,—12. ure dopoldne, ■okopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
V Ljubljani, v soboto, 80. aprila 1904.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za cele leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. t. Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacij«. — I n a e r atl se računalo enostopna petltvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat II b, za trikral
9 b, za več kol trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrita 26 b. — Pri večkratnem objavljeniu primeren popual. UpravniSkega telefona Stev. 188.
V edinosti je moč!
Združenje in skupnosti To je geslo, s katerim prodira ljudstvo in zmaguje. Tako je bilo še povsod, in tako bo tudi pri nas, ako neomahljivo vstrajamo.
Delavstvo v gorenji dolini je dalo zgled vsemu slovenskemu narodu. Dalo je tudi zgled za veliko borbo, batero bije katoliško-narodno ljudstvo na Kranjskem za svoje politične pravice.
Če pogledamo na delavske mase, katere so od dne do dne odvisne od sproti prislužene plače, se nam zdi težak boj, katerega bije ob stavki v gladu in pomanjkanju. A če se vendar odloči to ubogo ljud stvo za tak trd in požrtvovalen boj, kaj naj rečemo o politični borbi za prvenstvo slovenskega ljudstva v slovenski deželi?
Zmagati mora, ako je edino in če se ne da zbegati od zvitih nasprotnikov!
Tudi obstrukcija v kranjskem dež. zboru se da primerjati nekaki stavki. Vlogo kapi talističnih delcdajavcev igrajo tu liberalci, vlogo velikih delavskih mas pa zastopniki ljudstva, ki zahtevajo, da se ugodi njihovim zahtevam.
Vmes stoji vlada. Kam se naj nagne, da izpolni svojo dolžnost in vrne mir deželi, ki je potreben za naš razvoj ? Ali naj trmoglavo drži s trmoglavci, ali naj pokaže smisel za velike ljudsko zahteve, katerih prihodnjost je gotova, če je tudi trnjeva sedanjost P
Iz zadnjih dogodkov se lahko vsi na-uče, da naše ljudstvo ni več »nerazsodna masa«, katera se da nagibati od kapitalističnih liberalnih plačancev, ampak da gre z moškim korakom za svojimi cilji.
Prej umreti, nego odnehati! — je bilo geslo zadnje dni. In to geslo se je pokazalo kot trhla šiba, ki se zlomi, kadar hočejo z
njo biti po nas. Izstradajmo ljudstvo I — se sliši danes od slov. nemške liberalne zveze. A ako z združenimi močmi ne morete izstradati delavstva eneg&vacns* -btkoJjpdbte izstradali celo deželo
In vendar je mnog<*58S«iy u£4č>fn, da boste ugnali pol milijona ljudi, ki so neodvisni od vas, kakor pa nekaj tisoč, ki morajo pri vaB zaslužiti vsakdanji kruh!
V	edinosti je moč! To je rešilno geslo za sedanji politični položaj v kranjski deželi — to je rešilna beseda za naše obmejne Slovence!
Ali se ne pridružuje zgodovini dvotedenske Btavke na Javorniku tudi vesel na roden moment? Kaže nam, da je povsod organizacija ljudstva tista sila, ki ohranjuje moralnost naših ljudi, ki jim daje pcgum za bodočnost in nado do ohranitve svoje narodne individualnosti.
Pomlad je tu! Jasno, vedro nebo nas kliče zopet na velike ljudske shode! Zopet povzdignimo zastavo ljudskega probujenja! Vsaka žila našega ljv^ skega organizma naj veselo zaigra mlado pesem življenja in upapolne delavnosti!
Boj na Javorniku.
Sava, 28. aprila.
Stavka končana.
V	uetek popoludne se je končal boj med industrijsko družbo, ozirome Lučk mannom in savskimi in javorniškimi delavci. Po posredovanju obeh župnikov omenjenih far, po res plemenitem prizadevanju okrajnega glavarja, pred vsem pa seveda po moški, zreli odločnosti delavcev samih, se je vse srečno končalo. Javorniški delavci dobe isto plačo, kakor njihovi tovariši na Savi, na Sivi se akordne plače ne poslabšajo, zavoljo stavke ne bo nihče imel ničesar trpeti in tudi delavkam se zagotovi boljše, pravično ravnanje. To je prineala de putacija delavstva od Luckmanna k shodu, kjer je bilo zbran h nad 2000 ljudi in tam
so se ti pogoji soglasno vzprejeli. V petek zvečer so že jele Martinove peči delati in v ponedeliek se prične v vseh oddelkih redno delo. Delavci so s treznim premislekom poudarjali. Je take zahteve, ki se morajo brž izpremeniti. ,,
Marsikaj je seveda še zboljšanja potrebno ; tako zlasti pri nekaterih oddelkih, na pr. pri valjavcih delavska doba in pa odmori med delom, kakor tudi najmanjša plača za šihto. Upati smemo, da se te stvari urede odslej mirnim potom. Stavka je iz učila Luckmanna in delavce. Ti so šli zedi-njeni kot eno telo iz nje, utrjeni v moški samozavesti, ponižni, a brez otroškega 'napuha, zaupni v bodočnost brez sanjarstva. Organizovano je, in še nekaj : polno odkritega, moškega preziranja do liberalnih kapi talistiških podrepnikov, polno zavestnega gnusa nad »Slov. Narodom«. Luckmann se je vendar le pokazal moža poštenjaka, ki mu pravičnost ni še prazna beseda. Dalavci to vedo in trezno in pošten« presojajo njegovo ravnanje. S tisto treznostjo pa tudi zaničujejo »Narod« in njegov izdajavski, delavskim pravicam iz najpodlejših nagibov nasprotni značaj.
Socialni demokratje.
Prismolila sta se dva socialna demokrata včeraj na Savo; tajnik socialno-demokraške kovinarske zveze iz Gradca in za mešetarja ž njim Breskvar iz Ljubljane. Nekaj ključavničarjev sta spravila skupaj. Kaj sta jim kvasila, ne vemo. To pa vemo, da je graški romar sam na svojo pest šel k Lukmannu. Njegovega pogovora ne moremo kontrolirati, le to povemo, da so se delavci brž jeli razgovarjati na temelju svojih izkušenj, kako so socialno-demokraški voditelji dostojni kaki prijazni besedi, če je ž njo združeno kaj cvenka ... Ta Gra-čan je imel toliko žalostnega poguma, da je šel po svojem pogovoru med delavce in jim dejal, da vse ve, kako so plačani, in pristavil: „Delat pojte; ko se organizirate, pa štrajkajte!" To je govoril ta mož ob 2. uri; ob 5. uri je pa že Lukman vsprejel delavske pogoje. Delavci so po natornem nagonu čutili, da jih ta dva agenta moreta le razdvojiti in razsrdili so se nad nju, da je bilo treba resnega pomirjevanja. Moški
so iu nato pustili; a tu so se spravile nadnju ženske in so jima odločno zažugale, da ju nabijejo, če se brž ne odstranita. Potepeno sta jo odlezla proti Javorniku. Socialno-demokraški delavci sami v ogromni večini obsojajo postopanje graškega sitneža.
Shod.
Ob štirih je bil javni shod pri Markežu; ogromna množica ljudstva se je zbrala. Veličasten je bil pogled na to ljudstvo, ki se je v par dneh boja utrdilo v medsebojni ljubezni in resni samozavesti. Za tovariše na Javorniku so stali v boju delavci na Savi; brat za brata ! Predsedoval je Glavič. Govoril je o organizaciji dr. Krek; med njegovim govorom je prišla deputacija od Lukmanna. Gostinčar je naznanil, kaj je opravila. — Ob splošnem navdušenju se je shod mirno završil.
Elektrizovani od skupne misli so delavci dajali duška svojemu veselju. Zbrala se je tovarniška godba, in ko je nehala bledeti zlata zarja na zapadu, se je pričel slovesen sprevod od Jesenic do javornika. Lukmann je bil sam zadovoljen s tem. Težki dnevi boja so se brez boli v srcu za obe strani častno končali. Živelo zavedno delavstvo!
Povdarjamo še enkrat: V ti stavki so se delavci veliko naučili, spoznali so, kaj premore edinost, kaj premore organizirano delavstvo in gotovo je korist te stavke večja kot je materijalna škoda, ki jo ima od nje. Ta stavka je začetek nove dobe na Jesenicah in |avorniku. Delavstvo se je začelo zavedati svoje moči in spoznalo je, kje ima prave prijatelje.
Pa tudi g. Luckmann se je lahko veliko naučil. Priti je moral do spoznanja, da delavec nima samo dolžnosti, marveč tudi pravice, in če se mu pravice kratijo, je delodajavec kot poštenjak dolžan ustreči pravičnim njegovim zahtevam.
Naj se zavednih, organiziranih delavcev nikar ne boji! Zvestoba se da kupiti le z zvestobo, srce s srcem! Naj bo on zvest do delavcev, pa mu bodo delali delavci, ki so mu prodali svojo delavsko moč in razum, zvesto, in če bo on imel srce do delavcev, naj se ne boji, delavci ga bodo ljubili — in ne bo se mu treba bati — nove stavke.
LISTEK.
Iz novega sveta.
Sv. Pavel, 12. aprila.
Večer je že bil, in avgustovo solnce se je potopilo za novojorško mesto, za ta ne-botičen kup Bivega kamnja in temnožolte opeke. Črez morje se je ulegla megla, in na visokih jarbolah so se utrinjale razno-bojne luči, kakor drobne zvezde. V daljavi se je pa spenjala nad mračno plast boginja svobode in vihtela žarečo plamenico. Lepi trenutki, ko se čuti popotnik tako prostega, tako varnega pred vsako osebnostjo! Damo-tožje ti uspavajo narava in umetna čudesa — človek sanja z odprt mi očesi ! Bodočnost se ti pa kaže interesantno in žago-netno.
Pod nami se je valuckalo morje, okrog nas pa .šumelo šetajače občinstvo : morje poleg morja ? Peščena tla so bila jako bogato nastlana z bananinimi obličnami, ta hip so imela neko neverjetno sličnost z našo vežo, kjer smo v jesenskih večerih ličkali žolto koruzo. Promenado so razsvitljevale velike obločnico, in njihovo brenčanje se jo družilo s tankimi glaBki predrznih moskitov, ki so ae nsm krvoločno zaganjali v lica, Se
komarji se hočejo zavedati ameriške svo bode, to je pa res že nečuveno ! Prav nič večji niso od naših pohlevnih in galantnih, vseka te pa že tako čvrsto, da je joj !
Okrog »Zelenega paviljona« je bilo le malo občinstva, in tu smo trčili na gentle mane jako zaupljive vnanjosti. Zazdelo ee nam je, da bi ta cvet no užival predolgo nekaljene svobode, če bi zašel v katero na ših modernih mest.
Rizcapan, v volnatem jopiču, na glavi razdrapan klobuk — idealen vranji strah ! Vsakih pet korakov jo obstal in zapičil gor-jačo z dolgo konjico v smetna t'a. Ko jo je oprezno dvignil, sedel je na železu trdo na-boden smodkin ogorek. Tako jih je pobiral vso pot in jih dostojanstveno spušSal v platneno vrečo, ki mu je visela ob bokih.
Rusko-japonske homatije nam vznemir jajo atmosfero — povsod neka mrzličava nestrpnost! Anglež sočustvuje z Mongolci, v njegovem ostrogu zdita tudi Nomec in Poljak; Irci so razdvojeni. Po zadnji anglobur ski vojni se je napetost med prebivalci zelene Irske in njihovimi večletnimi zatiralci nekoliko cblažila. — Naš »Blaž" pa dokazuje z debelo pestjo svojo nevtralnost. — Ameriško časopisje potopi sleherni dan nad deseterico ruBkih ladij; če se pa te kar črez
noč prebude in ostavijo morsko dno, čaka jih drugo jutro ista usoda.
V naši čitalnici se dcgajajo jako vzbur-ljivi prizori. Opozicija nam kliče : „Pojdite na pomoč onemoglemu medvedu!"
A mi jih zavračamo : „ Vašim sorodnikom v Buffilu je dal japonski mikado košarico, ko ste hoteli izdati svojo narodnost!"
Dne 21. prosinca eo sklicali ameriški Irci v avli našega semenišča velik naroden kongres. Že vse popoldne so se dovtžali z električno železnico razni odličnjaki in ljudski zastopniki, na večer so drli kar tru moma.
Pri večerji je zavzemal najvišje mesto preč. nadškof Ireland, na njegovi desni je sedel slok mož, vranovih las, ki so mu v neredu padali črez duhovito čelo. Obraz je imel izsušen, oči nemirne, kretnje živahne, skoraj bi rekel, malce pretirane.
Ob deveti večerni uri je bila naša mirna avla zasedena do najskrajnejših kotičkov. Elegantne dame, plavolasi gospodje, resni starčki poleg nemirne mladeži — vse, kar je le moglo, je prišlo sem, da protestira proti svojim večstolctnim tlačiteljem. Kot glavni govornik je nastopil mr. \Villiam B. Yets, najpopularnejši sedanjih irsko-angleških pesnikov. Njegova propaganda je bila
vseskozi pravična in zdrava, dasi so jo prevevale na nekaterih mestih sanjarskc iluzije pesniške duše.
Ta irski narod !
V domovini ga je še nekaj nad 4 milijone, v Zedinjenih državah pa skoro še enkrat toliko. Sicer se že toči po marsikateri generaciji anglosaška in nemška kri, vendar jih je še vedno dokajšnje številce polnokrvnih. A najobupnejše je dejstvo, da niti ena petina vseh teh ljudi ne razume svojega rodnega jezika. Lepa literarna dela njihovih pradedov jim postajajo knjige zapečatene z devetimi pečatniki. V našem seminarju bo dobršnja polovica vseh bogo-slovcev irske krvi, a svoje materinščine so zmožni le trije.
„Intelectual, revival of Ireland" — Duševno vstajenje Irske ! to geslo naj odmeva iz pesniške lire in bojnih rogov vseh irskih rodoljubov ! Vsak razvit jezik je umotvor, ki ima svojo zgodovinsko in umetniško vrednost; soditi ga je treba po njegovi lepoti in izrazovitosti, nikoli nc po onih močeh, ki so si ga prilagodile.
Z neko neverjetno pijeteto se čuvajo po raznih muzejih stare črepinje, in mi naj bi pustili svoj jezik, da nam zamre vsled lastne brezbrižnosti? Ustanovimo si lastno
Ljudska posojilnica.
Na predvčerajšnjem občnem zboru je načelnik „Ljudske posojilnice" g. dr. Ivan Šusteršič podal o delovanju tega zavoda v preteklem upravnem letu naslednje poročilo:
Denarni promet leta 1903 je bil sledeči: Sprejemkov 23,474.589 K 18 v., izdatkov 23,423.908 K 35 v., skupaj torej svota prometa 46,898.497 K 53 v.
V upravnem letu pristopilo je na novo 185 zadružnikov in izstopilo 18. Stanje koncem leta 1903: 1624 zadružnikov z opravilnimi deleži v skupnem znesku K 6.496'— Stanje glavnih deležev je bilo koncem upravnega leta K 5.000 —
Hranilnih vlog se je v upravnem letu vložilo 3,508.324 K 54 v., vzdignilo 2.758.166 K 79 v., ostane 750.157 K 75 v. Stanje koncem.leta 1902 je bilo 7,419.093 K 04 v. in sklepom leta 1903 se je pripisalo obresti 322.937 K 39 v. Stanje hranilnih vlog sklepom leta 8,492.188 K 09 v.
Vlog v tekočem računu A s prirastlimi obresti je bilo koncem leta 508.602 K 30 v. Vloge iz tekočega računa B po 2,068.985 K 45 v. so se pa izročile „Zadružni zvezi", ki od 1. januarja 1903 naprej sama izvršuje nalogo centralne zadružne blagajne.
Razni do konca leta že ne zaračunjeni, na račun „pro divarsi" vknjiženi denarni prejemi znašajo 13.460 55 K.
Predplačane obresti znašajo: od posojil na vknjižbo K 4890 42, od posojil proti poroštvu K 4683 88. od menic K 2035.06, skupaj torej K 11.609 36.
Rezervni zakladi znaSaio. in sicer: glavni rezervni zaklad K 10 319 777», razpoložni zaklad K 41.060 087<, posebna rezerva za zguba K 44.004 02'/., skupaj K 95.383 88.
Penzijski zaklad za uradno osobje znaša K 3125 10. Vsa pasiva znašajo torej K 9,135 865 28.
Posojila na vknjižbo in proti poroštvu so se proti stanju lanskega leta nekoliko znižala, in sicer se je vrnilo K 1,355.812 88, medtem ko se je izplačalo samo K 1.284 474-55, torej manj izplačalo za K 71 338 33; stanje koncem leta 1902 je bilo K 4,819 484 90, ostane koncem leta 1903. K 4,748 146 57.
Temu nasproti je pa v tekočem računu A stanje posojil v letu 1903. za K 1 731 475 99 narastio in je znašalo aoncem leta K 3 367 184 98.
Pri raznih zavodih jo bilo koncsm leta i naloženega denarja K 519 000 65
M e n i c sa je v preteklem letu eskomp j tovalo za K 648.596 37, vplačalo pa kron 75847547, torej več vplačalo K 109.879 10; stanje koneem 1. 1902 ie bilo K 319.889 33, ostane koncem leta 1903. K 210 010 23.
Vrednostni efekti so znašali koncem leta 1903. K 102.39990.
Stanje nepremičnin se je zmanjšalo, ker smo našo grešJino v Metliki prodali m po sedujemo sedaj samo hišo v Ljubljani. — Račun nepremičnin znaša koncem
leta 1903. K 34.773 09.
Vrednost inventarja po od bitku lOodstotne obrabe je znašala koncem leta K 6226 55.
Vseh aktivnih zaostalih obresti pa je bilo koncem leta 1903. K 115.62212.
domače pesništvo, domačo literaturo! Anglija s svojo bombastno godbo in senzačno literaturo nas ne more uzadovoljiti. — Vrnimo se k našim junaškim epom in epopejam !"
Nato je prebral nekaj L. Unel- John-sonovih, dr. Hydejevih in Meljavyjevih spisov. Občinstvo je bilo očarano, ginjeno in dušo mi je pretresel oni moment, ko so se dvignili veli starčki in kliknili s tožečim glasom: »Vrnite nam naš jezik, naš nekdanji ponos!"
— In isti klic je odmeval črez širno dvorano ter se izgubljal v ledeno zimsko noč . . . Zazeblo mc je v srce . . . Nad 8 milijonov jih je že tu in jedva je preteklo eno stoletje, odkar so ostavili svoj zeleni otok — a danes se stegajo proseče roke za dragoceno materinščino, kot nekim nedo-sežnim idealom ... Do te propasti so jih zavedle obupne domače razmere: z uprav brutalno silo se potiska melodijozna irščina izmed belih domov pod borno kmečko kočo. — A kaj pa naš narod ? O, tudi temu se ne postilja na cvetju!
Ti mila moja majka, le prisrčno stisni desnico svojemu sinu, ko bo zapušfal domovino. Pri tem si pa misli, da odhaja na boj, iz katerega se le težko še kdaj vrne; prekrižaj ga in moli zanj, da mu udahne Večni izvanrcden ponoB in ljubav do rodnega krova.
Gotovini v blagajni je znašala K 71 243 02,
P e n s i j s k i zaklad za uslužbence, naložen na naši lastni knjižici štev. 8388 je znašal z obrestmi vred K 312510. — Vsa aktiva znašajo torej K 9,177.732 21.
Ako odbijemo od te svote gori navedena pasiva po K 9,135 865 28, ostane za upravno leto 1903 čistega dobička K 41.866-93, kateri se porabi po § 13. pravil nastopno:
Najprej se obračuni 10%, t. j. K 4186 69 na korist splošnemu rezervnemu zakladu, potem se pokrije b% dividenda glavnih deležev v znesku K 250 —, ostanek K 37.430 24. s katerim je svota čistega dobička K 41.866 93 pokrita, se pa razdeli tako, da pripada prva polovica rezervi, druga polovica pa razpo-ložnemu zakladu. — Glede prve polovice v znesku K 18 71512 bode v smislu § 13. pra vil načelstvo občnemu zboru predlagalo, da naj se ta svota porabi za pomnožitev posebnega rezervnega zaklada za pokritje more bitnih takih glavničnih izgub, ki se ne dado pokriti iz upravnih dohodkov tekočega leta.
Po predstoiečem se sklepom leta 190 3 lastna glavnica posojilnice zračuni nastop n o :
Rezervni zaklad iz leta 1902. kron 10.319 77'/,. Prirastek iz leta 1903. K 4186 69.
Razpoložni zaklad iz 1. 1902 kron 41 060 08»/. ■ Prirastek iz leta 1903. K 18.715 12.
Posebna rezerva za glavnične izgube iz leta 1902 K 44 004 02 V4. Nadaljna rezerva iz leta 1903. K 18 715-12 (o kateri ima sklepati občni zbor, se h pridene v splošni rezervni zaklad, ali pa pridene posebni rezervi.)
Penzijski zaklad K 3125 10.
Deleži K 11496—.
Svota lastne glavnice kron 15 1.621-91.
Leta 1903 so, kakor jo razvidno iz ra čunov, hranilne vloge zopet izdatno narasle. Ker »Ljudska posojilnica« plačuje od hranilnih vlcg visoke obresti 4'/2 % , in odrajtuje vrhu tega še rentni davek sama, je naravno, da mora pri svojem velikem prometu razmeroma velike svote imeti naložene proti nižjim obrestim, nego jih sama odrajtuje, ker j>h Ia tako zamore imeti vsaki čas na razpolago. Naravno je, da ta diferenca poso|ilnico obremenjuje. Zato pa je bila po sojilnica tudi v položaju, vsako vlogo vsaki stranki takoj na zahtevanje izplačati. Kakor se razvidi iz denarnega prometa, izplačala je tekom uoravnega leta vlog v znesku bron 2 758.166 79. Pri nobenem izplačilu se ni poslužila v pravilih pridržane jej pravice odpovednega roka. To je mcgoče le s tom, da ima vedno velike svote za izplačilo hranilnih vlog na razpolago. — Zadevno zgubo lahko trpi, ker ni zasnovana na dobičkarijo in jej zadostuje zmerno naraščenje lastne glavnice.
v
Štajerske novice.
š Nemški mlin v Celju Štirje nemški možje (Rakuš, sedanji župan celjski, Javornik, prihodnji župan celjski, Lenko', bivši župan šentpeterski in Mihelčič, sedanji župan zagorski) so se zlotili, da osnujejo v Celju nemški mlin. Ideja za ta mlin
Res, prisrčno lepo so zamišljene bajke o razvoju tukajšnjega Slovenetva, o zakaj niso resnične! Narodna zavest nam umira — tukaj hitreje, tam malo počasneje — umira pa gotovo! Tujci smo med tujci, noben etnograf nas ne pozna kot milijonskega naroda.
Ze na potu smo naleteli na lepa razočaranja: v Magdeburgu so nas imeli za Madjare, v Hamburgu in na oceanu za Ruse. Nekateri Nemci so čisto smelo trdili, da je naš jezik le neko posebno grmansko narečje. In ko sem brskal po C. Dierckejevem in E. Gaeblerjevem atlantu, sem se moral uveriti, daje neka stvar, ki spravi do smeš nosti najbolj resen in kulturen narod — in to je šovenizem.
Tja doli do Adrije segajo lepe sanje naših močnih sosedov — tja doli do Adrije je bil tudi zaznačen nemški živelj. To »znanstveno« delo se je natisnilo v Lipskem, izšlo je 1. 1896. in je učna knjiga v nemških ob-renskih mestih.
A naše napredno občinstvo pa raje igra zaslepljenega jelenčka, ki se je pasel na morski obali in trepetal pred varnostjo, kojo krije nemirno valovje. — Ni pa slutil pasje tolpe, ki je prežala nanj iz zasede.
F r. M a t e k o v.
je zrastla v glavi celjskega župana, kateremu ni dalo mirovati novo podjetje gosp. Majdiča, to je njegova železninska trgovina „Merkura. Ta trgovina je namreč konkurenčno podjetje Rakuševi železnini. Da sezidajo nemški mlin, so si najeli pri milijonarju Gossletu posojila okoli poldruzega milijona. To posojilo jim je postavilo s pomočjo slovenskega zidarja, Martina Vrečko, mlin, na kojega pročelju se sveti nadpis „Stadtmiihle". Zakaj ta nadpis, se ljudje vprašujejo. Odgovor jim damo lahko mi. Vsakemu človeku, ki ima malo zdrave pameti in pozna Majdičeve izdelke, je že sedaj jasno, da nemški mlin ne more pro-spevati; ker pa gori imenovani štirje nemški možje niso pri volji se za to stvar žrtvovati, bodo danes ali jutri mlin odstopili mestu. Takrat se seveda ne bo več mlela moka, ampak ljudje; na eni strani bodo metali v mlto Slovence, na drugi bodo pa vun leteli kompletni Nemci, prav takšni, kakoršni so ustanovitelji mlina. Tak mlin bo mesto Celje svoj čas zelo potrebovalo, če bo hotelo ostati „deutsch".
š Graški občinski zastop Včerajšnja seja občinskega sveta, na katere dnevnem redu bila sankcija mestnih financ, je zopet postala nesklepčna, ker so se socialni demokratje absentirali.
š Is Letuša. Lanske povodnji Savinje so nam odnesle stari leseni most, ki je vezal okrajno c>sto Letuš-Žalec Celje s ce stama Mozirje-Letuš m Rečica Letuš. Okrajni zastop šoštanjsk?, ki je v slovenskih rokah in vrlo skrbi za potrebe okraja, je začel takoj z vsemi silami delati na to, da se čim preje zgradi nov most. To se je kaj kmalu posrečilo, kajti danes že stoji nov e e -mentno zidan most, ki jasno priča o skrbnosti slovenskih zastopnikov našega okraja. Pripomniti je treba, da je okrajni zastop izposloval za ta most toliko državnih in deželnih prispevkov, da je okraj le s polovico stavbenih stroškov obremenjen L;u dem in potujočemu občinstvu je tudi nad vse prav, da se odslej pri tem mostu ne bo pobirala več mitnina, kakor se je t) godilo pri starem. Pr h )dnji teden se bo most izročil svojemu namenu. Danes pa že plapo lajo na mostu slovenske trobojnice, ki na znanjajo, da bode to krasno delo slovenske korporacije v nedeljo l.maja slovesno blago slovljeno.
š Iz Gornjega grada. Ze stara je tožba vseh državrih uradnikov, ki prihajajo v naš lepi kraj, da iim ni mogoče dobiti primernih stanovanj. Tej mizeriji bode sedaj kmalu konec, ker zida gornjegrajska poso jilnica lepo in veliko poslopje, ki bo imelo dovolj prostora sa vei družin.
Iz litijskega okraja.
Na gradu Wagensberg mudil se je minuie dni koez Robert Winuischgiatz, ki je hadil na 682 m visoki hrib Mamolj čakat divjeu« petelina.
Veliki most čez Savo pri Litiji je skoro do cela popravlien. Dolg je 161 m.
Prste je poškodovala železniška za vora nekemu porednemu dečku; moral bo iti v bolnico, kjer morebiti pozdravijo tudi njegovo radovednost.
V librški soseski je umrlo v osmih dneh četvero Ijuclij; pravijo, da že dolgo ni bilo tako pogostnih pogrebov v tej soseski.
Novo ograjo debi dekanijsko - župna cerkev v Smartnem pri Litiji. Izdelal jo bo domači ključavničarski mojster Anton Ver-bajs.
Delavke, ki so se lani meseca no vembra odpeljale v "VViesbaden na Nemško v ondotne tovarne, povrnejo se prihodni teden skoro domov. Vitrok povrnitvi so: premajhne plače, drat?o življenje, tuje ljud stvo in prevelika oddaljenost od doma
Na Primskovem obhajajo pri božje-potn> cerkvi M. B ponovitev sv. misiiona.
Na cesti od Litije do sv. Križa nadomtš5a|o dc sedanje lesene mostiče a ka-menitimi. Sploh se mora priznati, da je ta cest« v prav ugodnem stanu in tudi razgled na rarn h mestih prav zanimiv.
Litijski diletantje uprizorili so zad njo soboto s prav povoljnioi uspehom igro »Revček Andrejč^'«.
'Dekliška Čebelica« M. društva v Smartnem pn Litij i prihranila je dosedai 1308 K.
Pomladansko delo v vinogradih in na polju prav veselo napreduje. »D» bi le v prihodnje ne bilo mraza in deževja« je splošna želja ljudstva.
Obesil se je žganjar Franc Groznik iz Slang«rske lare, star 40 let v gotdu gr-maške graščine, okrog 16. marca; 27. aprila so ga naftli. 28 pa pokopali.
Novice iz kočevskega okraja.
kč Potrtost ribniških gostilničarjev. Gostilničarski zaslužen je dandanes zelo skromen. Pomanjkanje denarja vobče in mejsebojna konkurenca jim ne da priti na — konja. Žil jim je zs vsakim stalnim gostom, ki jih zapusti. Tako žalujejo ravno sedaj za učiteljem Ketejem, ki je šel v Ba-njoloko, Njihova žalost je nepopisna, zato
odlagamo pero. Samo to še povemo, da kot dobri ljudje privoščijo svojim tovarjšem ob Kolpi — vsega Keteia.
kč Učiteljioo gdč Kaiser v Ribnici, ki je na dopustu, bo namesto vala gdč. G r e-benc i; Dobreoolj.
kč Želja Ribničanov. Kete je šel in ljudstvo želi, da se več ne — vrne. Prosimo, da g. svetnik to na višjem mestu v Kočevji tudi pove.
kč C. kr. poitar Žužek pred sodiščem Kazenski sodaik: »Kolmokrat ste bili obsojeni?« Žužek nesigurno: „Samo dvakrat.« Kazenski sodnik: „Kaj I . . Kaj pa takrat, ko ste bili obsojeni zaradi gosp. svetnika?" Zulek skesano: „Gospod sodnik, je že prav — — trikrat, trikrat. Sem se zmotil." Ia tedaj je začelo iti c. kr. poštarju Žužku za nohti, bodišče včasih tudi pri najboljši volji ne more pomagati, — tudi Žužku ne. btvar se je začela sukati in obračati proti — Novem mestu, kjer ne poznajo takih „špasov". Zužkovim somišljenikom je začelo presti in vsi tisti, ki bi se ne zmenili za našega človeka na takem mestu, so začeli vplivati oa župana M u s t a r j a , da Žužku odpusti. Žužek je Mustarja in ves odbor z lažmi in obrekovanjem po „Na-rodu" in z govorjenjem že dolgo izzivai, in občudovali smo le potrpljenje Mustarjavo s tem človekom. Ker pa Mastar Žužka ni hotel pogubiti, ampak mu dati samo dober nauk za bodoče, se je udal s pogojem, da prekliče žalitve v „Slovenoua in „Domo-ljubu". Žužek je bil takoj pripravljen preklicati v »Slovencu", a za „Domoljuba" se je branil. Tedaj pa pravi župan Mustar: „Prosim, gospod sodnik, da se razprava vodi dalje.« Peresa začno škripati. Tedaj pa pocuka Žužek Mustarja: „Prosim, stric, bom tudi v »Domoljubu« preklical." — Za sedaj končano. Zs stroške, ki "niso majhni, bo dobil Ziužek pri — zobotrebcih.
kč Ponižna prošnja do g. c. kr. poštarja Žužka na Turjaku. Ker boste morali tudi v „Domoljubu" preklicati Bvoje žalitve nasproti županu Mustarju, prosimo, da se ne delate tako pen žnega in skromnega, kakor ste se v .Slovencu", in se ne izdajate za posestnika, kar niste, ampak se »odpišete tako, kakor se sicer, namreč: Jernej Žužek, c. kr. poštarna Turjaku, in če hočete še magari: vele-tržec z zobotrebci. Aii hoJete s svojo nenavadno skromnostjo voditi poštno ravnateljstvo za nos ?
kč Neznana tujka je izginila iz Moos-walda Imela je nekaj vizit pri spretni „ko-njederki". Kupila je vozni listek do Dobre-polj. Also ausforschen . . .
k8 Pri občinskih volitvah v Strugah, Kompoljah in Podgori ni prišlo do večjih izprememb. Je bilo sicer živahno ob volitvah, tu in tam so prišla osebna nasprot-stva na dan, tudi je bil kak nov odbornik izvoljen, a sicer so ostali stari županje.
kč Kmetijsko društvo v Dobrepoljah je opustilo podružnico v Strugah. Opustilo bo tudi podružnico v Kompoljah. kč Posojilnica v Dobrepoljah bo
imela občni zbor v nedeljo, dae 8. maja. Minulo leto je imela prometa 856 986 06 K. Hranilne vloge bo narasle na 534.808 31 K in posojila na 488 021 33 K. Rezervni zaklad znaSa 8155 99 K.
kft Posestnik (!?) Jernej Žužek na Turjaku Minulo soboto sme brali neko žalostno pismo tega moža v »Slovencu". Tedaj, ko so se mu začela odpirati vrata v »kejho", je padol na kolena pred svojega župana Mustarja in ga prosil: »Dobri mož, odpustite mi!" Ah, kako je skesan ta posestnik ( !!) brez hiše, brez zemlje in brez vsega tacega, kar opravičuje naslov posestnik. O, drugekrati se pa ta mož ponosno bije na prsi: mi, c. k r. poštar, in zahteva, da se ž njim postopa tako, kakor se mora s tako visoko osebo. Gorje mu. kdor užaii c. kr. poštarja! Po njom je. Kadar pa gospod c. kr. poštar pokaže vse svoje slabo strani in se mu potem stopi na kurja očesa, pozabi na svoje visoko dostojanstvo in se izda za neznatnega »posestnika«. O, koliko ponižnosti tiči sicer v tej tako ošabni in oblastni osebi I Ali pa morda izvira ta ponižnost iz strahu pred . . . .? Kdo ve? Pa prišel bo dan . . .
kč Pa brez »špasa«! Dobro bi bilo, ko bi prišel šo en brivec v R bnico. Menimo, da bi prav dobro shajal. Bi vsaj dosedanji ne bil tako objesten, kakor je sedaj. Postavil se je popolnoma na protiljudsko stališča in dopisuje liberalnim listom, ki jih ljudje — pa tudi nekateri »inteligentni« — strogo obsojajo. Tudi za dosedanjega bi ne bilo napačno, ker bi se mu potem ne bilo treba hoditi strič v Kočevje. Ko bi bila dva, bi se gotovo med seboj lahko »ostrigla« in »obrila«, sploh bi si bila gotovo večkrat v laseh. Torej, novi brivec, dobro došel!
kč Pevski zbor za — dva litra vina. V Ribnici se je osnoval med naprednimi pevski zbor, kar je prav hvalevredna misel. V tem zboru so tudi ribniški in do-lenjevaški učitelji. Tudi to je čisto prav. —
Dalje v prilogi H.
11. Priloga 98. štev. ..Slovenca" dn6 3(X aprila 1904.
Preteklo nedeljo je ta zbor zabaval goste v gostilni pri Nacetu Mrharju v Prigorici. Med gosti je bil baje tudi neki nemški iud, in ta jim je — tabo sa govori — ponudil dva litra vina, če mu zapojejo eno nemfiko —
in--in--zapeli so jo! Preklicano,
za dva litra vina bi se pa mi ša ne pro* dali! Mila mati domovina, včasih so ta pri kozarcih proslavljali, zdaj te pa pri istih ko zarcih prodaiajo! Kako si se pocenila!
Iz cerkniške okolice.
o Shod učiteljskega društva logaškega okraja je bil dne 21. aprila na Uncu. Udeležencev- je bilo 28
c Nov okrasek je dobila cerkniška župna cerkev. 6. Vurnik v Radovljici je aamreč izdelal dve krasni spovednici; tretja je še v delu. Cerkev ima tudi nov iz Dunaja naročen križevi pot. Oboje je izvršeno strogo v gotičnem slogu, prikladno gotični cerkvi.
c Nekaj sa »Narod". Ta teden sta pobirali dve frančiškanki iz Feldkirchen-a na Koroškem po Cerknici milodarov za šolske otroke lanskih ponesrečencev po po vodnji. Nabiranje se |e obneslo v popolno njuno zadovoljnost, vkljub temu, da je »Narod« na priporočilo sosedne prote-stantovske šolske ustanove agitiral preti katoliškemu zavodu Celo stalni naročniki »Naroda« so darovali svoj »obolus«. — »Narode«, slabo agitirašl
c Umrla je žena poslovodje v Henkovi lesni tri/ovini na Rakeku, Marija Bajec.
c Cerkveni shod je peto nedeljo po Tel. noči na Križni gori pri Starem trgu.
c Pasji davek. Nekje so se prerekali, ali ja pasji davek, ki se je upeljal v cerkniški občini, direkten ali indirekten davek. »Indirektan je« pravi nekdo, »ker se ne pobira naravnost — od psa«.
c Vodovod Inženir deželnega cdbora je prišel pregledat načrte za naš vodovod. Skrajni čas!
c Slabo logiko imajo naši liberalci. Pravijo v »Slov. Nar.«, št. 94, da »neko prismode odklada dokaze svoje neumnosti in svoje lažnjivosti«. Poučiti vas moramo, da vse, kar je neprijetno, še daleko ni neumno ; da se pa komu more očitati lažnji-vost, zato treba dokazov, a teh niste navedli. No, s take klaverno logiko novičarju ne boste ust zamašili.
c Kdo je začel izzivati in prepirati se? Ali ne vi, liberalci, ki ste v dveh dopisih napadli konsum, hranilnico, mlekarno, Marijino družbo? — Naj se nas torej krivo ne sodi, če odgovarjamo. Ko bi hoteli povedati vse, kar vemo, bilo bi treba zlasti Cerknico — razkužiti.
c »Zaznalo se je za skrivnostna razmerja dotične ženske z raznimi osebami", tako je pisal »Narod« v zgoraj omenjenem dopisu. Zmotil se je, kar je — resnico po vedal. Če ste to stvar začeli, nadaljujmo jo mi : Ona ženska iz Tomišlja se je nastanila v neki cerkniški gostilni. In res, »razne osebe eo imele skrivnostno razmerje« z njo. Tako je n. pr. neki lahkoživec v njeni spalni sobi pozebil svoja — očala. Tudi nekaterim drugim njegove vrste je bilo »dolgčas«, ko je odšla. iDotična ženska je pripovedovala, da pozna cerkniškega kaplana še od tam, kjer je bil prej, tako sa glasi dalje v dopisu. Čemu namigavati? Z resnico na dani Novičar je poizvedel, da je bil novi kaplan eerkniški preje na Igu pri Ljubljani, torej pred nosom »Narodovemu uredn.« Zakaj tega ni preje izvohalo, ker ima dober nos? Ako mu je kaj za resnico, jo lahko poizve vsak dan od Ižancev po Ljubljani. Pustite torej poštena ljudi pri miru, kakor sami zahtevate v dopisu od nas.
c Kdo se more bolj po pravici ime* novati opica ? Ali tisti, ki hočejo znanstveno dokazati, da so iz opice, ali oni ki to »opi-čarijo« pobijajo ? Odgovorite na to vprašanjo in ne bodite otroci, ki brez razloga drugim dajejo imena.
c Razpor bi rad napravil »Narodov« dopisnik pri tamburaškem zboru. Zbor je popolnoma nepolitičen in prostovoljen, tiamo enega bi radi vedeli, bi temu ne bi potrdil. Poživljamo vse gospode tamburaše, naj iz javijo, kdaj jih je kdo silil pristopiti in ali se ni naravnost sklenilo politiko izključiti popolnoma iz zbora? Če se pa učijo v hiši hranilnice in posojilnice, ali je morda ta hiša okužena?
Primorske novice.
p Velike kazni radi prodajanja prepovedanih smodk. Iz Trsta se poroča: Veliko zanimanje so vzbujale tu preteklo jesen visoke kazni, katere je naložilo finančno sodišče mnogim trgovcem in gostilničarjem radi prodajanja inozemskih smodk. Glavni obtoženec, trgovec Hristophidis, je bil obsojen na eno leto težke ječe in 20.000 kron denarne kazni, marker Gobbo na tri leta in 7 mesecev ječe in 40.000 kron denarne kazni, marker Pasutti na 7 mesecev ječe in 20.000 kron denarne kazni, kavar-nar na borzi, Sakrajschek, na 6 mesecev
ječe ter še mnogo drugih na manjše kazni. Finančno nadsodišče v Gradcu pa je obsojencem na njihov rekurz zaporne kazni popolnoma odpustilo, denarne kazni pa znatno zmanjšalo. Kavarnar Zakrajšek pa bo plačal namesto da bi sedel šest mesecev 4000 K denarne globe.
p Sviloreja na Goriškem zadnji čas zelo peša, kakor tudi na južnem Tirolskem. Trgovsko ministrstvo je obljubilo Trentin-cem in Goričanom podpore do 150.000 K.
p Nov hotel je otvori! g. Jožef Ivos ob cesti k soškemu mostu v bivši vili »Fi neti«. Naslov mu je »Tirolski dvor«.
p Iredentovskl rekrut Ko so bili po naboru poklicani novinci k prisegi, )i Miha Simčič od Si'. Roka začel vpiti, da on ne priseže zvestobi Avstrije, ampak lo Italije. Ko so ga aretirali, sa je stepel z orožniki in enega ranil. Imeli so ga zaprtega do dru gega dne. Dotlej si je premisli in je prise gel zvestobo tudi Avstriji. Sicer pa še ni odsedel treh mesecev, ki jih je dobil pred kratkim za javno nasilstvo.
p Iredentovcl na delu Predsednik polit, društva „Associazione Patria" v Trstu je poslal rimskemu županu, knezu Colonni, sledečo brzojavko: „0 priliki v prisotnosti predsednika Loubeta praznovanega pobra-timstva obeh bratskih narodov pošiljamo tudi mi bratske pozdrave predsedniku Francije." Iredentovska kolesarska društva iz Rove-reta, Tridenta in Trsta, ki so se v Dolci sešle z veronskim, so .tudi odposlala Lou-betu udanostno brzojavko.
p Krajni šolski zastop na Primorskem šteje 6 članov, tri liberalce in tri katoliško-narodne može. Žreb je odločil čast načelnika liberalnemu županu Strupiju iz Čirčič, katoliško-narodnim zastopnikom pa večino pri glasovanjih.
p Bdečih je pravica. Okrožno sodišče v Gorici je letos izdalo tudi slovenski glavni in dopolnilni imenik porotnikov za leto 1904. Mnogo pritožb je trebalo, dokler so goriški Slovenci pridobili ta košček pravice. — Ali končno so jo vendar. Bdečih je pravica !
Hovice iz Kranja.
kr Štirje gode! iz Kranja, ali kako je šmartinsHi učitelj R o j i n a na letošnji velikonočni ponedeljek kupoval čebele. Štirje so bili: Rojioa, en učitelj, en liberalen kramar in železničar, poslednji tri iz Kranja, — z imeni pridemo pozneje — so Sli na velikonočni ponedeljek kupovat čebele v hribe nad Selci- Pa so kupovali, vmes pa godli: eden čez škofa, drugi čez dr. Šusteršiča, tretji čez dr. Kreka in četrti čez Demšarja. Možem tam gori so se pa ti godci tako do padli, da so jim rekli: zdaj pa še en marš! In godci so ubrali — pot pod noge in marš po hribih dol, in godli so vsi skupaj — beži - marš!
kr Surovost je prvi in najgrši znak »Gorenjcev." Pred njegovimi podlimi in laž-njivimi napadi ni nihče varen. Hvaležen objekt se mu zde nekateri kranjski profesorji, ker ne trobijo v njegov rog, ampak so tako drzni, da imajo svoje lastno prepričanje, Osebni napadi so »Gorenjčevi" svojati zlasti priljubljeni, ker se nadeja, da ji mi ne bomo sledili na to polje. Potrpljenje pa železne duri prebije. Ako še ne bo miru, bomo jeli vračati milo za drago.
kr Sedmi naglavni greh, t. j. lenobo v službi božji, očita zadnji »Gorenjec" nekemu tukajšnjemu duhovnu, ker je drugo nedeljo po Veliki noči v Trbojah, kamor jehodil . od Božiča vsako nedeljo in praznik, oznanil, da ne pride več. Len je! — Oznanjuje „Go-renjec'1, V kolikor smo se pa mi poučili, tudi preteklo nedeljo ta duhoven ni pasel lenobe, ampak je imel v Cerkljah ob 10. uri nedeljsko službo božjo in popoldne istotam v društvu predavanje. Tako od Božiča do zdaj ni bil niti eno nedeljo prost, dasi bi bil — kot profesor — lahko! Seveda »Gorenjec" je pa takoj pripravljen z loparjem udariti po vsaki neljubi mu osebi. Vsako nedeljo na vse zgodaj, ob 5. uri ali 6. uri, ko se je g. Ciril zibal še v sladkih sanjah o čudovitih uspehih »Gorenjčevih" bomb, izpuščenih v soboto večer, in ob čudovito lepi razsvetljavi mestne elektrike je ta lenuh korakal tam doli pod klancem mimo farbarjeve hiše proti trbojskemu polju. Zakaj pa je pravzaprav izostal, »Gorenjec" gotovo dobro vč; sicer pa trbojski liberalci niso čisto nič v zadregi zaradi gospoda, saj je »Gorenjec" pisal, da se ložje dobi duhoven nego pa hlapec. V Lampretovi tiskarni imajo duhovnov na razpolago; ubili so jih že dosti, samo snedli še ne.
kr Lepo, ponosno ime »Gorenjca" še zmirom nosi na čelu list, ki izhaja v Kranju, tudi še po volitvah, ki so mu vendar dokazale, da ni zastopnik Gorenjcev, ampak le liberalnih trgovcev, učiteljev ter nekaj »neodvisnih kmetov." Ampak mi smo Gorenjec! Tako se nam zdi, kakor tisti raztrgani capin, ki o njem pripoveduje Andrej Pajk v .Spominih" na rusko - francosko vojsko, da je poleg pota v snegu sedel, ko
je vse hitelo mimo njega, pa vpil: »Jaz sem general, general", a se ni nihče zmenil zanj.
kr Javno predavanje je priredilo društvo »Kranj" v nedeljo, 24. t. m, v društveni dvorani. Zanimivi in času primerni predmet — Japonska dežela in nje prebivavci — je privabil toliko občinstva, da je bila dvorana do zadnjega kotička polna. Predaval je prof. Jarc iz Ljubljane. — Srčna mu hvala za veliki trud! — S pomočjo skioptikona so videli gledavci tudi razne slike mest, pokrajin itd. Do jeseni si misli, kakor čujemo, društvo omisliti svoj aparat, tako da bo tudi v tem oziru dobro preskrbljeno.
kr Za pismonoio se vežba četovodja Evgen s tem, da prenaša »pošte" med bolnim generalom in lačnim »Gorenjčevim" uredništvom. Čisto prav, vsaj ne bo brez kruha, če mu „fali" juristarija.
kr Telefon v Kranju je krvavo potreben. Potem se bosta ložje in hitrejše pomenila Ciril in Dežman II., da ne bo več »Gorenjec" pisal, da stavkajo delavci na Javorniku, ker ne morejo vsled draginje ob reduciranih plačah živeti; .Narod" je pa trdil, da se jim še predobro godi in da so zato prevzetni in objestni.
Novice iz kamniške okolice.
ko Dopisnik »Slov. Naroda« jo je iz Kamnika popihal v Ameriko. — Žalimo mu srečno pot in da sa več nazaj ne povrne!
ko »Slovenca" Be je sobotne številke prodalo 32 iztrnov v Kamniku. — Tako je prav !
ko V Mengšu bo 12. maja slovesno ustanovliena Marijina družba za mladeniče in dekleta. Mladina je zelo navdušena, liberalci pa vihajo nosove. Kdaj je bil pa kak liberalec ša za Marijine družbe ?
ko Kamniiki »malen« je, kakor je »Slovenec* že poročal, pretečeno sredo omagal. Nekaj se mu ie v prsih polomilo. Da mu ne storimo brivice, pridenime, da mu je prišla na pomoč druga lokomotiva in da je tabo prišel srečno v Kamnik.
Jeseniške novice.
j Nepravilnosti v tovarni. S Save, 28. aprila : Nezadovoljnost v podjetjih kranjske industrijske družbe je rasla tudi zato ker so se vsled gradnje nove železnice znatno podražila živila, družba pa plač ni zboljšala. Gnev je pri delavcih rasel še zlasti radi surovega postopanja gotovih nadzorovalnih organov, kar smo že itak označili. Poleg tega je pa družba iskala še drugih dobičkov pri delavcih. Za drag denar jim je prodajala premog in drva, in delala tudi pri delavcem prodanem blagu dobičke. V bratovsko skladnico plačujejo delavci zelo velike prispevke (K 2'89) in v bolniško blagajno K 1 04. Poleg tega se jim pa še tudi odteguje za godbo vsak mesec 20 h. Delavcem, zlasti onim, ki so že delali drugod, se jako čudne zdi, da bogata industrijska družba ne vzdržuje sama rudarske godbe. V Idriji, Donavicu in drugod delavci za godbo ne plačujejo ničesar. Godba šteje 25 mož. Pri okroglem številu 2000 delavcev plačajo delavci samo za godbo na leto približno 2400 K. Res, da godba igra pri pogrebih menda zato, da pogrebcem ni mogoče moliti. Ako hoče tovarna imeti godbo, naj jo tudi sama vzdrži, še zlasti zato, ker pri veselicah morajo delavci, če hočejo slišati po njih vzdržano godbo, plačati ravno tako visoko vstopnino, kakor drugi, ki za godbo ne prispevajo niti vinarja. Pogostokrat se je delalo čez uro, zlasti ob nedeljah. Če so razni oddelki zaradi pomanjkanja vode morali počivati, se je že skrbelo, da se je delalo ob nedeljah. Po 4, 5 in celo 6 dni so bili delavci doma, a ob nedeljah seveda se je moralo delati. Čez uro se je delalo veliko. Nič izvanrednega ni bilo, če so delavci delali nepretrgoma po 18 ur. Vse to je povzročilo, da je bilo delavstvo nezadovoljno. Čitalo je, kako se godi delavstvu drugod, in množila se je nezadovoljnost. Upamo, da bode vodstvo tovarne skušalo odpraviti razmere, ki bi zopet lahko v kratkem povzročile večji vihar, kakor je bil sedanji.
i Laži delavskih sovražnikov. V
»Liibaoher Zeitung" sa jo nekdo lagal, da Luckmann ni niti vedel za zahteva delav stva, kar pa seve ni res: »Resolucija so delavci na Savi že v ponedeljek izročili ust-meno in sicer po deputaciji g Luckonannu. Ko ni hotel gospod L u c k mann ugoditi in tudi nič obljubiti, so delavci stopili v štrajk. Potem so mu izročili š o on krat pismene zahteve. Torej je laž, da bi gospod Luckmann od delavskih zahtev nič ne vedel. Toliko na laži »Laibacher Zeitung« in »Naroda«. Prav značilno je, kako gospodo pri »Narodu« jezi delavski uspeh. Ta liberalna gospoda jo vsled delat skih uspehov in odločnosti popolnoma zmošana. »Narod« pravi: »Vso pogoje, ki so jih de lavci tekom štrajka, stavili je ravnatelj Luckmann odklonil«. Ta je pa debela ! S e - 1 e
ko je delavcem gospod Luckmann priznal to, za kar bo S t r a j k a 1 i, so šli na delo. Sicer »Narod« sam pripozna, da je Luckmann priznal ono, kar bo delavci zahtevali, stavek pozneje, pa ta neumni list zapiše ono, kar ie želel, a se zgodilo ni. — Ako bi gosp. Luckmann ne ugodil delavcem, bi o koncu štrajka niti govora ne bilo Smejali smo se tudi, ko smo čitali, da »Narod« pravi, da sta župnika se postavila popolnoma na stran tovarne, vsaj »Narod" sam piSe, da sta župnika razlagala g. Luckmannu revščino delavcev (to se menda po »Narodu" pravi postaviti ae na Btran tovarne) in položaj stavkujočih ter rekla, da je najbolje, če se štrajku naredi konec. V tem oziru jta pač prijateljsko svetovala tovarni, naj ugodi dela\C9m, ker za tovarno je bilo v prvi vrsti najboljšo, da se je u d a 1 a , bajti tako poštenih in vrlih delavcev, kakeršnih ima seda), bi več ne dobila. To je menda g. Luckmann tudi uvidel Sicer pa ima štrajk še to ugodno posledico, da so delavci uvideli, kaj premorejo, če so edini. Ako se sedaj delavski sovražniki hočejo tolažiti z lažmi, proBto jim. Delavstvo je zmagalo in Be zaveda svojo močil
j Javna zahvala. Odbor stavkujočih delavcev na Javorniku se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem blagim dobrotnikom, ki so nas v času stavke podpirali gmotno kakor tudi duševno. Predvsem se zahvaljujemo preč. gg. župnikoma Koširju inZabukovcu,ki sta nam tako lepo ugladila pot do zmage. Prav prisrčno se zahvaljujemo našim delavskim bratom na Savi, ki so se potegnili za nas in nas preje denarno, sedaj pa s stavko podpirali. Čast in hvala jim! Zahvaljujemo se tudi nam prijaznemu časopis|U, ki nam je v tem hudem boju pomagalo.
j Javna zahvala Odbor stavkujočih delavcev na 6 a v i s? najtopleje zahvaljuje vsem onim blagim do brotnikom, ki bo nam takoj priskočili z dejansko pomočjo. Naj bodo vsi blagi podpor nibi prepričani, da so si pridobili ljubezen vsega delavstva. Vsem onim pa, ki so nas zmerjali z »lenuhi", se pa tudi zahvaljujemo, ker so nam b tem odprli oči, da vemo sedaj, kje so naši prijatelji in kje sovražniki. — Odbor stavkujočih delavcev na Savi.
j Pojasnilo. Notico v št. 95 med dnevnimi novicami pod naslovom »s Save pri Jesenicah« o Luckmanu v poštni pisarni pojasnjujemo v toliko, da g. Luckmann ne sedi in ne prebira in ne pregleduje dopisnic v jeseniški poštni pisarni, marveč v javorniški. Na Javorniku je namreč poštna pisarna v isti hiši in nekako pod istim vodstvom kakor pisarna kranjske obrtnijske družbe. Faktum je, da g Luckmann tam večkrat sedi in pregleduje, kaj je prišlo in kam. O tem so se že prej večbrat čule pritožbe.
Idrijske novice.
Koliko bo dobila občina in koliko bo prišlo za zidanje delavskih hiš od dovoljene višje doklade ? 50 % doklada znaša 74.198 K, dovoljena nova 25% doklada bo torej dala 37.099 K. A po pomoti je dobila občina lani 11.700 K preveč izplačanega na doklade, letos bodo toliko torej odtegnili, preostane še 25.399 K. Stroški občinski so proračunjeni brez delavskih hiš na 91.771 K, dohodki znašajo pa 80.307 K, namreč 50% doklada 74.198 K in redni dohodki 6109 K, manjka torej še 11.464 K, kar bodo vzeli zopet od zvišanih doklad, katerih bo preostalo tako še celih 13.935 K, torej se bi porabila le dobra tretjina v namen, za kateri so bile doklade zvišane.
Ali bode občina sedaj izhajala, ko je dobila doklade dovoljene na 75%? Letos — morebiti, pa še ne verjamemo, ker bo treba marsikaj napraviti, česar pa niso stavili v proračunu, da ni — prepad za?ijal.
i Občinskega sveta sklepi. Zaropotal bo zopet .Narodov" dopisnik in klical: Glejte falote! Zvijal se bo, češ, doklade se proračunavajo po izidu zadnjega leta. Pri nas smo pa v čudnih razmerah. Bog zna, kdo sc je zmotil za celih 11.700 K, koje mora občina vrniti. Radovedni smo tudi, kako bo ukrenil občinski svet, ali se bo namreč strogo oklenil prvotnega sejinega sklepa, naj se zvišane doklade uporabijo za zidanje delavskih hiš. Pričakujemo pa kajpada, da bodo liberalni odborniki vse odobrili, kar jim podd napredno svetovalstvo, najsi pri tem tudi občinski svetovalci sami sebe bijejo po zobeh!
i Katoliška delavska družba je
lepo praznovala praznik varstva sv. Jožefa. Pri sv. Antonu smo imeli sv. mašo, pri kateri je bilo krščansko delavstvo mnogoštevilno zbrano. Prav tako je bila zvečer »pri črnem orlu" pivarna napolnjena.
i Urar Matevž Strnen jc odšel iz Idrije, da bo nekje na Dolenjskem osrečeval ljudi. Pri nas ga bodo liberalci že nekoliko pogrešali. Njegovo trgovino tukaj je prevzel urar Skraba.
i Zvišane doklade so dovoljene
— a ne tako, kakor so si ieleli napredngaki, Bivši iupan Dragotin Lapajne je predlagal pri občinski seji svišanje doklad na 100%, dovoljenih pa je 75%. Nekaj več bo torej že zopet.
i »Popolnoma" Ko je predlagal Dragotin Lapajne, naj se zvišajo doklade na 100%, vprašal je občinski odbornik Kos tedanjega župana pri seji: Ali zadostujejo do sedanje doklade, da se pokrivajo stroški, katere ima občina doslej? Dragotin je odgo voril kratko: »Popolnoma". Sedaj poroča dopisnik „81ov. Naroda", da bo vkljub povišanim dokladam preostajalo za namen, v kateri so se doklade zvišale, celih 7826 K! Namesto izpočetka prerečunjenih 40.000 K ae po poročevalcu v »Slov. Nar.", ki je v najtesnejši zvezi z občinskim uradom, lahko porabi za cidanje delavskih hiš celih 7826 K. Sedaj bo g. Kristan vendarle verjel tistim, ki so na znanem javnem shodu odkrito po vedali, da so delavske hiše le krinka, pod katero je hottla liberalna gospoda napolniti prazno občinsko blagajno.
T Kako se je izkazal v občinskem proračunu za 1. 1904 celo prebitek Za izredne stroške je Dragotin Lapajne pro-računil 9877 K Nekoliko je prišlo po seji manj, ker je odbor deloma določil, kakšni naj bodo ti izredni stroški, kakor n. pr. naj se napravi prepotrebni vodovod za gradom. Vklub temu pa je ostalo za izredne stroške, — kamor poBtavlja zadnja leta županstvo svoto, ki preostaja, — še dobrih 6000 K. Sedaj je pojasnjeno, da je bil ta prebitek le na — papirju, ravnotežje v proračunu le na — papirju. Meni nič tebi nič so zapisali med dohodke tako visok znesek, ki naj ga ima občina od 50% doklade. da niso le vsega pokrili, ampak je celo za izredne stroške preostalo še 9877 K. Nam se je zdelo neverjetno, pa smo bili tiho, ker bi bil ob najmanjšem izrečenem dvomu l|ubeznjivi dopisnik »Narodov« kričal »nad katoliškimi faioti«. Sumljivo je bilo tudi upiranje bivšega župana pri proračunski seji, da bi se določilo, kako naj se porabi svota, določena za »izredne« stroške. Sedaj oa v svoje začudenje beremo v »Narodu", kako se je napravil proračun. »Nekaj je kriv občinski proračun, ki je bil sestavljen na provizo-ričnih davčnih predpisih 1. 1903., ki so bli nad 20 000 K večji od definitivnih«, čitamo v istem »Narodu". 20 000 K se je torej več proračunilo med dohodki, da se ni pokazala izguba; da pa tudi konec leta ne bi bila izguba, je pa predlagal bivši župan zvišanje doklad za 50% na ime delavskih stanovanj.
Državni zbor.
Včerajšnja seja je trajala do 4. ure, kakor po navadi. Čitali so dobesedno došle vloge, med drugimi interpelacijo poslanca B i a n k i n i j a in tovarišev, da se posmrtni ostanki hrvaških junakov Petra Zrinskega in Krsta Franko-pana, ki sta bila 1. 1671. v Dun. Novem mestu obglavljena, prepeljejo v Zagreb. Interpelantje vprašujejo vlado, ako hoče konštatirati, so se li našli posmrtni ostanki imenovanih junakov, in ako je res, da je bil njihov pepel odstranjen, predno je hrvaški narod skušal prepeljati ga v domačo zemljo, ter končno, ali vlada hoče odpraviti laž-njiv in nečastni grobni napis na pokopališču v Dun. Novem mestu. — Po prečitanju interpelacij se je nadaljevala razprava o češkem nujnem predlogu, da se pospešuje prodaja maloobrtnih izdelkov. Poslanec Breznovsky je vprašal predsednika, ali je v Avstriji še kaka vlada, ker ni v državnem zboru nobenega ministra. Govoril je potem k Njegovi ekscelenci § 14. Smeh po zbornici. Ker pa § 14. razume češki, je govoril češki. — Posl. K 1 o f a č je grajal postopanje posl. Berks a, češ, da se je obnašal kot »pajac", ko je v zadnji seji poročal o sklepih grajalnega odseka. — Prihodnja seja je v pondeljek. Poljski poslanci bodo storili zadnji poskus za premirje.
Parlamentarni položaj.
V seji češkega kluba je dr. P a c a k včeraj povedal, da je posredovalno akcijo češkega kluba smatrati zaključeno, ker vlada odklanja zahteve češkega kluba. Kadar se bo do posredovalni poizkusi popolnoma razbili, hočejo Poljaki razglasiti javnosti, da so drugi faktorji krivi nesporazumljenja. Za danes dopoldne jo bila napovedana seja izvrševalnega odbora poljskega kluba in odbora četvorice nemških strank, da vzamejo na znanje nove predloge Cehov. V parlamentarnih krogih se je govorilo, da so ostali predlogi češkega kluba v bistvu enaki, in Nemci izjavljajo, da na tem temelju ne bo nič s spravo. Po-Blanci pričakujejo, da se prihodnji teden zaključi državni zbor. Min. predsednik misli b? je zopet sklicati drž. zbor v decembru, a češki dež. zbor pa letos ne bo nič sklican.
KOrbcr na zatožni klopi.
Radikalni Čehi hočejo dr. Kdrberja kot justičnega ministra postaviti na zatožno klop. Tožili ga bodo kršenja državnega temeljnega zakona glede neke zadeve meščan-
ske pivovarne v Budjevicah in glede zad njih izgredov v Pragi, da je protpoatavno vplival na češke sodnike. Za miniatrsko za tožbo ie treba 40 glasov, in oi gotovo, ako jih češki radikalci toliko nabero.
Sijajna zmaga na Dunaju.
Dunaj. Listi se obširno bavijo z izi dom dunajskih dopolnilnih občinskih volitev v IV. razredu.
Število krščansko-social-nih glasov je znatno narasti o.
Vodja krščansko socialnih delavcev Kun-šak je dobil 5655 glasov, torej za 2000 glasov več nego bo jih dobili lani kršč. sooialoi. — Vodja kršč. soo. natakarjev P r e j e r je dobil 2000 glasov več nego njegov nasprotnik.
Tako napreduje krščanska zavest na ce-Barskem Dunaju.
Nasledki želez ničarske stavke.
Iz Zagreba, 28. aprila.
Stavka železničarjev je popolnoma končana na Hrvaškem in Ogrskem. Vlada jo je udušila s sklicanjem rezervnikov. Na sledki to prav neugodni. Po kolodvoru in drugih železniških zgradbah se nahaja zdaj samo še vojaška straž«, drugo vojaštvo je odšlo. Mesto nje pa zdaj oživljujejo kolodvor železničarji, med katerimi je vrlo mnogo vojakov, ki so morali priti v službo vsled cesarske zapovedi. Tukaj moreš zdaj videti vae uniforme vojaštva. Pešci in konjiki različnih čet se nahajajo po hodnikih ter čakajo, kam jih pošljejo. Vseh vkup je nekaj nad sto. Včer*j so |e odpeljalo teh uslužbencev nad 150 v Budimpešto, kjer jih bodo razdelili po raznih postajah na Reko so jih poslali pa tudi okolu sto. A na samem kolodvoru in prometni zgradbi ne nahaja mnogo železničarjev v vojaških uniformah, kjer opravljajo svoje službe. Med njimi je celo mnogo častnikov. Predvčerajšnjim je prišlo v Zagreb 66 mož železniškega in brzojavnega polka iz Korneuburga a svojimi častniki. Večidel njih je odšel nemudoma na določene postaje, da nastopijo službe, sinoči je prišlo v Zagreb iznovič 50 mož omenjenega polka, nekaj sa Zagreb, nekaj pa za manjše postaje. Uniforma so iim kakor lovske, le pod vratom na zelenih obšitkih imajo kolo s krili. Vlaki še zdaj jako zakasnjujejo, posebno iz daljnih krajev. Tovorni vlaki vozijo tudi prav neredno, ber je zaostalo preveč robe na skladiščih.
Bojimo se, da bo imela stavka posebno za Hrvate vrlo slabe nasledke. Že iz zgoraj omenjenih podatkov je soditi, da je po hrvaških progah mnogo poprejšnjih železničarjev ostalo nenameščenih. Gotovo je, da bodo vsi oni, ki so se bili podali v Budimpešto, a bilo jih je čez 800, radi tega koraka trpeli, posebno še Hrvati, katerih ne bodo nič več namestili, ali jih pa v službi, če so se povrnili, tako preganjali, da bodo morali izstopiti iz službe. In uprava železniška jim bode vpisala za greh tudi to, da je hrvaško občinstvo simpatiziralo z železničarji ter jih v stavki celo podpiralo. To je pa v očeh mažarskih vlastodržcev velik greh, če železniški uslužbenci žive v dobrih odnošajih s hrvaškim občinstvom. Ker se za te siromašne ljudi ne bode nobeden zavzel — naši hrvaški poslanci niso dozdaj še nobenkrat niti mislili na hrvaške delavce, a še manje zanje govorili — je več kakor gotovo, da izgube službo tudi če so jo nastopili, a o kakšnem povišanju pa še govora ni.
O položaju na posameznih postajah se še poroča: Pred dohodom in odhodom vsakega vlaka pregledajo vojaške patrulje progo, katero so stavkujoči ponekod tako poškodovali, da so tir napeljali v vode ali pa v prepade. Na vsaki postaji je poveljnik en stotnik, kateremu mora uradnik službeno javljati dohode in odhode vlakov. Vsak vojak, ki straži na kolodvoru, ima sto patron.
Socialistiška agitacija na lluskem.
Varšava, 30. aprila. Osrednie vod-Btvo poljskih soc. demokratov na Ruskem razposlalo je na milijone oklicov, ki poziv ljajo delavstvo, naj se 1. majnika vrše shodi in veliki izleti, razobesijo naj so rdeče za stave in vrše naj se še druga prireditve. Orožništvo in policija sta pomnoženi.
Papež Pij X. in kulturni boj na Francoskem.
Francoskemu poslancu Delarbreju rekel je papež Pij X. pri zaslišanju sledeče: Dolžnost vsakega katoličana je, da se zanima za politiko. Vsak katoličan bodi moi dejanj«! Vsak katoličan, ki se ne peča s politiko, zanemarja svojo dolžnost. V času sedanjo nevarnosti združiti se morajo rojalisti, bona-partisti in republikanci v obrambo versko svobode. Sedanji vihar na Francoskem se bode polegel. Sedanje preganjanje zdramilo bodo duhovščino in utrdilo verne katoličane. Lezbojem se doseže zmaga! Preganjanje katoličanov bode še hujše, kakor je sedaj, toda Bog je bode vstavil, kadar bode to njegova volja.
Pri slovesu je papež prijel Dalarbreja sa obe roki in je trikrat ponovil: Dejanja! dejanjal d e j a n j a ! Če bode preganjanje katoličanov povzročilo njihovo združenje, bodemo hvaležni liberalcem zanje!
Nova vlada avstralske zveze.
Melbourne. Vod|a delavske stranke, W a t z o n , sestavlja za avstralsko zvezne države ministrstvo, v katerem bodo izvan glavnega drž. pravdnika samo člani delavskih strank.
Zmaga angleške strokovne organizacije.
Angleška zbornica je sprejela postavo v prilog izborile angleške delavske strokovne organizacije »Trade Unions«. Nasproti sod-nij^kim razsodbam postavila se je zbornica na stališče, da postavljanje straž pri stavkah ni kazni ivo. Stražo seveda ne smejo postopati nasilno. Onemogočilo se je tudi, kar so je dogodilo v slučaju Taff Vakejevem, da bi morale strokovne delavske organizacije po vrniti naraslo škodo pri stavkah delodaial cem. Minister Balfour je sam izjavil, d«'po njegovi osebni sodbi v tem slučaju sodišča niso postopala pravilno. Za to delavski stro kovni organizaciti prijazno pontavo glasovalo je tudi mnogo liberalcev. »Times«, konser vativno glasilo, z izidom glasovanja niso bile zadovoljne in očitajo ministru Balfourju, da je on povzročil, d« je delavska stvar zma gala.
Rusko-japonska
vojska.
Indirektno obstreljevanje Port Arturja.
Japonci napenjajo vse moči in vso svoje sile, da ostanejo gospodarji na morju. V ta namen morajo pa ae samo uničiti rusKo bro dovje, marveč polastili so morajo tudi trd njave Port Artur.
Dokler je Port Artur v ruski oblasti, toliko časa tudi /ma rusko bojao brodovje močno oporo v tej trdnjavi. Zato pa Jipor.ci tudi z občudovanja vredno odločnostjo, srečo pa tudi pripravno napadajo Port Artur in so vedno bližjo svojemu cilju: polastiti se trdnjave.
Priznati moramo, da so Japonci, ki so se pred 50 leti še bojevali tako, kakor se je vršil boj pri nas v srednjem veku, prav ve likansko napredovali zlasti v vojni znanosti in prav nič ne zaostajajo za svo)imi učitelji. Drzni in dobro izpeljani napadi japonskih torpednih in bojnih ladij na rusko brodovje dokazujejo te.
Ti napadi bo pa povzročili Japoncem mnogo škode in zato se Japonci sedaj pri napadih na portartursko utrdbo poslužujejo najmodernejšega tehniškega pripomočka : ob streljevati ruske utrdbe indirektno.
Način tega boja predstavlja nam naša podoba. Bojna ladja, ki je na podobi zazns movana s št. III., ima nalogo streljati na v daljavi vidno pristanišča.
Ladja se je postavila tako, da jo pred sovražnim streljanjem krije pred trdnjavo se nahajajoče gorovje in ja vsled tega streli iz trdnjave ne morejo zadeti. Da je pa mogoče dobro zadeti posamezne važne točko in da se uspeh strelov more zasledovati, vodita na naši podobi s št. I. in II. zaznamovani ladji streljanje na ladji štev III. po Kelw«yevem sistemu. Ladji I. in II. sta postavljeni tako daleč, da jim ne morejo škodovati trdnjav-ski topovi, toda ne tako daleč, da bi ne videli opazujoči častniki mesta. Opazujoči čast niki obeh opazovalnih ladij določijo po uri čas, ki preide med tem, ko je granata eks plodirala in so začuje po eksploziii povzročeni pok n» opazovalnih ladjah. Po zvoku se določi natančno daljava med krajem, kjer je eksplodirala granata, in pa med onim krajem, kjer sta opazovalni ladji.
Ker je daljava med obema opazujočima ladjama znana, (na naši sliki označuje daljavo črta A) je mogoče, po brezžičnem br zojavu in, če ladje niso preveč oddaljene, tudi b signali, ladji št III. dajati navodila za nadaljno streljanje po direktnem opazovanju. — Na ta način so dosegli Japonci že prav znatne uspehe.
V desnem kotu podobe vidimo Kelvva-yev telemeter, s katerim se določijo na morskem zemljevidu točke, kjer stoje ladje in kjer je zadela granata.
Pri Port Arturju.
Petrograd, 30. aprila. Carjev namestnik Aleksejev brzojavil je caru Nikolaju: Ponoči dne 28. videlo se je pred Port Arturjem sovražno brodovje, ki je bilo kakih 6 milj oddaljeno. V uzurškem zalivu je bilo ob 8. zjutraj videti 10 japonskih križaric in 6 torpedovk.
P e t r o g r a d, 30. aprila. Kakor se poroča iz Port Arturja so se poskusi z novimi podmorskimi čolni obnesli jako dobro. Čolni so pripravljeni na napad japonske mornarice.
Berolin, 29. aprila. K poročilu o pojavu japonskih torpedovk pred Port Arturjem se še poroča iz Petrograda: 28. t. m. ob 1. uri zjutraj so se približale japonske
torpedovke portarturskemu pristanišču, bržkone, da bi demonstrovale. Oddale so nekoliko strelov ter pometale nekaj kalcija v vodo, katerega svetlikanje naj bi pri nas vzbudilo sumnjo, da se bliža veliko brodovje. Vtrdbe niso odgovarjale s streli.
Petrograd, 29. aprila. Port Artur je v zadnjih dveh mesecih popolnoma utrje«. Vojaški izvedenci trdijo, da ga ni mogoče vzeti niti s suhega niti z morja. Vse slabe točke so popravljene in zelo zavarovane. Število posadke je pomnoženo do najvišjega števila. Trdnjava je pa s hrano, strelivom in bojnimi potrebščinami preskrbljena za več kakor eno leto. Poguba »Petropavlovska" se smatra ket nesreča, ki ne more izpremeniti naravnega razvoja vojske. Življenje v mestu je čisto mirno. Po dnevu se nič ne pozna, da bi mesto bilo v vojnem stanju. Le ponoči so vse ulice temne, nad pristaniščem pa svetijo reflektorji. Dosedanji japonski napadi niso naredili škode niti mestu, niti trdnjavi. Japonci streljajo v zrak in njihove kroglje padajo v morje, ker se boje priti preblizo pred ruske topove. Pri bombardiranju dnč 25. t. m. so Rusi eno japonsko ladjo potopili, eno pa zelo poškodovali. V Port Arturju sodijo, da bo Japonsk i začutila pomanjkanje denarja tedaj, ko bodo Rusi šele začeli vojsko z vso silo.
Ruska mornarica v Vladivostoka.
O tej mornarici, ki obstoji iz oklopnih križeric »Rurik«, »Rusija« in »Gromoboj" ter velike c klopne križarico „B gatyr", se je zadnje dni poročalo, kako je uničila trojo
japonskih ladij. Vidi se, da je to brodovje jako na potu japonski zvezi z vzhodno Korejo ter stli japonsko mornarico, da odpošlje močan oddelek svojih ladij pred Vladivostok ali da na najvažnejših točkah korejBke obale pusti toliko brodovja, da mu bo mogoče upreti se vladivostoškemu na enakih izletih. To je tudi vzrok, da bo je razdelila japonska mornarica.
Japonski ogleduhi
Iz Mukdena se poroča, da je ondi toliko japonskih ogleduhov, da jim je le težko prikriti ruske operacije v Mandžuriji. General Kondratovič trdi, da je v Niučvangu polno ogleduhov, ki hod'jo okoli preoblečeni v kupce, nabiralce cunj in služabnike. Da bo se ti na ogleduštvo že dolgo pripravljali, dokazuje dejstvo, da imajo vsi dolge kite, da jih ni mogoče razlikovati od Kitajcev. Kakor hitro izvo kdo teh ogleduhov kako novico, gre na kitajsko ozemlje in od tam brzojavi v japonsko glavno taborišče. Veliko teh ogleduhov so Rusi že polovili in postre lili, toda mnogo jih je pa všlo njihovemu zasledovanju.
Posadka »Varjaga" in .Korejca" v Petrogradu
Petrograd, 30. »prila. (Ruska brzojavna posredovalnica.) K sprejemu 29. t. m. sem došle posadke »Varjaga* in »Korejca" prišli so vrhovni poveljnik ruske
Dalje v prilogi H.
11. Priloga 98. štev. ..Slovenca" dn6 3(X aprila 1904.
bojne mornarice veliki knez Aleksij Aleksan drovič, admiral Avelan, miniiter vojne mornarice in predstojniki raznih oblasti) na kolodvor. Častniki in vojaki so pred zimsko palačo de Hirali pred carjem, ki je bil s ca-revičem prestolonaslednikom in z ostalimi velikimi knezi na moBtoviu. Po defiliranju je bilo cerkveno opravilo. V Nikolajevi dvorani so bili vojaki slavnostno pogoščeni. K pogoščenju je prišel car b caricama in s ostalimi člani carske rodovine. Car jih je nagovor.l sledeče: Srečen sem, da ste se zdravi in Brečni povrnili v domovino. Mnogi izmed vas ste s svojo krvjo v zgodovini našega brodovja zapisali junaštvo, ki je vredno junaštev vaših prednikov in očetov na »Azovskem morju". Z vašim junaštvom ste napisali nove liste v zgodovino našega brodovja, liste, na katerih se bodeta svetila imena: .Korejec" in „Varjak". Ta imena bosta ostala nepozabljena tudi našim potomcem. Prepričan sem da ste vsi vredni bogate nagrade, ki sem jo namenil vam. Z ganjenjem in s simpatijo je vsa Rusija in jaz brala o vašem junaštvu pred Čemulpom. Zahvaljujem se vam iz VBega srca, da ste čuvali zastavo sv. Andreja in čast naše svete in mogočne Rusije. Dvignem kozarec na prihodnje uspehe naše vojne mornarice in na vaše zdravje". Navdušeni „hura" klici so sledili oarjevi napitniei. Predno je zapustil car slavnostno dvorano, nagovoril je še enkrat vojake: »Se enkrat se vam, moji pridni in ljubi vojaki, zahvaljujem za vaša dejanja. Bog vss obrani!" Po obedu podali so se vojaki v občinsko hišo, kjer je čast nike slovesno spreiel občinski svet in vse bogato obdaril. Slavnost se je končala s slavnostno predstavo.
Ruske in japonske mine v Rmenem morju
Slabo vreme, katero vlada na Rmenera morju in močni tokovi so odtrgali mnogo ruskih in japonskih min, ki so bile položene in s sidri pritrjene pred Port Arturjem, Daljnim in vobče po Rmenem morju. Te mine prosto plovejo proti jugu in so vrlo nevarne za ladje, ker takoj eksplodirale, ako zadenejo ob trd predmet. Zato so japonska paroplovna društva ustavila promet po Rmenem morju severno od Čemulpa. Lahko je mogoče, da je japonska mornarica imela že izgube od teh min, a Japonci o tem nič nočejo poročati.
Ob Jalu.
London, 30. aprila. Angleški list „Daily Express" poroča iz Čifu, da se je japonski admiral Nozoja dne 25. t. m. z večjim številom topničark pripelial po reki Jalu in je izkrcal 4000 do 5000 japonskih pešcev. S torpedovk so Japonci čez reko »gradili pontonske mostove. Rusi so se le kratek čas ustavljali Japoncem. Eia japonska torpedovka se je potopila. Pri Yongamfi so ruski topničarji streljali na japonsko brodovje, ki je odgovarjalo Rusom. Japonsko brodovje je, kakor se sluti, del onega japonskega brodovja, ki ima nalogo, čuvati izkrcanje japonskih čet zahodno od Jalu. Ja ponci nameravajo Ruse pri Jalu napasti za hrbtom.
Tokio, 30. aprila. Poveljnik japonskega brodovja, ki je dne 25. aprila operiral na ustju reke Jalu, poroča: Ko se je ja> ponsko brodovje peljalo po Jilu, obstreljevali so Rusi s topovi naše brodovje, ne da bi bili povzročili škodo. Prikazalo se je tudi rusko konjeništvo, ki se je umaknilo, ko je pričelo streljati naše vojaštvo. 26. aprila streljalo je kakih 100 ruskih jezdecev na naše brodovje. Naše torpedovke so odgovarjale sovražniku in Rusi so se umaknili za neki grič. Ob 5. uri popoldne so pričeli Rusi zopet streljati, ne da bi bili dosegli kak uspeh.
Kitajci in vojska.
Iz dobropoučenih krogov se poroča, da se Kitajska polagoma pomirjuje in da se ni bati, da bi prelomila nevtralnost. Kitajci se polagoma privajajo na vojsko in cesarica se na vso moč trudi, da se ohrani mir. Boji se namreč, da bi vojska povzročila protivladar-sko gibanje, ker del Kitajcev že sedaj ruje proti vladajoči rudovini ter skuša spraviti neko drugo na preBtol. Zato je zapovedala vladajoča ceBaric* uradnikom, naj kolikor mogoče pomire ljudstvo. V koliko se jim bo to posrečilo, pokazala bo bodočnost.
Razna poročila.
Nagasaki, 30. aprila. Zaplenjene ruske parnike prevzela je japonska vojna mornarica. Pritožba lastnikov ladij proti razsodbi sodišča se je zavrgla.
Petrograd, 29. aprila. Poroča se, da je ruski car daroval 200 milijonov rubljev v vojne namene. To je največji dar, katerega je kedaj kdo daroval v vojne namene. Ruski car je baje eden najbogatejših ljudi na svetu. Na leto ima 40 milijonov dohodka.
London, 29. aprila. Uradno potrdilo vesti, da je rusko vladivostoško brodovje pri Gensanu potopilo tri japonske transportne parnike, je na tukajšnje časopisje
jako vplivalo. Časopisje graja „nepaznost" _aponcev.
Dnevne novice.
V LiubHftni, 30 aprila Vseslovenski shod na Brezjah.
»Bogoljub« naznanja, da se bo letos na Brezjah vršil shod mladeničev iz vseh slovenskih pokrajin, torej ne Bamo s Kranjskega, ampak tudi s Štajerskega, Primorskega in Koroškega. Želeti je, da bi na Brezje prišli vsi mladeniči, katerim je Ie mogoče. Tu naj bo zbrana vsa Slovenija v malem. Čujemo, daistočasno priredi na Brez jah »Slovenska krščansko-socialna zveza« svoje letno zborovanje. Dan in obširnejši vspored še naznanimo, danes le opozarjamo vsa naša društva, da be pripravijo na ta izlet. To bodi veličastna prireditev, ki naj priča o moči in krepkem delovanju naše organizacije. V tem smislu takoj na delol Aranžma ima v roki č. g. Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. Njemu naj se pošiljajo morebitne želje.
Socialni demokratje in delavstvo. Kako podlo izkoriščajo socialni demokratje delavce, je pokazalo njih ravnanje ob stavki na Javorniku. Ravnokar nam došli »Rdeči Prapor« piše: »Zmagala bo seveda družba, ker delavci niso organizirani.« »Arbeiter-zeitung« je tudi kratko omenila stavko b pristavkom, da niso delavci organizirani. Potem, si miBli jud, morajo propasti. Od druge socialnodemokraške strani se jim je namignilo, da — niso pri organizaciji. Tako socialna demokracija ni nič storila za delavce na Savi in Javorniku, ampak je pokazala svojo o d k r i t o ž el j o, da bi delavstvo propadlo, češ, potem jih lažje dobimo. Za kaj se gre tu haj socialnim demokratom? Edino le za to, da bi v svojo strankarsko blagajno dobili delavske groše kct strankarski davek. Oni morajo dobiti mnogo denarja, da — nič ne store. Naše delavstvo jih je zdaj spoznalo in ne bo tako neumno, da bi svoje trdo pri-služene denarje pošiljalo na Dunaj, da bi se ž njimi plačevali judovski voditelji, ki nič ne delajo, ampak osnovalo Bi bo povsod svoja lastna strokovna društva, v katerih se bo potegovalo za pravično stvar in za zboljšanje svojega stanja. To je najboljši odgovor na socialnodemo-kraško grabežljivost.
Izdajstvo »Slovenskega Naroda" proti delavstvu. Celjska »Domovina" povodom stavke na Gorenjskem piše: „Zelo čudno je pisanje ljubljanskega dnevnika, ki se poteguje za nemškega bogataša in udriha po ubogih delavcih." — Nam se pa nič čudno ne zdi, da .Narod" tako piše. Luckmann in Tavčar — oba držita za Dežmanove grablje.
Umeščen je bil danes na župnijo Sv. Trojica nad Cirknico č. gospod Frančišek Pavlin, ondotni upravitelj.
Gospodarstvo v Gornjem gradu »Slov. Narod« je v sobotni številki prinesel članek o gospodarstvu ljubljanskega škofa v Gornjem gradu. Iz tega članka veje taka lju bežen do ljubljanskega knezoškofa in do nje gove blaginje, da bi knezoškof gotovo ime noval dotičnega dopisnika za svojega generalnega upravitelja, ko bi bo ne bal, da bi dotični te službe ne odklonil vsled svoje skromnosti. Ker je pa ljubljanski knezoškof na vizitaciji in se povrne šele čez dva tedna, se to imenovanje še no bo tako hitro izvršilo. Pred povratkom v Ljubljano namreč ne bo mogel nič izvedeti o svojem skrbe-čem in dobrohotnem prijatelju, saj je znano, da na deželi »Naroda« ni več dobiti.
Plače očitajo! »Slov. Narod« piše: »Tajni koadjutor tržaškega škofa. Že večkrat smo imeli priliko govoriti o jezuitskem patru Volbertu, ki je nekak tajni koadjutor tržaškega škofa Nagla. Pater Volbert je nemški propovednik pri sv. Antonu novem. Kot tak ima 630 gld. plače in prosto stanovanje. Zdaj mu je vlada povišala dohedke za 300 gld. Seveda le iz oziroy na njegovo protislovansko politično
delo«. — Pater Volbert ne more dobivati plače, ker je redovnik. Ako je z njegovim delom združen kak dohodek, ga dobi cela samostanska družina. A zdaj pa mi liberalce vprašamo, kako pridejo oni do tega, da očitajo tak dohodek, ki najbrže niti resničen ni, izobraženemu možu? Koliko dohodka ima pa H r i b a r na leto,? Ali bi Hribar služil domovini za 50 000 K na leto ? In Tavčar! Ene Frančičeve gavge požro ves letni dohodek ene jezuitske rezidence! In Luckmann, o katerem pravijo, da ima 1600 gld. redne plače na mesec poleg drugih dohodkov I Obesite vi enkrat svojo malho poleg »klerikalne bisage", d a j i h primerjamo!
— Stričnik zadavil svojega strica.
O tem sa še poroča iz Splita: Proti koncu preteklega meseca se je napotil neki Josip Ančič iz Imoskega s svojo ženo Katarino k svojemu Btricu, župniku v Strilju pri Ber-goracu, gosp. Mimicu. Tabelo ugleden mož je stanoval s svojim 14 etnim služabnikom Bam v župnišču. Bil je zelo vesel obiska svojih sorodnikov ter ju prenočil v svojem stanovanju. Malo dni pozneje sta rekla služabniku, naj se odpelje ž njima v Bergorac, češ, da se je stric že naprej tja odpeljal. Deček se je sicer malo čudil, toda vsejedno je ubogal. Ko niso župnika dobili tam, rekel je Ančič, da je stric odpotoval v Met-kovič ter vrne šele čez 8 dni. Vrne naj se torej domov in skrbno pazi, da ne vdere nihče v župnišče. Ko se je deček vrnil in povedal to župljanom, so se ti zelo čudili, da jih je župnik zapustil ravno pred velikonočnimi prazniki. Zato so se brzojavno obrnili na splitskega škofa. In res je ta poslal v Strilje drugega župnika, ki je s silo vdrl v župnišče. Tu so našli že na pol gnilo župnikovo truplo. Preiskava je dokazala, da sta zakonska Anč č zadavila župnika, da bi se polastila njegovega premoženja. Zlodinca sta se odpeljala na Korfu.
—	Vojaška vest Imenovan je poveljnikom domobranskega pešpolka št. 17. pod polkovnik I. P r e g e I i.
—	Poročila is Hrvaškega. »Obzor« je napadel posl. dr. H a r a m -b a š i 6 a , ker je zanikal vesti, da postane glavni urednik katoliškega dnevnika »II r -v a t s t v o« ; očita mu, da sa je v osebnem odgovoru na »Obzorovo" vprašanje poslužil scfisma Napram temu se more najodločneje zatrditi, da je dr. Harambašič v času, ko je odgovoril, moral smatrati pogajanja s katol. tiskovnim druStvom za pretrgana. Da pride do novih pogajanj in do sporazum-ljenja, tega tedaj ni vedel. S tem so tore ovrženi »Obzorovi« napadi na način, kako se je ustanavljala »klerikalna stranka«. — Generalna stavka v Mitrovici je končana. Okrog 40 oseb so zaprli.
—	Imenovan je g Fran Žuža c. kr. davčnim ad|unktom za Konjice.
—	Teharsko graščino je kupil g. dr. F r. S t o r , odvetnik v Ljubljani, ki se kmalu preseli na Teharje
—	Ustrelil se je v Volšperku na Ko roškem 14!etoi trgovski vajenec Pavel Lu-konig, ker je bil radi lenobe karan.
—	Na Krško prida jutri več Zagreb čanov. Na vrtu K Zenerja bo igrala godba 16. polka iz Zigrcba
—	Vsled deževja je naraatla silno Kolpa. Po belokranjskih nižavah so preplavljeni travniki in polje.
—	Južna železnica je uvedla direktno osebno zvezo mej Reko i n L j u b 1 j a -n o. Oaobni vlak. ki gre z Reke ob 5. uri 2 min. zjutraj pride v Ljubljano ob 9. uri 15 min. dop.
—	Z zgradbo nove železnice iz Jesenic skozi Bohinj pričelo se je na vsi črti; od Dobrave do Vintgarja prično to poletje gradnjo novega velikega mosta malo nad „Šum-om;' čez Radovino do predora v »Hom-u, katerega vrtajo nad Vint-garjem in v Podhomu. Dolg bo 1180 m in je sedaj dve tretjine izgotovljenega. Za izletnike je čisto kaj novega, da si to ogledajo, potem se pa podajo skozi divjeroman-tični Vintgar, kjer se nudi prijeten in miren odpočitek v znani gostoljubni restavraciji Žumrovi, katera se odpre s 1. majem.
—	Ogenj. Z Leskovca pri Krškem se nam poroča, da so včeraj v petek ob eni uri popoldne pogoreli trije gospodarji. Ljudje so s požrtovalno vztrajnostjo omejili požar. Domače gasilno društvo se je skazalo na svojem mestu kakor vselej. Vrlo dobro jc došla brizgalna, katero je na lice požara poslala gospa Lenarčičeva s Turna. Tudi krško in videmsko gasilno društvo je prihitelo na pomoč. Hvala lepa! Pogorelci so bili zavarovani, ^kode je 5000 kron.
—	Umor ali samomor? Pretekli četrtek zjutraj so našli na Rakeku sredi vasi nekega 421etnoga Italijana iz Kormina ležati s prerezanim vratom. Nekateri menijo, da se je končal sam, drugi zopet sumijo, da ga je umoril lSletni njegov nečak — sprem-
jevavec, ki je zbežal proti Postojni. Dognala >o stvar obdukcija in sodna preiskava.
—	Velikodušen dar. Dediči v Celovcu umrlega trgovca g. J. Guzela so podarili ljudski šoli na Trati 500 K.
—	Jesenske vojaftke vaje Večje vaje (manevri) vršili se bodo letos na Češkem in se jih udeleže 8., 9. in 14. voj; lončajo se 6. septembra. V okrožju 3. voj a vršeče se vaje končane bodo 10. septembra; s tem dnevom odide tudi moštvo po končani triletni dobi na dopust. Vse vojaštvo, ki se dopolnjuje iz dežei ogrske irone pa letos ne bo imelo večjih vaj, ker se moraje vežbati novinci. Natančno pa niso še določeni dnevi, kedaj se bodo vaje vršile; to bo določeno pozneje in bomo takoj, ko izide tozadevna naredba, o tem poročali.
—	Iz Srednje vasi: Naše pogorišče se je začelo popravljati. Les so si napravili še po zimi; zdaj hitijo z vsemi močmi, da bo pred izdelano. Večina hiš je že pokritih. Nekaj bo popolno nevih stavb, ki bodo proti ognju bolje zavarovane kakor popred. 19. aprila je g. okrajni glavar po posredovanju pomočnega odbora razdelil došle darove in podpore. Nabralo se je skupno nad 27 000 K. Posamezni posestniki so dobili od 1000—1800 K. Vsa škoda seveda še od daleč ni pokrita, vendar je toliko pomagano, da bodo mogli vsaj shajati. Zato še enkrat srčna hvala vsem dobrotnikom! — 27. aprila se je primerila huda nesreča 15 letnemu Janezu Koširju. V kamnolomu pri Ribčevem lazu je dobil pa-trono dinamita. Zvečer, ko je šel domov, je hotel napraviti pošteni pok, kakor je nastal pri vžiganju patron v kamnolomu. Z žvep-lenko je prižgal svojo patrono, ki se je vnela in razpočila ter mu odtrgala vse prste na levi roki in ga po obrazu močno poškodovala.
—	Zopet velika povodenj. Ker se je sneg prefcitro ta|al in polnil hudournike, na-vstala je pri Zilski Bistrici huda povodenj. Vas je bila v veliki nevarnosti, ker je voda naraščala vedno bolj ter nosila seboj mnogo grušča, leBa itd. Promet je bil nemožsn, ker je bila cesta zasuta in vse preplavljeno. Prišlo je tudi 200 vojakov na pomoč. Večina hiš je bilo zasutih do enega metra na visoko. Voda ja odtrgala ve<5 mostov. Tudi na polju je veliko škode. Več ljudij si je le s težavo rešilo življenje.
—	Drag vol. Na sv. Marka dan je imel mož od sv. Duha na sejmu v Kranju vola, katerega je cenil 420 gld. Prodan je bil menda za 800 K. Ločani so tiči, ko znajo tako vole opitati. Vsi sejmarji so govorili o tem volu.
— Izseljevanje. Brzoparnik »La Savoie" francoske prekmorske družbe, (zastop potovalna pisarna E. Smarda v Ljubljani), od-plul je iz Havra 16. aprila in srečno došel v New York 22. aprila. Vozil je 6 dni in 13 ur.
—	I* Sele. Dne 3. maja t. 1. to je prihodnji torek bo v Selcih redni živinski semeni.
—	Za Vegov spomenik je doslej
nabranih 6795 aron. Nadaljnih darov se prosi.
—	Semenj v Postojni. 01 dne 7 maja
1904 dal|e bode v Postojni vsako soboto dopoldne tržni dan na prostoru pred šolskim poslopjem. Ako je v soboto praznik, bo tržni dan dan popreje. Tržilo so bode z živili (s perutnino, jajci, maslom i. t. d.), s poljskimi pridelki (z zelenjavo, sadjem, krompirjem i. t. d.), in drugimi stvarmi vsakdanje porabe (z drvmi, ogljem i. t. d.) ter tudi z domačimi izdelki (s posodo, poljskim orodjem i. t. d.). Prodajalce omenjenih predmetov vabi na tržne dneve županstvo v Postojni.
—	Rdeči križ. Občni zbor deželnega in gospejnega pomočnega društva Rdečega križa za Kranjsko, določen na dan 25. t. m. se vsled nesklepčnosti ni mogel vršiti in se bo drugi občni zbor vršil neglede na število navzočih članov dne 2. m a j a t. 1. ob 6. uri zvečer v knjižnici c. kr. deželne vlade.
Ljubljanske novice.
Gibanje mej trgovskimi pomočniki. Doslej so so odpirale ljubljanske trgovine od meseca maja dalje ob 7. uri zjutraj. Mej trgovskimi pomočniki se je pričelo gibanje, naj bi se odslej ob vsakem letnem času cd pirale trgovine ob pol 8. uri zjutraj. S tem stališčem se strinjajo vse ugledne in dostojne tvrdke.
Podraženje mesa. Tudi »Narod« se pritožuje nad pedraženjem mesa v Ljubljani. Nekdo je sprožil misel, da se naj ustanove občinske mesnice, o katerih smo nedavno poročali, da jih hočejo uatanoviti tudi v Zagrebu. Čujemo, da se govori tudi že o zadružnih klavnicah. Revnejši odjemavci pa pravijo, da bodo morali začeti — š t r a j k a t i , ker si več ne morejo privoščiti mosnih jedi. Gotovo jo, da bo neprestano podraževsnje živil moralo povzročiti kako reakcijo. A zdaj imajo prvo bo-
■edo — občinski svetniki ljub 1 j a n s k i. Vse mesto pričakuje, da nastopijo ti jako »napredni« gospodje enkrat s svojimi narodnogospodarskimi nazori!
Šance na Gradu. Piše se nam: Zadnja nesreča na Gradu, ko je neki deček padel s šanc doli, bi morala vendar obrniti pozornost na ljubljanski Grad. Če se za olepšavo Gradu nič ne stori, naj se gleda nanj vsaj toliko, kolikor na kako cesto na vasi! Ograja na šancah bi bila neobhodno potrebna. Koliko otrok se igra vedno zgoraj! Zid se kruši, in vedno večja je nevarnost, da se ne zgode nove nesreče. Državno pravdništvo naj primerno pouči erar, kaj je njegova dolžnost
Za I. ljubljanski orfej se je peljal engažirat v Zagreb g. Danilo, moč, katera bi tvorila glavno točko programa v I. ljub ljanskem orfeju, ob enem pa si bo ogledal tri enodejanske igre dr. Šenoe in Ogrizoriča. „Neverojeten dogodjaj" dr. Senoe in fino veselo igro Prejačevo igrala bo družba slovenskih igralcev na svojem potovanju.
Iz Reke se je povrnil v Ljubljano batalijon pešpolka št. 27,
Prestavljena je poštna pomožna uradnica Tekla Jašovc iz Ljubljane v Kočevje.
Skerjančevo gostilno v Kopitarjevih uli
cah je prevzel g. Ivan M o r a n.
Kegljanje na dobitke priredi pevsko društvo „ Ljubljana" povodom letošnie prve vrtne vese ice, katera se vrši pri Kozleriu na Binkoštno nedeljo dne 22. maja. Začetek kegljanju v nedeljo 1 maja ob 10. uri dopoiudne in traja do 9 ure zvečer, potem vsako naslednjo nedeljo in praznik anako, ter se konča na Binkoštni pondeljek dne 23. ma]a ob 9 uri zvečer, nakar se dobitki tako) razdele. Dobitki so sledeči: I. za največ kegljev K 40 —. II. K 25 —, III. K 15 —, IV. za največ seri K 5.— in en šaljiv do bitek.
Ljubljanska društvena godba. Odboru te goatie je na tem, da jo popoini z domačim naraščajem. Več nadar enih učencev se pod spretnim vodstvom kapelnika gospoda Pcuie kij pHdno vadi, tako da bodo v kratkem času zamogli sodelovati p?i godb:, katere že sedaj labko nastopi s 26 močmi. — Ker Be pri šolskem pcuku radi nedostajanja starih godbenih instrumentov morajo rabiti le novi, tako da se ti kmalu pokvarijo, se s hvaležnostjo vsprejemaio kakršnokoli stari godbeni instrumenti, katere blagovolijo ljubitelji godbe društvu podariti ali pa proti primerni odškodnini odstopiti. B'sgihotn9 ponudbe vaorejema kapeln k gospod Poula, Stari trg št. 13, ali pa zvečer po 6. uri v magistra t nt m poslopju spodaj, kjer se vršijo godbeno vaje. Ker primanjkuje učnih pri pomočkcv, t. j. Btarih godal, se tudi ne aa more v*preieti toliko učencev, kakor se jih zglasi. — Godba nastopi v novi uniformi, t. i. v bluzah, pri slavnosti ognjpfiraseev dne 8 maj a.
Umrli so. Dne 28 apriia : I^sn Svetli« čič, železniški cfioijal, 49 let Bohoričeve ulice 14 Cirrhosia hepatis. Fran Slatner, gostilničarja sin, 1 ura, Gradišče 6. življenj ska slabost. V bolnici: Dna 26 aprila : Josip Oblak, mizar, 66 let, naduha. Ana Gomiišek, kajžarja hči, 18 let, jetika. Dne 27. aprila: Ivan Kavčič, pilar, 73 let, csta-relcst.
Popo udanski izlet pevskega društva .Slavec" eo vrši jutri, v nedeljo, v Šmartno obSavi k »D o i n i č a r j u« in sicer čez Martinovo cesto. Za one, kateri žele oditi v skupni družbi, je zbirališče »pri Topolavcu« na Martinovi cesti ob 2. u r i. Pn Delničarju jo za jed in pijačo najboljše skrbljeno. Gostje ia prijatelji društva dobrodošli.
Skušnje za učiteljsko usposobljenost se
prično pojutrajanjim. Oglasno so je 46 kandidatov in kandidatinj.
Na Rožniku bo jutri delavstvo tobačno tovarne (cigaretni oddelek) cb 9. uri dopol dne prisostvovalo sv. maši.
Raz prvo nadstropje padel. Na Bregu pri hiši ši. 2 je padel dam s zjutraj triletni deček raz okno tretjega nadstropja na tla in Be pobil po obrazu.
V Ameriko ce je odpeljalo včeraj 11 Hrvatov in 14 Makedoncev.
Na Nemško je odpotovalo dvajset de lavcev.
K zgradbi železnice v Hrušici je prišlo včerai 40 delavcev.
Električna cestna železnica v Ljubljani.
Poletni vozni red, veljaven od 1. maja do 30. septembra 1903. I. Proga južni koloJvor-Mestni trg-kolodvor dolenjskih železnic. Od južnega kolodvora na kolodvor dolenjskih železnic, prvi voz ob 6. uri zjutraj, zadnji voz ob 9 30 min. zvečer. Od južnega kolodvora na Mestni trg in do vojaške bolnice zadnji voz ob 10'7 min. zvečer. Od Mestnega trga na južni kolodvor prvi voz ob 5-44 min. zjutraj, zadnji voz ob 9-52 min. zvečer. Od Mestnega trga na kolodvor dolenjskih železnic, prvi voz ob 5 53 min. zjutraj, zadnji voz ob 9 37 min. zvečer. Od kolodvora dolenjskih železnic na južni kolodvor, prvi voz ob6'10 min. zjutraj, zadnji voz ob 9 40 min. zvečer. Od kolodvora
dolenjskih železnic na Mestni trg in do vojaške bolnice zadnji voz ob 9 55 min. zveč.
—	II. Proga Mestni trg-vojaška bolnica. Od vojaške bolnice na Mestni trg prvi voz eb 5. uri 35 min. zjutraj, od vojaške bolnice na Mestni trg zadnji voz ob 9. uri 56 min. zvečer. Od mestnega trga do vojaške bolnice prvi voz ob 6. uri 9 min. zjutraj, od Mestnega trga do vojaške bolnice zadnji voz ob 10. uri 15 min. zvečer. Pred 8. uro zjutraj in po 8. uri zvečer vozi železnica na obeh progah v presledkih 15 minut', sicer pa črez dan v presledkih 7 '/2 minute.
—	V o z n i n a. Voznina se določa po številu prevoženih paBov: za odrasle : za en nas 10 h, i a dva pasa 15 h, za tri pase 20 h, za štiri paBe 25 h. Nadalje se bodo izdajali do preklica: aj za odrasle: znižani jutranji vozni listki veljavni za vož nje do 9. ure zjutraj, do dveh pasov po 6 h, črez dva pasa po 10h; b) za otroke: enot ni vozni listki za otroke veljavni za vsako vožnjo po 6 h. Konec pasa je razviden na dotičnih deskah postajališča. Pasi. je med postajališči južni kolodvor in poštni urad. Pas II. je med postajališči poštni urad in Sv. Jakoba trg, oziroma Annbrožev trg. Pas III. je med postajališči Sv. Jakoba trg in vila Kosler. Pas III a je med postajališči Ambrožev trg in vojaška bolnica. Pas IV. je med postajališči vila Kosler in kolodvor do lenjskih žalezcic. Promet bo uveden za po-skušnjo na celi progi.
Književnost in umetnost
" Koncert v Novem mestu. Dolenjsko pevsko društvo priredi dne 1 maja 1904 ob 8 uri zvečer v dvo rani „Narodnega doma" v Novem mestu, pod vodstvom društvenega zborovodje, gospoda Ignacija Hadnika, pomladanski koncert na korist pogorelcem v Pristavi. Is posebne prijaznosti sodeluje gospod Stanislav Orzelski, junaški tenor slovenska opere v Ljubljani. Vspored : I. P e t j e. 1. a) Foerster: P o veite ve planine. Besede Romanove; b) dr. Ipavic : Oblačku. Besede Ašker čeve, moška zbora. 2 a) Prohazka: Tak' si lopa. Besede Jankove; b) Moniuszko: arija Ste fana iz opere: „S t r a s n i dvor", poje g. Orzelski. na klavirju spremlja goip Hladtiik. 3. Dvcfak : Prstan, ženski zbor. 4. a) dr. Schvvab: Moji devojčici. Besede Ganserjeve; bi dr. Krek : Vabilo. Besede Jankove; c) Lijovc : N a p i t n i c a. Besede Finžgnrjeve mešani zbori. 5. s) Puc oini: pasem Rudolfa iz opere »Bohčme«, b) Čajkovski: arija pred dvobojem L^usktga iz opere: . E v g a n i j Onegin«; o) Nedved: Pred durmi. Pesem, poje g. O/zelski na klavirju sprcm'ja g. Illadnik. 6 g) Dav: Meglica. Narodna pesem; b) Schumann : Cigani. B -aedo Gsihelove, mftšsaa zbora. Cene orostorom : A Sedeti: V I in II, vrsti po 4 K; od III do V. vrsto po 3 K ; od VI. vrnte dalje po 2 K. B. Sto-iišia : po 1 K. Za dijake in učence po 50 r. Člani „Dol. pevskega društva« plačajo ozna čene cene. Vstopnice se dobiv&io od četrtka dalje v prodaialni J. Krajec nasl. V dan koncerta ob 7 uri zvečer pri blagajni. — Posebna vabila so ne bodo razpošiljala. Odbor.
k brzojavk.
Dunaj. Kakor poroča »Slcvvi pol-skie«, delegacijo ne bodo zborovale pred 14. mainikom.
Dunaj, '^idoeaki listi poročijo, da zdravstveno stanje ruskega carja ni najboljše, ter da ponoči no more spati. Vendar izvršuje še vsa vladarska opravila in prisostvuje vojnemu svetu.
R i m. Francoski predsednik L o u b e t se je včeraj poslovil od italijanskega kralja in sa vrnil v Francijo. Slovo je bilo jako prisrčno.
B o I g r a d. Iz Cstinja se poroča, da so črnogorskega pravosodnega ministra Milo S a v 1 i č a včeraj, iz dosedaj še neznanih vzrokov zaprli.
Budimpešta. Cesar pride sem 2. maja ob 6. uri zvečer. Za sprejem se delajo velikanske priprave, da se prebivalstvo zahvali cesarju, ker je dovolil kosti vstaša Rakoczyja prepeljati v domovino.
London. Iz Adena v Somaliji se brzojavlja, da so posadke treh angleških vojnih ladij zavzele 21. t. m. mesto Illig po hudem boju. Bilo je 125 mož angleške in-fanterije. Derviši „blaznega Mullaha" so se postavili v odločen odpor, a po mnogih izgubah bili pregnani. Angleži so imeli tri mrtve in 5 ranjencev. V mestu sta se raz-vesili angleška in italijanska zastava.
Belgrad. V svojem nagovoru je novo-imenovani ruski poslanik, Gubastov, v av-dijenci pri kralju omenjal deda kraljevega. Rekel je, da se čuti srečnega, da more iz-polnovati svojo misijo pri vnuku onega velikega junaka, katerega ime spominja ves srbski narod na najdražjo epopejo. Na ta način je Rusija sankcijonirala dinastijo Karagjorgjevičev v Srbiji.
Belgrad. Podpolkovnik Mišifi, eden glavnih junijskih zarotnikov je imenovan poveljnikom 7. pešpolka.
Varšava. „Kur|er Poznanski" poroča, da bo v Varšavi, Lodzu in drugih meitih razglašeno obsedno Btanje, ker se je bati prvega maja velikih socijaldemokraških nemirov.
Bazne stvari.
N«Jnovejie od rasnih strani.
Samomor sodnika. Iz Budimpešte se poroča: Dne 28 t m., dopoldne se je med neko obravnavo ustrelil predstojnik okrajnega sodišča v Maki, sodni svetnik Majus. Misli se, da je zblaznel. — b v o j o taščo umoril. Te dni so našli obeSeno v Boczi taščo Samuela Polonija. Preiskava je dokazala, da je Poloni, ki je delal v Ro zaahegy. svojo taščo najprejo umoril in nato obesil. Morilca je sodišče zaprlo. — Častniki trgovsko mornarice v M a r z i 1 j i še vedno štrajkijo ter bo iz javili, da ne nastopijo prej dela, predno ni majo zagotovila, da bodo lahko sami izbirali potrebno moštvo. — Svetovna razstava v S t. Louisu. Iz Ss. Louisa se brzojavlja: Svetovno razstavo otvori šele danes, dne 30 t. m., predsednik Roosevalt sam s tem, da pritisne na neki zlat električni gumb ter tako požene vse razstav ljeine stroje. Istočasno izstreli utrdba Meyer pri Washingtonu 21 posdravnih strelov. — Ustrelil se jev Gradcu notar Anton Stoismeier, baje radi nervoznostr. — Zavarovalnico,Slavij o'vPragi nameravajo spiemeniti v deželno zavarovalnico. — Stavka zidarjev. Iz Komorna so poroča : Vsi zidarji so pričeli stav kati. Zahtevajo zvišanje plač. — Nesreča v premogovniku naSpanskoin. Iz Madrida se poroča : Rešilna dela v premogovnikih »Reunion« so pridno nadalju jejo Do sedaj so izkopali 65 mrtvih in 20 ranjencev. Nesrečo je povzročil s svojo no previdnostjo neki rudar, ki ja prekmalu odprl svojo rudarsko svetilko, tako da se je v jami plin vžgal in eksplodiral. — Tatje vzbudili živo pokopano. Kakor po poroča iz Budimpešte, ao baje zakopali v Egersegu mlndo deklico po imenu Heleno Fnsch, hčer nekega kmetovalca, ki je bila na videz mrtva. Mrtvi deklici so dali v grob mnogo zlatnine. Tatje so po noči odkopali grob ter ukradli zlatnino. Da se n so toliko zadržali s snemanjem prstanu*, so odrezali deklici tri prste. Vsled grozne bolečine so jo deklic« zbudila ter vdela dva moža, kako sta po lestvici plezala iz groba. Na to jo tudi sama šla ven ter se podala s pohabljeno roko k blizu stanujoč, grobarju Ukradeni otrok najden. Pred 14. dnovi so našli ns stoonjicah cerkve sveto Magdalene v Parizu 2 etnega dečka, ki je znal le nekaj angleških beaed. Po otrokovi sliki, ki so jo prinesli razni angleški 1 sti, spoznala je neka dojilka v Londonu, da je izpostavljeni otrok sinček umorjenega predsednika Guatem&le, ki so ji ga ukradli neznani storilci. Angleško poslaništvo je peskr belo. da se otrok pripelje k navedeni dojilki. — Poizkušono zastrupljanje v kadetni šoli. V kuhinjo kadetne šole v Srerfcu prišel je nek za kmeta preoblečen mož in jo v ied vlil neko tekočino. Moža so aretirali. Pri zaslišanju je i?.p. vedal, da je anarhist ter da se mu .ja naročilo zastrupiti učenca kadetne šolo. Tekočina, ki io je vlil v jed, je bila c i a n k a 1 i. — Stavka odvetnikov. Ii Madrida s-3 p še: Že nekaj tednov stavkajo vsi odvetniki stsrokastilskega nseata Sago vije, ker zahta-vajo, naj se prestavi neki praisKovalni sod nik, ki jih je razžalil. Večina eodnijakih obrav nav je suspendiranih.
Devet mil jonov kron želesničarskih dolgov Iz Budimpešta so iz zanesljivega vira poroča, da so vlada in trgovsko mini Btrstvo bavi z železni3arsko predlogo, po ka teri sa zviša pUča uradnikom in uslužban cern državnih železnic. Pri tem pa je prišla v veliko zadrege; daia si je namreč predložiti zapisnik dolgov vseh uradnikov na državnih železnicah in videle, da s.> že nji hove plače v višini devet milijonov kion sodno zaplenjene. To pomunjg, da imajo ogrski železničarji najmanj 18, a tudi več milijonov zasebnih dolgov, in umevno je, da so v tako obupnem položaju ne ttrašijo najhujšega.
13letnl morilec. O grozovitem zločinu se poroča iz Palazetto na Beneškem. Giuseppina Marinzzo je zapovedala svojemu 131etnemu sinu, naj poišče svojo 61etno po-polusestro, ki se je pred poldrugo uro izgubila. Deček se je nekoliko časa branil, ugoditi tej zapovedi. Ko pa mu je mati grozila, odšel je rekoč: „Grem, toda umorim jo". In res je prinesel čez nekoliko časa dekličino truplo ter ga vrgel presenečeni materi pred noge z besedami: „Tu imaš svojo hčer!" Zločinec je deklico toliko časa tolkel s sekiro, da je bila mrtva. Sedaj ima kruteža v rokah policija.
Vzgojevalne zapore imajo v Masga-chussetu. Dvakrat na teden pridojo v zapor vseučiliški profesorji iz Bostona. Kaznjencem
ročajo :
predavajo o narodni ekonomiji, o zasebnem in javnem pravu, kakor tudi o godbi in o drugih lepih umetnostih. Mladi kazojenoi imajo na razpolago dvorano za borenje, sta-rejši delajo na vrtu in v — tiskarni. V tiskarni se tiska tednik, ki ima 1000 naročnikov, same bivše kaznjence. Ta, seveda polit ški list, mnogokrat strogo kritikuje rame vladno ukaze._
Telefonska In brzojavna poročila.
Japonsko-ruska vojska.
Petrograd, 30 aprila. Ridi deževja in kopnečega snega je Jalu silno narastel in na raznih krsjih stopil preko bregov. Nek pontonski most, katerega so Japonoi gradili, so valovi odnesli. Utonilo je več japonskih vojakov.
Petrograd, 30. aprila. Včeraj so japonske ladje metale na Port Artur liditne bombe. Neki mornarje bil zadet.
London, 30. aprila. Po dolgem odlašanju so vendar pozvani avstro ogrski častniki, ki so prideljeni japonskemu glavnemu taboru, naj odpotujejo iz Tokia. I« tega sledi, da se prično v najkrajšem času velike vojne operacije.
London, 30. aprila. Iz Jokohame po-Ker je 25. t. m. japonsko brodovje plulo v reko Jalu, pričakujejo tu še prihodnji teden važnih dogodkov na Buhem. V ponedeljek in torek so japonske ladje zelo trpele cd ruskega ognja.
Petrograd, 30. aprila. Guverner v Ar -hangelsku, podadmiral R i m s k i - K o r -z a k o v, je imenovan poveljnikom črnomor-skega vojnega brodovja.
Petrograd, 29. aprila. (Kor. urad.) C rkuiar Limbsdoifov nad ruskim poslanikom v inozemstvu nalaga, naj odločno demontirajo vesti, da bi Rusija od kako tuje vlasti prejela kak posredovalni predlog. Po perfiAem napadu Japonske bi se tudi ne mogla ozirati na kak tak predlog, kakor tudi po končani vojski no bo trpela nobenega vmešavanja w rusko-japonska pogajanja in v pogoje, katere bo diktirala sama.
Dunaj, 30. aprila. Iz parlamentarnih krogov so ču,e, da bo v torek zadnja seja državnega zbora. V sredo, četrtek in patek bo zborovala lekarniška enkota, nakar bo zasedanje zbornico v soboto o d g o d e n o.
Dunaj 30. aprila. Danes ob 11 uri dopoldne so se na predlog Javorskega zbrali člani nemškega odbora četvorice in poljski posredovalci. Javorski ja rekel, da ne more dati konkretnih predlogov glede rešonja parlamentarno kriao. Poljaki posredujejo daljo pri Čehih, da skrčijo svoje zahteve na najmanjšo mero. Javorski je roke!, da tako upa na uspeh.
Trst, 30 aprila. (Kor. urad.) Danes dopoldne so srečno opustili v morje novo avstrijsko bojno ladjo »Nadvojvoda Friderik«. Kumic* jo bila nadvejvodinja I z a b o 1 a , soproga nadvojvode Friderika,
Občni zbor posojilnice v Zagorju se vrši 8- t. m. ob 4. uri popoludne po naznanjenem vsporedu v posojilnični pisarni.
Dunajska borzu
dnž 22. aprila.
Skupni državni dolg v notah..........100 40
Skupni državni dolg v srebru.....lu0'35
Avstrijska zlata renta 4%......119 35
Avstrijska kronska renta \<%.....9960
Avstrijska inv. renta 3......91-20
Ogrska zlata renta 4%..............118
Ogrska kronska renta 4% ......	97 85
Ogrska inv. renta 3............89 40
Avstro-ogrske bančne delnice.....16 04
Kreditne delnice................642
London vista......................239 32l/,
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.	117-12'/,
20 mark . ...........23-44
20 frankov...........19 05
Italijanski bankovci........9515
C kr. cekini...........11-33
j&etooroiogldao poredli«.
tfiSlna nad morjem 3062 m, arednji irafini tlak 736-0 m«
g 1 Cas opn- - KOTanja	Stujo bftro-natrA. T n:11,	Tompti! rtluni ! pc 1 VetroTl. Coltiji j		Neb.	H: "iS »
.'. »jacr. I <38 0 t».nol [ 733 6		rf'8 18 2	sl. jvzh. sl. ju«	megla 04 del. ohl.	
7. Zjutr
I 2. popol.| 736-3
737 9 | 9 4
0'0
brezvetr. J del. obl. 20 2 | sl. j jzah. j jasno. | Srednja včerajžnja temperatura 10-90, norm. 11-80
Uradnikom s plačo od I800 K dalje dovoljuje posojila proti malini odplačilom in zmernim obrestim „PražsKa založna v Pragi, Ferdinandova ulica.
III Priloga 98 štev. „Slovenoa" dn6 3Q. aprila 19Q4=.
Zahtevajte piti nakupu
671 60-4
chicht-ovo

Ono je
mr zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
štedilno milo
z znamko „jelen". ^
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini
• ANTON SCHUSTER r
I Ljubljana I
Špitalske ulice št. 7.
priporoča
= neuesti
v konfekciji za (lame in
Nflivrfifl m\(\<M najboljša in najcenejša tvrdka za + naj VCtja £aiuga, naročevanje ozir. nakupovanje
C
deklice; bluze, deške obleke, modno blago za dame in gospode, Toile, Satin, Le-vantin, preproge, najboljše platno, perilo za gospode
in kravate.
Solidno blago!« Nizke cene!
Vzorci na zahtevanje poštnine prosti.
470 12-9
Copieev za pleskarje, sobne slikarje,
zidarje in mizarju. L&kOV, pristnih angleških, za vozove.
Emajlne prevlake, pristne, v
posndcah po '/,, V« V« i" 1 kS?-Jantarjeve glazure za pode.
Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehhe pode.
Voščila, štedilnega, brezharv-
n« ga in barvastega za pode; najce-nt jše in a&jboljše. Rapidola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunolina za barvanje nsravnega lesa in pohištva	288 60-20
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv v tubah, g dr.
Sohonfelda.
Firneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega,
zajamčeno trpežnega. Gipsa, alabasterskega in štukaturnega. Karbolineja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, suhih, kemičnih, prste
n i h in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Ustanovljeno 1.1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1. 1832.
Organist,
kateri bi opravljal tudi polucer-kovniško službo ob delavnikih,
zamore takoj službo nastopiti.
Plača 600 K, nekoliko v žitu, drugo v denarjih Prosto stanovanje in prost pober skuhe.
Postranski zaslužek krojaštvo ali znanje vsaj nekoliko računovodstva.
Župni urad v Hrušici,
Pošta Podarad, Istra. 752 2-2
I. kranjska tovarna oljnatih barv, iirnežev, lakov in steklarskega kleja ===== v Ljubljani. =====
Fotografični atelije D. Rovšek, Ljubljana
Slava Brezmadežni.
Napevi za Marijino družbo.
Zložil ia priredil F Angelik Hribar.
Vsebina: 1 Pozdrav presvitlemu knezo-škofu o njegovem prihodu. 8 družbenih, 39 Marijinih, dvoje lavretanskih litanij z 27 od-pevanji; 15 obhajilnih, 1 litanije v čast presv. Srcu Jezusovemu z 10. odpevanji, 1 ob poroki in 1 ra grobu M»rijinega otroka. Vsi ti napevi imajo po melodiji in besedilu cer kveno dostojnost in vrednost in smejo se, izvzemši družbenih in ladnjih dveh, pri službi božji prepevati, zlasti pri šmarnicah in ob urah pri češčenju presv. Rešnjega Telesa.
Založil knezoškofijski ordinarijat, — Dibi se v knezoške fijski pisarni in pri frančiškanih v Ljub^ani.
Cena 1 K broširan. — 1.20 K pol platno, — 160 K elegantno v platnu ; po pošti 10 h več	758 3-2
se priporoča za vsa v fotografsko stroko spadajoča dela, kakor tudi za napravo krasnih po najnovejšem slogu izvedenih

v barvah ali svetlotiaku po najnižjih cenah. Vsak kraj pridem pri naročitvi razglednic fotogralirati
T&f ©spi adae«
732 4-2
Najboljša pitna voda
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušena, od zdravniških (X.) avtoritet priznana, je 23 38
naravna
alkalična kislina
Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov in vodovodov najugodnejšo pijačo.
Uvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
tilez postaja, zdravilno kopališča pri Karlovih varit
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubjanl se dobiva v vseh lekarnah, vefijit •paasrijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami it inom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Liubljani.
Stanje vlog 31. dec, 1903: čez 9 milijonov kron.
Najboljša in najsigurnejša f
\ 4 I	■ I s
g* prilika ga štedenjei **
Preje: Gradišče št. 1,
Denarni promet v leta 1903 čez 46 milijonov kron.
1
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni tt*g št. 2, L nadstropje
1
»prejema hranilne vloge vsak delavnik od g * i q brez Kakega odbitka, »ako, da sprejm« 8 ure zjutraj do 1. ure popoldan ter Jih	? o vložnik od vsaclh vloženih 100 K čistih
obrestule pc --U U ====== 4 K 50 h n* leto.
fctanje vlog 31. deeembfa 1903: 9,000.790 K 39 h. Denarni promet v 1. 1903: 46,898.497 ^ 53 h
HRAMILNE KNJIŽICE se sprejemajo kol gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po poŠti so poštno-
hranilnične peložnice na razpolago,
V Ljubljani, dnč 1. januarija 1904 Dr. Ivan Šusteršič,
predsednik
61 D 14—4
Josip Šiška, knezoškofijski kancslar, podpredsednik.
Odborniki:
Anton Belec posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. - Karol Kauflcheffg, veleposestnik v Ljubljani — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. -Ivan Kregar svet tre. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leikovio, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." - Karol roiiam, tovarnai in posest v Ljubljani. - Gregor Slibar župnik na Rudniku, — Dr. Alei Pieničnik, profesor bogoslovja t Ljubljani.
g
a	n	479 104 18
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št h
se priporoča preč. duhovščin v izdelovanje vsakovrstn«
duhovnike oblek*
iz trpežnega in solidnega blapr po nizkih cenah.
Opozarja na veliko s voj k zalogo
= izgotovljene oblek?
posebno na haveloke v naj
večji izberi po najnižjih cenah
aobafltep uniform avstrijskega društva železniških uradnike\
Najboljše izvršena
zarezana, stisnjena in navadna - 2
strešna opeka,
opeka za zidovje itd.
rečoc in 5 5trcji narcjcoa,
dobi se po nizki ceni pri
Avgustu Aita, Ig-Draga.
Cene stanovanj do 1. junija in od 1. septembra 25% pod tarifom.
Zdravilišče
Sezona od 1. maja do	u v<
konca oktobra.	IM HrvaŠkem
Obiskalo je v 1. 1903 4737 oseb. Od postaje Zabok-Krapina - Toplice Zagorijske železnice eno in od postaje Rogatec, lokalne železnice Grobelno-Rogatec dve uri z vozom oddaljeno. Od 1. maja vsakdanja zveza z omnibusi v Zabok-Krapina-Toplice k vsakemu vlaku in Rogatcem k dopoldanskim vlakom. 30 do 35" R (37° - 43so C) tople akrato-kopeli so izborno zdravilo proti trganju, revmi v okostju in njenih nasledkih, ischias, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kron. brightovi bolezni, ohromelosti, dalje pri raznih ženskih boleznih. Veliki bazeni, posebne kopelji v marmornatih in lesenih banjah in tuši. Izborno urejeni sudariji (potilnice) masaža, elektrotehniška šved zdrav, gimnastika. Bogato urejena stanovanja, dobre in cene restavracije, stalna zdraviliška godba. Prostrana senčna sprehajališča, igrišča i. t. d. Kopališčni zdravnik dr. Mai. — Prospekti v vseh knjigarnah, pojasnila daje	701 3—2
_kopališko ravnateljstvo.
9
S čim ste si ohranili tako lepe zobe
9
Enostavno z vporabo
fl SpiHIflVP ^'kovane kosmetiške vode
U. UGIUIU Vo za zob0) ki higieniški vpliva na zobe in se dobiva v vseh boljših trgovinah v steklenicah po 1 K.
497 12-4
Pozor!
Na prodaj je iz proste roke
pritlična hiša
t vrtim in pritiklinami v obližju L ubljonc po nitki con*.	350 js
Kje, pove upravništvo »81 ,v<r.c»«.
ooool I
O
ppMatorog,^
fifiog 8
»Zlsttorog-
je	zdravniško preizkušeni rastlinski likčr,
je	jamčeno, brez primesi zdravju škoi
je	prijetno aromatičen, grenčastega okusa,
je	najboljše okrepčilo zjutraj in na večer,
je	izborno na želodec in mišice vplivajoč,
je	izvrstno vplivajoč na prebavo in tek,
je	priporočljiv za hribolazce in izletnike,
je	sploh priporočljiv na želodcu bolehnim,
je	vsled svoje pristnosti zdravju neškodljiv,
je	sploh najboljše okrepčilo.
u
Registrovana znamka in ime pod št. 209 od 15. aprila 1903.
Edini izdelovatelj in lastnik: J. RICHAR, destilacija v Zgornji Šiški pri Ljubljani.
Ponatis iz certifikata ».Kmetijsko-kemijskega preiz-kuševališča" v Ljubljani:
Stev. anal. 2360
Preskušnja likerja nZlatorogu od J. Richarja, destilacija v Zg. Šiški, je pokazala, da je preskušeni likdr „Zlatorog' is sladkega sadja in rasnih selišč napravljena prekapavina (destilat) isvrstne kakovosti.
Ljubljana, dne 18. aprila 1904.
Br. E. Kramar l. r.
♦ ♦ ♦ ♦
Prodaja LeOp. km v Ljubljani, Sv. Petra cesta.
♦ ♦ ♦ ♦
721 3-2
Blagovolite se prepričati s poskušnjo?
Zanesljivo najboljši
rastlinski liker
je in ostane
Planinski biser
katerega
izdeluje in prodaja
Josip Jebačin
v Ljubljani.
Zdravilnica in
W vodozdravilnica
729 2
Samo prepričati se prosim!
Kamnik na Kranjskem
[Jj Krasna gorska lega, milo podnebje, ni vetrovno. Zdravi se z vodo na vse načine; solnžne in zračne kopeli; tudi z ogljikovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko.
Zmerne cene. — Začet, sezone 15. maja. Prospekte pošilja vodstvo.
Pr. Rudolf Raabe,
zdravnik voditelj
Sprejme se takoj priden fant
v a
691 4
mesarskega vajenca.
Ne slov aa izve v uprsvnižtvu tega Is •.
Jako važno za kolesarje!
Predno se kdo odloči nabaviti kolo, naj ne zamudi pogledati zaloge ali vsaj
naročiti cenik od
pravih puch-ovih koles
najnovejših modelov, katerih edino zastopništvo ima Franc Čuden v Ljubljani.
279 11
One častite gospode, kateri se zanimajo za motor-kolesa, vabim, da naj si sleherni ogleda pri meni razstavljeno
Piich-ovo inofor-kolo
da se prepriča, kako fino in popolnoma prosto je sestavljeno, tako da se sleherni lahko takoj privadi voziti.
Puchovo kolo je do sedaj vedno ined vsemi drugimi na površini
mr Pijte -m
Klauerjev
Jriglav"
najzdravejši vseh likerjev. •
f>44 150-13 2
'^•M^m^tiC;
Naznanilo!
V novi lesni trgovini nasproti c. kr. državne železnice se prodnja les nadrobno po spodaj zaznamovanih 1689 ^^ cenah. ^^^ 52-20
	Smreka koroška in gorenjska			Mecesen koroški In štajerski		
D 11 j e	i	II	III	i	II	III
Debelina	ena c o 1 a vin.			ena c o 1 a vin.		
V. % 4/ /4 5/< 7, 7U '/« 7«	6 8 10 12 15 18 20	5 7 8 11 14 16 18	4 6 7 10 12 15 16	14 14 15 20 24 28 40 54	10 10 13 18 22 24 30 34	8 8 10 16 19 22 26 29
Remelnl						
7,	36 52 72 110	32 45 62 100 16 19	26 42 56 90			
Flleri od J/, do 4/4 a čevelj » K — 54 Traml „ , »/„ , „ „ _-7o
J Naznanilo.
Podpisani uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da imam
voz „Breck"
z desetimi sedeži,
zelo j r praven za iz'ete na deželo itd., \aled čtsarse sl. olflinst\u pripcrečem za mnogo bro;na naročila.
u odliči.im spoštovanjem
Fran Kušar,
izvošček,
Gosposke ulice št. 4.
L j u b 1 j p n a, dne 24. apriia 1904
Najlepše posestvo
v £cnt Hupertu,
nekdaj Franc Pavlinovo, za vsako večjo trgovino n«j-prikladoeje, ki obsega tri enonndstropne hiše na Glavnem trgu poleg cerkve, razna gospodarska poslopja, ograjene sadne in zelenjadne vrtove, izvrstne velike vinograde s kletmi v bližini, travnike, njive, gozdove itd brez pritiklin. Vse to proda podpisani lastnik skupno ah vsako posebej iz proste roke po-preje alt na prostovoljni Javni dražbi dn6 2. maja t. 1 dopoldne v Sent Rnpertu po najugodnejših plačilnih obrokih in obrestih.
Podpisani proda tudi ugodno svojo
deželnodesCno graščino '3i 3-3 „Grič"
na lT)irni pri Trebnjem,
Ni vopreurejeni dvonadstropni gradič, gospodarska poslopja, ograjen sadni in zelenjadni vrt, stari gozdi itd., skupaj okoli 80 oralov. Najzdravejša krasna griška lega med gozdi iu vinogradi, komaj pol ure oidaljen od železniške pojtaje Trebnje-Dolenjsko.
Josip Pavlin,
Ljubljana, Marijin trg 1.
peter JV(eit«lie
snažitelj stanovanj
Sv. Petra nasip št. 25,
najvljudneje p n. občinstvu priporoča svoje podjetje, ter jamči za foČHO in solidno
delO.	7*2 8—2
Izvrsten okua kav« doteieio t prlm«tanj«m
Uifdrove žitne kave
POSKUSlTfc! m- Vior.k df^ovoijno. Poimi S kg poiilM 4 K 60 h Ifanco.
^DOMAČI PRIJATELJ"
»Mm od^mateam lailonj poi<i|an> ir.sjocnifc.
tcCerKS jitne Autk Vrcfa-Vlll. . -.......- .. .------------ .
Gostilniška
koncesijam
s pravico žganjetoča za Ljubljano se odda v najem.
Več se poizve v upravrvštvu te</e lifti.
753 2-2
Na Dunajski cesti št. 32
oddati je	724 3—3
stanovanje
5 5. ozir. 7. sobami in prifiklinaml s
I. junijem ozir. 1 avgustom t. 1.
IfHnr rinlrp 79 rprlrvp rabi' na-i naroči brez-IVUU1 tip&C LA UUJVVG plačni cenik tvrdke
Božidar Giinther v Gottesgabu (Češko).
520 10-4
¥ učenje se sprejme takoj
krepak deček,
14 let star, iz poštene hiše
in lepega vedenja. 756 i-i
Jernej Widmar>
kovaški mojster v Dobu pri Ljubljani.
častna izjava.
Podpisani sem odposlal na c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem neki dopis, v katerem sem omenil, da je p. Žagar, sedanji župan na Trebelnem, ob času živinskega štetja 1. 1900 ljudi ščuval ter daje napravil med ljudmi upor ali punt. Obžalujem, da sem vsled neutemeljenega govorjenja imenovanega žalil.
761 1-1
J. fiahfigal.
Kraškega terana
VCČ hektolitrov, naravne, taborne, splch vstsiransiio garantirane kakovosti
ccccccc ima naprodaj
ANTON ČERNE, posestnik 749 5-2 v Tomaji, p. Sežana.
Cene po dogovoru. Oddaja se od 56 litrov dalje.
Zahvala.
Strelski klub na Jesenicah je blagohotno naklonil ves čisti prebitek ob zaključku letošnjega streljanja podružnici „Slov. planin, društva" 84 K, ter podružnici sv. Cirila in Metoda 84 K, skupaj 168 K.
Za to velikodušnost in naklonjenost bodi strelskemu klubu najprisrčnejša zahvala! Na Jesenicah, 29. aprila 1904.
A. Emil Cuštin, t. č. načelnik podružnice „Slov. plan. dr." in podružnice sv. Cirila in Metoda.
Restavracija
pri ,,zlati ribi"
lastnica Marija Rozman.
Uobro znana restavracija pri,,zlati ribil, vhod iz Ribje ulice in Špitalske ulice, priporoča izborna vina iz Dolenjske, Istre in Štajerske.
Vsak dan večkrat sveže priznano dobro puntigamsko marčno pivo.
Na razpolago imam vedno sveža gorka šn mrzla jedila za zajtrk, opoldan in zvečer.
331 8-
Marija Rozman
restavraterka.
150.000 k i
dobrega sena
prve in druge košnje domačih travnikov
ic pruila.
Več pove llija Predovič, Ljubljana, Ambrožev trg št. 7.	480 8
Vabilo
k
VI. rednemu občnemu zboru
»Slovenskega delavskega stavbnega društva" -
v nedeljo, dne 15. maja 1904 ob polu 10. uri dopoldne v gostilni Rokodelskega doma.
Vspored:
1	Poročilo ravnateljstva;
2.	Poročilo pregledovalcev računov;
3.	Sklepanje o rač. sklepu za leto 1903;
4.	Volitev treh članov v ravnateljstvo, dveh kontrolorjev in treh pregledovalcev računov in petih članov v razsodišče.
5.	Nasveti in predlogi.
776 i-i	Odbor.
__a
gČŠŠT* Na prodaj sta 286 12-10
2	križeva pota 2
jeden 95 cm visok velja gld. 651— drugi 150 „ „ „ „ 250— ta veliki križev pot tudi nekoliko pod ceno pri
Fi*. Toman-u
podobarju la pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg štev. 1
Vabilo
na
šesti redni občni zbor
kmetijskega društva v Rovtah pri Logatcu
reSisfrovane zadruge z omejeno zavezo,
kateri se bode vršil
dne 15. maja 1904 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo o delovanju v pretečenem letu.
2.	Potrjenje računa za 1. 1903.
3.	Volitev načelstva (treh članov.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Raznoterosti.
V	Rovtah, dne 27. aprila 1904.
11773 i-i	Načelstvo.
Vabilo
na
V. redni občni izbor
»Kmetijskega društva« v Loškem potoku.
registrovane zadruge z omejeno zavezo
ki se bo vršil
bo v nedeljo, dne 15. majal. 1904 ob 4. uri popoludne v društvenih prostorih na Hribu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Predložitev in potrjenje računa za 1. 1903.
3.	Volitev 4 članov načelstva. (Izžrebani so
bili: 1. Jožef Bencina iz Retij št. 24. 2. Franc Knavs, Hrib št. 2; 3. Jakob Knavs, Mali Log št. 17; 4. Janez Lavrič Hrib št. 45).
4.	Volitev nadzorstva.
5.	slučajnosti.
odbor.
Bgssemass
Od l.maja nadalje 5« dcbiua
Sladoled

77 6
Slaščičarni
3. Založnica
na ^tarem trga,
u filijall^ab na
JV(e$tnem trga S
in na
petra ce^ti $t. 26.
j 11 j Domača slovenska tvrdka!
m m
mm
izdelovatelj orgelj
Ivan Milavec
fGoršičev učenec)
Ljubljana. Cerkvene ulice
se najuljudneje priporoča 26-9
= v izdelovanje =
novih cerkvenih orgelj.
: Vs-Kovrstna popravila po najnižjih cenah.
rr
stan« pristna nikelnasta
~ Roskopf - patent - uram
sistem Bohnel z verižico in skatljo. Najboljša in najtrpežnejaa ura za vsakogar. 3 l&ta se pismeno
jamči. Ako ne ugaja, se tekom 30 dni da denar nazaj. Pošilja le proti povzetju prva tovarniška zaloga
MAX BOHNEL "
urar, Dunaj IV, Marfiarethenstrasse št. 48. Založnik e. kr. drž. uradnikov. Največja iu najstarejša tvrdka, ustanov. 1840. Odlikovana s prvo oceno in veliko zlato svetinjo v Parizu 1901. 554 5-3
Vabilo
na
šesti redni občni zbor
Gospodarske zadruge y selški dolini,
registrovane zadruge z omejeno zavezo,
ki bo v nedeljo, dne 15. maja 1904 ob 3. uri popoldne v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za
1. 1903.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Oddaja prodajalne.
6.	Prememba pravil.
7.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi člane zadruge.
77i i -1	Načelstvo.

Ivan Ma grlic
Ljubljana, Stari trg štev. 8.
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tu- in inozemskega blaga.
292 26-16

Ueenea,
ki bi imel veselje učiti se krojaške obrti, sprejme takoj 772 2—1
N. Mežik, krojač na Jesenicah, Gorenjsko.
Mlad trgovski pomočnik
vojaščine prost, vešč slovenskega in nemškega jezika, kakor tudi v vseh strokah trgovine, želi svojo sedanjo službo s prvim 748 2—1 junijem premeniti. Naslov se izve pri upravništvu ^Slovenca".
...............................................i
•••••■•••••••••••••••■••••••••••••••••••••••••M
V nedeljo, 1. maja 1904 ffl®T Otvoritev
restavracijskega vrta
pri „Novem svetu" Marije Terezije eesta št. 14
z vojaško godbo c. kr. pešpolka štev. 27 kralj Belgijcev.
Začetek ob 3. url popoldne. = Vstop prost. =
K obilni udeležbi vljudno vabi
FRAN REMIC,
755 1—1	restavrater.
Pri neugodnem vremenu se koncert vrši dne 8. maja.
•M<MIM(.IHIUia«MUII«mMIMMMII(UIHaH
................»o........«,»...................
................................................
......... ....................... ..................[I
JOSIP STOPICA
sedlarski in jermenarski mojster
naznanja, da se je preselil v svojo delavnico
v Kolodvorske ulice štev.
ter se cenjenim svojim naročnikom vnovič priporoča, zagotavljajoč'jih točne in solidne postrežbe	777 ;!_ 1
Za čebele je
„PhaGeljau pa „Esparseta"
pasa
katero j**«* »»n se dobi pri
Peter Lassniku v Ljubljani.
Zaloga velikanske pese, vrtnih in travnih semen. 56s 5-5
Črez
603 3-3
letnih nagelnov
se dobi po nizki ceni v mnogih vrstah in barvah, ponajveč nasadnih (doppelt) in z močnimi koreninami. — Dobi se tudi več vrst močnih, visokih in lepih
w r t at 1 c (gartrož).
Kje? pove upravništvo »Slovenca".
/9t> itxt -89"
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z vei ko 600 podobami
ur. zlatega in srebrnega blaga in godbenih reci
HANN8 KONRAD
- rem.nra gi. 2.60 tovarna za nre In Izvozna trgovina S leta pism. jam. Moat »t. 520, Češko.

Deželnodeščno posestvo oa Kranjskem
v krasni legi z lepim gradom v neposredni bližini železnice, z industr. napravami, 570 72 ha zemljišča, od toga 404 ha gozda, z lepim lastnim lovskim delom, se ceno proda. Prijazne ponudbe pod: ..I»andtiifllohes Gut ln Kratn 1035" na Haasenateln & Vogler, Dunaj I	783 3-2
Ik
IZJAVA.
Podpisani odločno izjavljam, da gosp. Luckmannu nikdar nisem rekel, „da imajo delavci dovolj plače, da jim ni treba priboljšati." Pač pa izjavljam, da jaz z gosp. Luckmannom že več kot pol leta govoril nisem. Tudi izjavljam, da sem jaz edino le od delavcev odvisen in moram stati odločno le na strani delavstva. Kdor bi še nasprotno trdil, imenujem ga lažnjiv-cem in grdim obrekovalcem in bom vložil proti njemu sodnijsko tožbo.
768
Lovrenc Noč
mesar, gostilničar in posestnik na Javorniku št. 95.

o • o • o
o
t
Zahvala in priporočilo.
Radi svoje bolezni in bolezni svoje soproge sem prisiljen opustiti gostilniško obrt ter sem jo vsled tega oddal na račun gosp.
IVANU MORANU.
Ko se vsem cenjenim gostom in prijateljem najiskrenejše zahvaljujem za doslej obilno mi izkazano zaupanje, priporočam obenem kar najtopleje svojega naslednika gosp. Iv. Morana in prosim p. n. občinstvo, da izvoli tudi njemu izkazovati enako za-upanje. Velespoštovanjem	_	M WA
Ivan Škrjanec,
Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 6.

770 3-1
VJ
O
o
o
o
o # o
Otvoritev gostilniškega vrta
„Pod Gozdom", Dolenjska cesta.
759 1
S tem uljudno naznanjava vsem svojim cenjenim dosedanjim gostom, prijateljem ---------------- .. - - -—^ in znancem ter častitemu občinstvu sploh, da se
dne 1. maja t. 1. otvori vrt.
Priporočava se tem potom častitim gostom za nadaljno vsestransko zaupanje. — Točila bodeva razna pristna vina, vedno sveže Gossoso marčno in bavarsko črno pivo ter skrbela za dobro kuhinjo, pošteno in točno postrežbo. — Tudi pelinkovec, domačo suho slanino, kavo, mleko in sirovo maslo bova imela vedno na razpolago. — Nadalje bode na razpolago otroško zabavališče s petimi različnimi gugalnicami, balinanje, ruska igra in telo---vadni drog. -
Priporočava se za mnogobrojni obisk in beleživa z odličnim spoštovanjem
Cvetka in Josip Plankar, gostilničarja.
faSfc 11	8 I
(P
<t/.w.
M

Kopališče v hotelu ,pri Slonu'
• «
v Ljubljani. ©
9 »
Udano podpisana si usoja gospodom zdravnikom, kakor tudi vsem p. n. obiskovalcem kopališča uljudno naznaniti, da je nastavila novega kopališkega mojstra, ki je glasom izbornih spričeval odličnih kopališč najboljše priporočen v izvrševanje masaže, hydrotherapeutiških procedur in operacij kurjih očes, ter se nadja torej s tem kakor tudi z izvedbo času primernih prenovitev in adaptacij pri parnih kopelih v basenih in banjah ter posebno kopeli v železnati barjevini, ki jih je uvel gosp. deželno-vladni svetnik profesor dr. Valenta pl. Marchthurn, biti v prijetnem položaju, da more popolnoma vstrezati vsem zahtevam sedanjosti.

763 3-1
Velespoštovanjem
Josipina Gnesda.
---------
S
cr
Otvorjenje krojaške obrti ffl
Slavnemu občinstvu si usojam uljudno naznaniti, da sem na novo	j
otvoril krojaško obrt

v Gosposkih ulicah št. 3.
Moderno se zahteva dandanes najboljše, najtrpežnejSe in najfinejše blago ter najmodernejši kroj in pri vsem tem naj bi bile cene temu primerne in ne previsoke.
Vsem tem zahtevam ustrezam jaz, za kar jamči v prvi vrsti obilen obisk cenj. občinstva, ki me je pri mojem dosedanjem izvrševanju obrti v takem številu po軚č«lo s svojimi uaroeili.
Dolgolelue izkušnje, ki sem si jih pridobil v tej stroki v lu- in inozemskih dete ah pri najboljših in najmodernejših tvrdkab v Monakovem, na Dunaju itd., usposabljajo me zadovolj ti vsaki želji cenj. občinstva, katero ima na izbero samo pravo fraucosko in angleško blago. Resničnost navedenega bo dokazal samo enkratni obisk.
Priporočujoč se za ohila naročila beleži z odličnim spoštovanjem
Josip Blodnikar,
krojaški mojster, veo 3-2	Gosposke ulice št. 3, Ljubljana.
panorama infernacional
Ljubljana, pogačarjev trg.
Fofoplasti. Naravnim slicnci potovanja.
Svetovnozgodovinski in patriotični prigodki.
V soboto, (lne 30. aprila 1904 zadnji razstavni dan:
Velezanimivo potovanje
od Solnograda doWatz= mannovega vrha.
Razstavljeno od 1.-7. maja 1904:
!«r CikI 507. im
Novo! Času primerno! Novo!
JAPONSKO
Dežela in prebivalci, Jokoliama in Tokio.
Najvišja cesarska, kraljevska, knežja ln vatikanska odlikovanja itd.
Odprto, tudi ob nedeljah in praznikih, od 9. do 12. ure dopoldne in o?2. do 9. ure zvečer 719 i-i	Šole in društva imajo znižane cene

m
■-^vtt
Tovarne za centralno kurjavo a. dr.
Ravnateljstvo: Dunaj VIII., Plaristengasse 38. Tvornice: 3Ior. Ostrova in Hainliolz.
Zastopstvo V Ljubljani: Tehniški biro inžener J. MIKULA, Mestni trg. 19
d/b
za
ventilacijske, sušilne in kopališke naprave
po lastnih in patentiranih sistemih, ustrezajoeili vsaki potrehi, za javna industrijska in zasebna poslopja.
Izdelujejo se v Veliki množini grelni deli radiatorji, izžarivni aparati pulso-metri, injektorji, zgošeevalni lonci, iz-loeivei Vode in armature.
Specialiteta:
Izvedba sušilnih naprav za keramiško
blago in opekarne.

Kupčijsko oznanilo.
Podpisani mesarji si dovoljujejo slavnemu občinstvu naznanjati, da so zopet primorani vsled previsokih cen pri nakupovanju živine svojim cenjenim odjemalcem meso dražje oddajati.
Cene, ki jih ima danes živina, so tako visoke, da je po našem mnenju prišlo do skrajnosti. Slavno občinstvo naj bo prepričano, da smo pripravljeni, kakor hitro cena živine količkaj odjenja, precej meso primerno ceneje prodajati.
Cene mesa bodo s prvim majem 1904 sledeče:
I. vrste kg
II. III.
Tf

1 K 60 h
1 * 40 „ 1 „ 20 „
Anžič Ivan
Anžič Josip Cierne Marija Jagrovi dediči Kočar Ivan Košenina Ivan Kozak Milan
Kralj Martin Kunej Alojzij Lovše Franc Marčan Andrej Počivalnik Iv. Podkev Jožet Pore n ta Franc
743 3—8
Prime Marijana Prusnik Anton Putrih Anton Sever Franc Toni Josip Urbas Julija Zupan Anton.
Josip Kozak,
predanrii ik mesarsU* z&dsuga.
POZ
! Amerikanci!!!
Ali' rigth!
Pri meni 80 fl.
Konkurenca
35 18
samo 70 fl.
, Karol Rebek
od c. kr. vlade potrjeni zastopnik „pro ie rudeče zvezde', Ljubljana, Kolodvorske ulice 41.
Proda se dobro upeljana
trgovina zlatnine, srebrnine in ur
v ffovem mestu.
Poizve se pri
767 3-3
K. Košak-u,
zlatar v Ljubljani.
Mii posojilnica lji| d& okolice
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
7 lastni HiMf v ujubijani | Hastiililil
na Dunajski eesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104—3»
4'l
2 0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 3.—4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske V iA,0 ^n^-m posojilnice znaša	IV 4>y4",/y"
SXhran K4,703.762-02. promet K 20,24671213. sSdrr-K 77.979-34.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.400. — Telefon št. 185
| ® I
11. t
<L>
i
s *
o
c/) ro
< 3 i-j
_ » 3
<2.-n -— <
03
03 2
& rs
"T* -t
*-4 83
o <
< 5. O
O o. 3 O
-1 03 03 -o
° s
VI w rt-
03 <
^ S-
• cr
< «3
r = w
iS 3
s. o
N 3
» w
_ f o
2*2 «< o o —.
• Q. o<
VI
tvJ
01	H 2: "O D
2	o o< "j o 2
< o -p £
o r: t s E o — J" - _
U)- -t 3 3 g.
13----- -
n> TJ • O o.
c/i
ro" oi O < ro " 3
n< n r £< <
iS) S) D ^O
< » a.
3
JU —.<_ —.
i Trn r
so os -t as
=: vi 7* rt-O — <s> vi 31 rt-03

N
. , O O
o ro
3 ~< N
o.
SSL ro
S »
CD CD
C*
3*
t/3
O 3*
VI N <
Sa
= 55. ° « cr
C/1 < 3
3 a. «>
«33 ■a 55: £5.
o < o
crq rti <
"J 3 o 03 yr
< 3

Ljubljane v lork
Z brzoparniki: „Kalser Wilhelm II.", ..Kronprln? Wilhelm", »Kaiser VJilhelm der Crosse", ,,Kaiserin Marla Theresia" (največji in najhitrejši parniki) stane vožnja

s poštnimi parniki veliko ceneje. Prosta hrana že v Bremenu.
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen, pri meni ne povišajo cene
amerik. železnic.
Eduard Tavčar Kolodvorske ulice šf. 35
63 30-15	nasproti sfarl „TIŠIerJevl" gostilni.
Sfrojcirija
z vsem orodjem in hiša zraven vode pri gla»m cesti «•■ /.t radi gosp dar.ev« bolezni
d5 za več let v najem.
V< č se irve pri Matevžu Završniku v Cerknici pri Rakeku.	760 2-2
Hiša (grad) na deželi,
jednonadstropna, z gospodarskim poslopjem in sadnim vrtom, tik železnicne postaje blizo Ljubljane,	692 3
pre^te^eljrio preda.
Pojasnila daje dr fran Vok, c. kr. notar v Ljubljani.
— BR. NOVAKOVIČ —
lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem Primorju v DALMACIJI.
~~	LJUBLJANA, Stari trg št. 15.
Prvo uzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in olja na drobno in na debelo.
i

RAČUNSKI SKLEP
Ii J U D S K E POSOJIIiHlCE
registrovane zadruge z neomejeno zavezo. Ljubljana, Kongresni trg št. 2, za osmo upravno leto 1903.
4t
Denarni promet za leto 1903.
Prejemki
Račun opravilnih deležev: Vplačila...........
„ hranilnih vlog: Vloge..............
X tekoči A: Vloge, vzdignen naložen denar in vrnena posojila
„ posojil: Vrnena posojila.............
„ tekočih posojil: Vrnena posojila..........
„ efektov: Prodani efekti.............
menic: Plačila................
„ nepremičnin: Sprejemki.............
„ pro diversi: Razni sprejemki...........
„ pristopnine: Vplačila..............
„ posojilnih obresti: Plačila............
„ obresti tekočih posojil: Plačila..........
„ tekočih obresti A: Prejete obresti.........
„ efektnih obresti: Prejete obresti..........
,, zamudnih obresti: Prejete obresti.........
„ meničnih obresti: Prejete obresti..........
„ upravnega prispevka: Prejemki..........
Gotovina v blagajni začetkom leta 1903 .........
Sprejemki Izdatki
Kron
740 3,508.324 15,295.680 1,355.812 1,723 353 4.195 758 475 218.696 184.443 185 218 921 1.601 171.524 2.042 9.320 12.464 8.805 20.562
vin.
54 94 88 37 80 47 71 43
09 84 90 60 94 37 30 19
23,495.151 37
Izdatki
Račun glavnih deležev: Vrnen delež.........* . .
„ opravilnih deležev: Vrneni deleži...........
„ hranilnih vlog: Vzdignene hranilne vloge........
„	tekoči A: Posojila, vzdig. vlog6 in naložen denar pri raznih zavodih
„ tekoči B: Vzdignene vloge.............
„	posojil: Izplačana posojila.............
„ efektov: Nakupljeni efekti.............
„ menic: Eskomptovane menice............
„ nepremičnin: Plačila in investicijski stroški.......
„ pro diversi: Razna izplačila............
„ obresti hranilnih vlog: Izplačeni obresti........
„	posojilnih obresti: Vrnene obresti..........
„ obresti tekočih posojil: Vrnene obresti.........
„ tekočih obresti A: Izplačene obresti .........
„ efektnih obresti: Izplačane obresti..........
„	meničnih obresti: Povrnene obresti..........
„ inventarja: Nakup inventarja............
„	davkov in pristojbin: Plačani davki in pristojbine ....
„ dividend: Izplačana dividenda............
„ upravnih stroškov: Izdatki.............
„ razpoložnega zaklada: Vzdigneno ..........
„	pristopnine: Vrnena pristopnina...........
Gotovina v blagajni koncem leta 1903 ...........
Denarni promet:
23,474.589-18 23,423.908-35
Kron
200 112 2,758.166 16,287.230 2,068.985 1,284.474 5 000 648 596 35.037 218.614 26.567 17.175 1.929 25.872 12 269 1.608 6.468 260 35.324 2 000 3
71.243
vin.
79
80 45
55
37 16 22 05 58 02 85 10 35 82 69
55
02
23,495.151 I 37
K 46,898.497-53
77S 1—1
Račun zgube in dobička za leto 1003.
D e b e t	Kron	vin.	Kron	vin.	Kredit		Kron	vin.	Kron	vin.
Račun obresti hranilnih vlog: izplačanih ....	26.567	05			Račun	posojilnih obresti..........			248.720	11
kapitalizovanih..........	322.937	30	349.504	35	»	tekočih obresti A..........			145.652	05
„ inventarja: 10% odpisa........			691	84	n	meničnih obresti...........			12.631	03
davkov in pristojbin.........			6.468	69	r>	efektnih obresti...........			1 838	35
„ upravnih stroškov..........			35.324	55	n				9.320	94
„ bilance; čisti dobiček.........			41.866	93	«				8.805	30
					»				182	—
					»				6.482	48
					»	efektov, kurzna razlika........			224	10
			433.856	36					433.856	36
Račun bilance z dne 31. decembra 1903.
D e b e t
h
Račun posojil: na vknjižbo.........
na poroštvo ...........
„ tekoči A: naložen denar........
posojila.............
„ menic..............
„ efektov..............
„ nepremičnin............
„ inventarja.............
10% odbitka...........
„ posojilnih obresti: zaostale obresti na vknjižbo
zaostale obresti proti poroštvu.....
„ efektnih obresti...........
„ blagajne..............
, penzijskega zaklada: lastna knjižica št. 8388 obresti.............
Kron
; vin.i
Kron
3,873.546 | 08 874.600 49
519.000 I 65 3,367.184 ! 98
6.918 691
39 84
107.459 i 52 7.866 65
3.030 95
10
vin.
4,748.146
3,886.185
210.010 102.399 34.773
6.226
115.326 295 71.243
3.125
9,177.732
57
63
23 90
09
55
17 95 02
10 "iT
Kredit
Račun glavnih deležev...........
, orpavilnih deležev..........
„ hranilnih vlog...........
kapitalizovane obresti........
„ tekoči A.............
» pro diversi............
„ posojilnih obresti: predplačane obresti od posojil na vknjižbo.........
predplačane obresti od posojil proti poroštvu
„ meničnih obresti...........
, rezervnega zaklada ..........
„ razpoložnega zaklada .........
, posebne rezerve za zgube.......
. penzijskega zaklada: stanje 31/12 .... , zgube in dobička..........
Kron
8,169.250 322.937
vin.
79 30
4.890 4.683
42
88
Kron vin.
5.000 6.496
3,492.188 508.602 13.460
9.574 2.035 10319 41.060 44.004 3.125 41.866
9,177.732
09 30 55
30 06 77'/, 08\ 02 '/„ 10 93
21
HERBABNY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 34 let i največjim uspehom rabljeni prani ■trap raztaplja alez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pAt, daje sla«t do Jedi, pospeiuje prebavljanje in redllnost, telo Jadl in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejanje koatlj.
Oena ateklenlol 1 gld. 25 kr. = 2 K 50 b, po poitl 20 kr, = 40 b ved za zavijanje.
ril n I Pred izdellci p011
[31 J,aiuu> enakim ali podobnim imenom, ki pa so po sestavi in po učinku vsa različna posnemanja naših izvirnih preparatov že 34 let obstoječega podfosfor-nastega kislo-apnenega-že-leznega sirupa, svarimo in toraj prosimo, izrecno zahtevati Herbabny-jev apneno - železni sirup in gledati na to, če ima vsaka steklenica pristavljeno uradna vpisano varstveno znamko.
Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII./1, Kalserstrasse 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani in drugod. l3ž 20—20 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetschlftger, G Piccoli, U. pl. Trnk6czy, J. Mayr; Celje: 0. Schwarzl & Co., M. Rauscher; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schii dler, Ant. Mizzan; Breže: G. Elsasser dediči; Sovodenj: F. Kordon ;Celovec : P. Hauser &-J Pichler, P. Birn-bacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil-linger; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Sutina, A. Filippi, dr J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini,dediči M. Havasini; Beljak: Jobst & Schueider, L. Assmaun; Črnomelj: F. Haika;Velikovec: J.Jobst, Volšperk: J. Huth.
$ 6-81 16fi I0PBJ9 A aR aemoid f V ao>huzo|bz ipjOAp j>| o
A05|nq0p| l|ijeupo|
bbo|bz b)|s!ujbaoi
•ilbnaa qi5|zin ou.iauiud uSriq iisouisjaouzbj od
-DBddD 'A0)|nq0|){ \\\)\s -jSunj 'A0)|nq0|)| qip«ij ui qi^qaui ' AOjpUi|p
o3o\vz ofOAS oruoqzi na?aP a! qns8tu A nAisui?qo nuieuAB[s u; iui3§Aoi[np i}i)SB?9Jd Bjojedud
i oou-bjj; poj 'ra-8fiqnfi a
? C ilM 1® ta H
DI1M0S"
102 52-lf
MOTORS
Patent Adam
'so najcenejši gonilna moč za kmetijstvo, obrt-nije,mline in žage, katerim voda primanjkuje; čez 4000 že v rabi; kurjača ni treba, stroški 4—5
vinarjev za eno konjsko moč. Klepaicik za kose, cena 8 K za komad. Nutrin, redilnaštupaza živino; 1 kg.K 6 se dobi v zalogi za poljedelske stroje
Fran Zaman-a
Ljubij.ina, Poljanska cesta št. 24.
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v Ljubljani
Sv. Petra cesta štev. 2
2 52—19 Filgalka
Resljeva cesta štev. 7
priporoča
najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov,
beležnic, črnila itd. Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov, razno galanterijsko blago itd.
Nizke cono, točna in solidna postrežba.

42 67
ta 01
Prva kranjska mizarska zadruga
V Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev priporoča	jos> Arhar> načelnik>
se
r<|\)/W0\
Sedaj gld.
70
zelo znižane vozne cene v
Preje gld.
105
Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje.
\Z Ljubljane samo	S prosto dobro hrano že v Hamburgu
■kubii*■Iiuiuniii«Hra»HUDm v dežele: Pennsylvanija, Ohio, Illinois, Minnesota, M9ntana, Califor-
V Novi-Vork itd' toliko višje> kollkor Je tarifna cena P° ameriški;že-
............*	leznici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg-Amerika Linie.
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 K are na moj naslov;
fr. Seunig, Ljubljana, Dunajska cesta 31.
1153 52-32
Tovarna
v« •
pecij
Ustanovljena 1888
6a3 26-5
Založnik zveze c. kr. avstr. drž. uradnikov
, i Alojzij Večaj(
LJubljana
Trnovo, Opekarska cesta Veliki stradon 9
priporoča sl. občinstvu in preč. duhovščini svojo ve-iiko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših, prešauih in poljubno bar-vanih do najpriproslejših prstenih pečij različnih vzorcev, kakor: renals-sanoe, barok, gotsko, seceslon Itd , kakor tudi štedilnike in kruhne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah, ter je v svoji stroki popolnoma izvežhan.
Ceniki franko in brezplačno.
CD
<3
Gamaše, galoše. Zaloga obuval
D. H. POLLAK & Co. Dunaj.
133552-28
m
Pri nakupovanju
: suknenega = manufakturnega = blaga r=

sc opozarja na tvrdko

v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4.
;
;
196 52—13
Velika zaloga
suknenih ostankov.
Varstvena znamka: Sidro.
LIN1MEHT. CAPSICi Comp,
Iz lekarne Rlchterjeve v Pragi.
priznano izvrstno bolečine olaj šujoče mazilo je dobiti steklenica po K '80, K 1-40 in K 2 - v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z našo varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne ter spreime iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, Elisabethstrasse 6. 1343 34—33
IVAH DOGAN
mizarski mojster v Ljubljani, (Medjatova hiša štev. 19)
priporoča
svojo bogato zalogo oprave.
Spalne terjedilne sobe za salone.
Divane vsake vrste.

Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd.
Cenik s podobami zastonj in franko. 1564 22
(Iznajditelj F. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo Za rast IflS, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, hi zabranl Izpadanje ias In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 brone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna rudoga in razpošiljate^ v Ljubljani
pri gospodu	274 (90)
"V s i o JP e t » • i č i e -11.
v zalogi imajo tudi gg U. pl. Trnk6czy, Anfon Kane in Ernsf Sark v Ljubljani. Rant v Kranji, in lekarna ,,Prl an^eilu" v Novem mestu.
,.: Preprodajalci popust.	:
tooooooooooooooooooooooooooooooo
Nad 30 let obstoječa, živahna, večjega obsega g
trgovina z mešanim blagom v zvezi z gostilno
na Gorenjskem se odda za dobo več let v najem.
Na razpolago je prodajalna z več skladišči. Hiša z dvema sobama in vinsko kletjo za gostilno, petimi sobami za stanovanje z drugimi potrebnimi prostori vred. Pri hiši je vrt, gospodarsko poslopje, hlev i. t. d. — Naslov za ponudbe pove: upravništvo »Slovenca".	7l4 3_3
IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi
Oilda
stanovanje
za avgust termin,
obstoječe iz treh velikih in ene male sobe, kuhinje, shrambe za jedi, kleti, drvarnice in podstrešja, v hiši št. 18, Pri d
škofijo, I. nadsir.
Stanovanje se lahko ogleda; natančnejša pojasnila se dobi dne 3. maja istotam.	7fl 2_2
Domača umetalna steklarija
Avg. Agnola v Lj u b I j a n i, ^^lo?^
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s sfeulom z umetno slikarijo
fetrokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfiejšega
c«
Z? >
g »
O +»
ai «
k a
at a> *§ k
0	2 a S
d	-m M
-	s5 >
Z	al
1	k 5	I
a
T? d
'—I -H >
M O
i
!|
li
Št. 50/Z.
Spričalo,
Prevzema tudi vsa stavbi n S zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.
fc katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka ze stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNOLjft V LJubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski Cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
<a steklarska dela ter priporoča svojo izborno
927 52—31
Q o £3 (0
K o
M
sr
o

Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejiie trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvna plašče, kasule, pluviale. dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd
•ploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. - Prevzemi tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popra-vila. - Izdeluje ročno in pošteno po najnižji eenl bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoitenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spožtovanjam se priporoča 780 62-47
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja m posode
v Ljubljani, Wolfove ulloe 4.
Prodaja grozdov.
70 J 3-3
Dne 8. in 15. maja 1904
razprodalo se bode 80 oralov lepega v Hrušici ^flfc®
ležečega črnega gozda. Nudi se redka prilika za dobro naložitev denarji.
Natančneja pojasnila daje c. kr. notar Anton Galle v Logatcu.
mm
r



ti H
V
JI
m
M M
fi
Avgust Žabkctr
v Ljubljani, Dunajska cesta.
W železolivarna, -^f
strojna in ključavničarska tovarna
I
[Hj
R
I
H priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko Mi h d spadajočih predmetov:	L d
"	..........U
ti
napravo in popravo različnih strojev
izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših f!?f .H. konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.	JI,
_yuprava različnih t run s misij za vsako industrijo.	^
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne ^
A križe, kotle, peči, vrtne klopi, mize, stebre, trombe za vodo itd.
U Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mo-^ stove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih m ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike SS
J1^ raznih velikosti.	H
U izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. U
' 1
IFJ
^ Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah. ry
. - M CA to	ICJ
H 47
2 50—13
' L^ri •r-v'« »"-m-"* ***	" -v
l^t-^Bi	m m Jfci	a. Jl^am^m Mm	»Jfc

»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta št. 19. * v Medjatovi hiši, v pritličju * Dunajska cesta št. 19.
vsprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi in
3.	za liižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji:
a) zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 50 vin., 1, 2, 3 in 4 K in dajč po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica" deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo; i) zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste.	28 26—9
Slovenci! pristopajte
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo
zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno
: varnost.	--
Svoji k svojim!
k domači zavarovalnici!
___ Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, ss:e6kt denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Procese za vsako »rebanje. Kulactna i i t r S i t e t naroill na boril.
Menjaricna delniška uružba
„11 E iS C U
I., NolLiilB 10 in 13, Dunaj. I., Strobelgasse

2.
Pojasnila "im v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ftpekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
Klavnlo.	134 321
lidajatelj in. odgovorni nreduik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljaoi.