Slev 223. Posamezna številka stane 1 Din. V LioMl, v sredo dne ii. oktobra 1922. leto L Naročnina sass za državo SH8: t) po polti meneSno Din 12 fe; dostavljeno ie dom mesečno......„ 10 za inozemstvo: merofino ....... Dia M S6 Sobotna izdaja: = » Jngoalavijl ..... Din 15 t inozemstvu....... 33 mi se Cena innaratom: b« Baestolpn peUtnt mrti «•* oglasi po Dta.l*— 1» Dtm.1'5«, veliki oglasi na« 4S «a vfr kine p« Dia. i—, pastat ttt, po Dia. 3'—. Pri večjem kifoMII Izb a)a vsak dan i_. wnwiMH» ta tem po .— nlkn ob S, ni z|alia|. _ Uredništvo le v Kopitar]eTi illel itev. 6/m. Rofioplsi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemsjo. Oredn. telet itv. 50, npravn. itv. 326. Političen itst za slovenski narod. Oprava J« v Kopitarjevi al. 6. — Radon poitne krta. ljubljanske fit. 050 n naročnino in Xt 349 za oglas«, siagreb 30.011, ssrajev. 7563, praftkelBdnMj.24.T97 Nova orientacija radikalov. PROTIČ V OSPREDJU. - ŠE NE POTRJENA VEST O DEMISIJI VLADE. -MUSLIMANI ZAPUŠČAJO RADIKALNO IN DEMOKRATSKO STRANKO. Boj za Katoliško šolo v češkoslovaški. S pomočjo katoliške Lidove srtrane jc bil sprejet v republiki »mali šolski zakon,« ki dovoljuje oproščenje od pouka v krščanskem nauku tistim otrokom, katerih stariši to zahtevajo z izrecno izjavo. Katoličani so smatrali tako ureditev kot matije zlo in prvi korak na poti do katoliške državne šole, kakoršne imajo že mnoge kulturne države. Svobodomiselne stranke, posebno pa organizacija svobodomiselnega učiteljstva !— to učiteljstvo je kot »državoohranjujoč steber republike« pred nedavnim, ko so mu na povsem pravičen način vsled rastoče vrednosti Kč hoteli sorazmerno najboljše plače nekoliko pristriči v prid državnemu proračunu, začelo groziti vladi, da bo prešlo h komunistom, če se dotakne njih mastnih plač in jo s terorjem prisililo, da so ostale plače neizpremenjene — je začela nesramen lov na otroke in stariše. Z vsemi možnimi sredstvi pritiskajo na otroke in stariše, da bi čimveč otrok odtrgali od pouka v veri. Mali šolski zakon izrabljajo s terorističnim pritiskom na otroke in goljufivim izvabljanjem privoljenja starišev v to. Voditelj najmočnejše polit, stranke, katoliške Lidove strane, msgr. in minister dr. Sramek, je izjavil, da katoliška stranka izključno 'e pod tem pogojem more iti vlado, ako ta onem:ogoči učiteljstvu to (Ivobodomisleno teroistično počenja«je in Izrabljanje najvitaJnejših interesov repu-[j blike v Svobodomiselne svrhe. V nasprot-? nem slučaju bi Lidova strana morala pred-| vsem v boj za ohranitev verske vzgoje katoliških otrok, dočim bi slavno brezver-sko učiteljstvo izročilo obrano in graditev 'češkoslovaške narodne republike — Nemcem, ki vedno bolj radikalno napovedujejo boj tej državi. Seveda to državo ohranjujoče širokoustne napredne elemente malo briga, kajti glavno je — uničevanje katol. . vere, četudi se pri tem država podere. Katoliški Čehi se pri pr avla jjo na boj. Ta čas grade kulturne okope in urejajo svoje čete. Vse organizacije, verske, prosvetne, gospodarske in politične, na čelu stanovske organizacije duhovščine in ve-roučiteljev, živahno delajo v obrambo verske svobode in verskega pouka. Kakor je preje pomagala reševati češko dete pred ponemčenjem Češka matica šolska, tako bo zdaj Cirilmetodejska matica reševala katoliŠKo dete pred brezverskim uči-tcljstvom, Središče tega gibanja jc Morava. Preteklo nedeljo 8. okt, so priredili z namenom alarmirati ljudstvo in ga organizirati za odpor proti zlorabi svobodomiselnega učiteljstva na Moravi in v Šleziji voditelji katoliškega ljudstva 424 shodov (šolska nedelja), ki so ustanovni shodi podružnic Cirilmetod. matice. Ta organizira in vodi vso akcijo v dosego pTavic katoličanov glede šole. Končni cilj jim je: državna verska šola za katolike, bližnji cilj: boj proti zlorabi malega šolskega zakona od strani brezverskega učiteljstva, ker hoče absolutno samo gospodariti v šoli — proti pla-čujočemu ljudstvu in celo proti zakoniti vladi! Da bo zmagajo ljudstvo, je gotovo — pri vseh dopolnilnih volitvah raste Lidova strana — in ni daleč čas, ko bo razte-peno naduto brezversko učiteljstvo na vse štiri strani sveta, CM matica bo skrbela za verski pouk otrok, za nabožno pelje, duhovne vaje, vzgojo vernega učiteljskega. naraščaja, kontrolirala nasprotnike, prirejala poučne shode za stariše, izdajala svoj list (Naboženska šola) in vse pripravila za ustanovitev državne katoliške šole. Članarina je 1 KČ letno. Ker obenem tudi nova češkoslovaška Cerkev zahteva zase državno moč in denar ter amnestijo za nasilstva nad katoličani, pa souporabo vseh cerkva, imajo zavedni katoličani v bratski republiki najhujši kulturni boj. Ne boje se pa ne! Orlovski tabor v Brnu jim je pokazal, da jih ni malo in da zmorejo vse, česar se lotijo. Tudi katoliki imaio — češko glavo 'n pesti —er. Belgrad, 10. oktobra. (Izv.) V istem Času, ko se je vršila seja glavnega odbora demokratske stranke, se je sestalo v klubu radikalne stranke veliko število radikalnih poslancev, med njimi tudi 2 ministra. Razpravljali so o položaju. Značilne so izjave, ki so padle na tem sestanku, da je namreč potrebno Stojana Protiča zopet pritegniti v radikalno stranko. Zanimivo je dalje tudi to, da sta včeraj popoldne obiskala Protiča predsednik zakonodajnega odbora Miša Trifunovič in podpredsednik zbornice Vujičič. Imela sta s Protičem daljšo konferenco. Poročala sta mu o nedeljski seji radikalne strante ter o zahtevi krone, naj vlada čimprej ^oda demisijo. Belgrad, 10. oktobra. (Izv.) Včeraj ob 5. popoldne je ministrski predsednik Nikola Pašic bil pri kralju na dvoru. V političnih krogih se širi vest, da je Pašič ob tej priliki podal kralju demisijo celokupne vlade. Ta vest se sicer še ne potrjuje, a je z ozirom na položaj zelo verjetna. Belgrad, 10. oktobra. (Izv.) Danes so došli sem muslimanski poslanci iz južne Srbije, ki so doslej pripadali demokratski in radikalni stranki. Za časa parlamentarnih počitnic so ti muslimanski člani radikalnega in demokratskega kluba imeli svojo konferenco, na kateri so sklenili, da osnujejo svojo posebno muslimansko stranko za južno Srbijo in Macedonijo. Ta vest je v demokratskem in radikalnem klubu vzbudila veliko vznemirjenje, ker bi tako oba ta kluba izgubila skupaj okrog 20 članov. tozarja Pribičeviča in je zato njegov govor napravil velik vtis, ker se je odločno zavzel za Davidoviča. Začetkom tovora se je izjavil proti reviziji ustave, zahteval pa je, da se mora demokratska stranka absolutno preorientirati v smislu poiitikei Ljube Davidoviča. V svojem govoru niti a besedo ni omenil Pribičeviča. Njegov govor je napravil najglobokejši vtis. Seja se jc zaključila ob 7. uri zvečer in se bo nadaljevala jutri dopoldan. Ni še golovo, če bo jutri seja že končana. PRISEGA DRŽAVNIH SVETNIKOV. Belgrad, 10. oktobra. (Izv.) Danes se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je bilo sklenjeno, da l)odo državni svetniki jutri zjutraj podali svojo prisega URADNIŠKI ZAKON. Belgrad, 10. okt. (Izv.) Danes se je vr« šila seja pododseka zakonodajnega odbora, ki se je pečala z uradniškim zakonom. Vsi členi — po številu 130 — so bili sprejeti z malimi izjemami. Prihodnja seja bo jutri.__ Onentsko vprašanje. Kritičen dan. London, 10. okt. (Izv.) Reuter poroča iz Carigrada: Jutri bo general Harrington Izmet-paši sporočil sklepe zaveznikov glede izpraznitve Tracije. Zato bo jutriš* nji dan kritičen. V Carigradu so optimistični. Carigrad, 10. okt. (Izv.) V tukajŠhftH krogih z optimizmom pričakujejo končnih' rezultatov konference v Mudaniji. Sploltto se sodi, da bo protokol podpisan danes zvečer ob 8. uri. PLOVBA V BOSrORU. Carigrad, 10. okt (Izv.) Plovba v Bo* sporu, ki je bila v nedeljo radi vpada koma] ističnih čet v nevtralni pas prepovedana, je danes zopet dovol jena. ANGORSKA VLADA ODGOVORI DANES. London, 10. okt. (Izv.) >Reuter« po« roča: General Harrington je izročil včeraj Izmet-paši predloge zaveznikov. Ta jih je sporočil angornki vladi, ki bo odgovorila nanje danes. Stambolijski v Pragih Praga, 10. okt. (Izv.) Na povratku i« Ženeve jc danes dospel v Prago bolgarski ministrski predsednik Stambolijski v spremstvu bolgarskega poslanika Duparin-nova. Stambolijski ostane v Pragi še jutri, nakar bo odpotoval v Bukarešto. Bolgarija in orientsko vprašanje. Sofija, 10. okt (Izv.) Notranji minister Daskalov, ki nadomestuje odsobiega ministrskega predsednika Stambolijekega. se je glede orientskega vprašanja izrazil: Bolgarija želi za vso Tracijo avtonomijo pod varstvom društva narodov. Nujno potrebno je, da se smejo vsi begunci vrniti. Bolgarija zehteva, da se reka Marica od Od-rina do izliva nevtralizira, da se ustvari nevtralen pas, po katerem se lx> neovira-no mogel vršiti trgovski promet med Bolgarijo in Dedeagačem. Koalicijski odbor v češko-slovaški. Praga, 10. okt, (Izv.) Vladna koalicijo, se je nanovo organizirala. Sestavil se je 20članski koalicijski izvrševalni odbor, vi katerem je vsaka stranka zastopana tudi še z 1 ministrom, tako da šteje kolegij skupno 25 članov.. Kot predsednik posluje ministrski predsednik. Ta kolegij bo imel posredovalno vlogo med vlado in vladno večino. Novi organizaciski statut, ki je obvezen za vse stranke, je ž« izdelan. Slovaški minister. Praga, 10. okt. (Izv. Vlada z odio-kom od 7. t. m. uoja ministru za Slovaško dr. Kallay-u generalno pooblastilo, da «m« izdajati naredhe za Slovaško. Prvi dan odločilnega boja v JDS. SLABA UDLEEŽBA IZ SRBIJE - SLOVENSKI DELEGATI POPARJENI. - ODLOČITEV ŠE NI PADLA. Belgrad, 10. oktobra. (Izvirno) Tako težko pričakovani sestanek glavnega odbora in poslanskega kluba demokratske stranko se je pričel danes po 10. uri dopoldne. V Belgrad je prišlo prvi dan okoli 20 poslancev in mnogo članov glavnega odbora iz prečanskih krajev, dočim jih ie iz Srbije mnogo izostalo. To je značilno in dokazuje, da je Svetozar Pribičevič razvil veliko agitacijo med svojimi pristaši, da so korpora-tivno prišli v Belgrad. Nasprotno pa Da-vidovič, prepričan, da deluje po volji večine volivcev demokratske stranke, ni polagal toliko važnosti na to, da agitira pri posameznih članih glavnega odbora in jih vabi v Belgrad. Tako je treba tolmačiti, da odziv iz Srbije in južne Srbije, kjer je velika večina z g. Davidovičem, ni bil mnogoštevilen. Pred sejo so nekateri iz tega sklepali, da bo zmagal Svetozar Pribičevič. Že na dopoldanski seji se je pokazalo, da tako pričakovanje ni pravilno, še bolj pa na popoldanski seji, ko so v Belgrad prišli novi zastopniki iz Južne Srbije. Radi zakasnelih vlakov in zelo slabih železniških zvez niso mnogi člani mogli pravočasno priti v Belgrad. Mnogi člani so g. Davido-viču brzojavili, da pridejo še ponoči in naj se glasovanje odgodi na jutri. Istotako sta gg. Davidovič in dr. Ribar prejela veliko brzojavk in pisem od uglednih članov demokratske stranice iz vseh krajev, kjer jima izražajo popolno zaupanje in ju prosijo, naj vzdržita, ker je ljudstvo razun nekaterih Pribičevičevih agentov z njima. Vsi ti mnogobrojni pozdravi so napravili ugoden vtis na navzoče člane in napravili razpoloženje, iz katerega se je moglo sklepati na prepričanje v zmago. Po takem razpoloženju se je moglo na prvi hip razlikovati pristaše g. Davidoviča in g. Pribičeviča. Pristaši g. Pribičeviča so prihajali v parlament neodločni, če bi sploh šli v veliko dvorano. Prihajali so v skupinah, sam se nihče ni upal v dvorano. Od Slovencev so pršli. dr. Žerjav, dr. K u k o v e c, dr. KramerinJosipTurk. Bili so vedno skupaj sami zase. Dobro razpoložen je bil dr. Žerjav, med tem ko je bil dr. Kitko-v e c potit, enako tudi dr. K r a m e r, ki je venomer nekaj dokazoval dr. Žerjavu. Seja se je pričela ob 10. uri in je trajala do 1. ure popoldne. Otvoril jo je dr. K r s t el j, ki je v dolgem govoru razložil spor med Pribičevičem in Davidovičem. Skušal je prepričati navzoče, da ta spor ni velike važnosti in da se more rešiti mirnim potom. Poudarjal je, da je treba čuvati edinstvo stranke in prosil, da govorniki govorijo stvarno, in da se navzoči za-drže mirno. Prvi je govoril poslanec Vidanovič, pristaš g.-Davidoviča, ki jc predlagal, naj sc sklene, da se mora manjšina v vsakem slučaju pokoriti večini in uvaževati vse sklepe večine. Njegov predlog jc bil soglasno sprejet. Za njim je predlagal član glavnega odbora Gliša Tadič (Pribičevičev pristaš), da se debata vodi o sledečih točkah: 1. Ali demokratska stranka odobrava odhod g. Davidoviča in tovarišev na zagrebški kongres? 2. Je-H demokratska stranka za ievizijo ustave? 3. Je-li demokratska stranka za to, da spretnem svojo politiko napram Hrvatom in Slovencem? Ta pred-Jog jc bil po daljši debati sprejet. Nato je bila seja prekinjena. Dopoldanska seja ie bila precej mirna, V političnih krogih se zelo komentira predlog poslanca Vidanoviča. Nekateri trdijo, da se iz tega predloga vidi, da je skupina Ljube Davidoviča gotova zmage, drugi tolmačijo predlog tako, da sc je skupina g. Davidoviča hotela s tem pokazati kavalirsko napram skupini g, Pribičeviča, da more še nadalje ostati v stranki. Popoldanska seja se je pričela ob 4. Prešlo se je na debato o 1. točki Tadiče-vega predloga, ki se glasi: Ali demokratska. stranka odobrava odhod g. Davidoviča in tovarišev na zagrebški kongres? Prvi je govoril poslanec Šumenkovič (pristaš g. Davidoviča), ki je v svojem govoru povdarjal važnost zagrebškega kongresa in opozarjal na uspehe, ki so bili omogočeni edino zato, ker so prisostvovali tudi voditelji demokratske stranke. Njegov govor je bil sprejet z velikim odobravanjem. Za njim jc govoril delegat Grisogono (Pribičevičev pristaš), ki se jc v vsakem oziru izjavil za Pribičeviča in opozarjal na razmere v Dalmaciji. Povdarjajoč posebno jugoslovansko nacionalno politiko je obsodil Davidoviča in vse tiste, ki hočejo pak-tirati z Radičem, ker to škoduje vsem našim ljudem, ki se nahajajo pod tujim jarmom. Nato je govoril g. Pavle Čubrovič (Davidovičev pristaš). Povdarjal je potrebo revizije ustave v smislu želj Hrvatov in Slovencev. Zato je po njegovem mnenju udeležba Davidoviča na zagrebškem kongresu odličen uspeh in bi bilo potrebno, da dzmokratska stranka to politiko sprejme in jo z vso silo nadaljuje. V istem smislu je govoril poslanec dr. Grga Angjelinovič, ki je najostrejše napadel Svetozarja Pribičeviča in ga dolžil, da nosi odgovornost, da je v tej zadevi prišlo lako daleč, ker je z neprestanimi izjavami in intervjuvi razvnemal strasti in povečeval spor, namesto da bi pomirjeval. Govoril je nato član glavnega odbora, dr. Novak iz Medmurja (Pribičevičev pristaš), ki sc je na vsa usla zavzemal za Pribičeviča in njegovo politiko, ki jc edina sposobna, da razmere v državi končno uredi. Dotaknil se je tudi razmer v Med-murju in Prekmurju ter izjavil, da bi se morala v teh pokrajinah voditi politika močne roke. Zato se politika Pribičeviča ne sme obsoditi, marveč je treba delovati na to, da pridejo samo taki ljudje na tne-rodajna mesta. Kot zadnji je govoril poslanec demokratske stranke za mesto Belgrad Laza-revji, ki jc bil znan kot vnet pristaš Sve- SKLICANJE ČEŠKEGA PARLAMENTA. Prag«, 10. okt. (Izv.) Ministrski predsednik Švchla je danes razpravljal s predsednikom parlamenta TomaSkom glede sklicanja parlamenta. Prihodnje dni bo predsednik republike Masaryk po dogovoril s Tomaškotn proglasil takozvano pomladansko zasedanje parlamenta za zaključeno in sklical parlament k jesenskemu zasedanju. Prva seja se bo vršila naj-brže 24. oktobra. SCHANZER- BENES. Praga, 10. oktobra. (Izv.) Dr. Schan-zer je v Benetkah priredil dr. Benešu na east diner, po katerem sta oba državnika imela dolgo konferenco. Po konferenci se je dr. Schanzer odpeljal v Milan. Benetke, 10. okt. (Izv.) O sestanku češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša z italijanskim zunanjim ministrom dr. Schanzerjem jc bil izdan naslednji uradni komunike: Na sestanku v Benetkah je dr. Beneš razložil politične smernice, po katerih se češkoslovaška vlada v vseh srednjeevropskih vprašanjih ravna in se bo tudi v bodoče ravnala. Dr. Schanzer je z zadovoljstvom ugotovil, da te smernicc popolnoma soglašajo s smernicami italijanske politike. Posebno pozornost sta državnika posvetila avstr. problemu in kreditu, ki je bil v Ženevi dovoljen Av»triji. Izrazila sta upanje, da bo imel ta kredit za posledico financielno obnovitev, popolno neodvisnost m pa politično stabiliziranje Avstrije. Popoldne sta ministra razpravljala o proglasitvi gospodarskih odnošajev med Češkoslovaško in Italijo in sta sklenila pospešiti ratifikacijo trgovinske pogodbe od 23. marca 1922. Razpravljala sta tudi o carinskem dogovoru. Sklenila st«, da se vrši tekom novembra v Trstu konferenca, ki bi razpravljala o vprašanju češkoslovaške trgovine v tržaškem pristanišču. Stavka v Moravski Ostravt. Moravska Ostrova, 10. oktobra. (Izvirno) V celem rudarskem revirju stavka 44.000 rudarjev. Ker je ustavljen električni tok, počiva na okoliških železnicah ves promet. Oblast je odredila, da smejo biti gostilne odprte samo do 10. ure, kavarne pa do 11. ure. Rudniški podjetniki so izdali na prebivalstvo oklic, v katerem skušajo zvaliti krivdo za stavko na delavstvo. Moravska Ostrova, 10. oktobra. (Izvirno) Štrajk traja dalje. Mir se ni nikjer kalil. Delavstvo je zelo disciplinirano. Dela j »e samo pri varnostnih obratih. ČEŠKO-MAD.JARSKA ŠPIONAŽNA AFERA. Praga, 10. okt. (Izv.) >Čeake Slovo« poroča, da je bil v zvezi z vohunstvom častnika Novakovskega aretiran v Vratisla-vi njegov brat, aviatiški poročnik Jurij Novakovakij. Budimpešta, 10. okt. (Izv.) Vojno sodišče je obsodilo natakarja Csigosa, kateri je bil na meji prijet, ko je hotel vtihotapiti na češko ozemlje važne vojaške dokumente, na smrt. CVIJIČEVO PREDAVANJE V PRAGI. Praga, 10. okt. (Izv.) Češkoslovaško-jugoslovanska liga je pod pokroviteljstvom Karlovega vseučilišča priredila predavanje. Predaval je vseučiliški profesor Jovan Cvijič o temeljnih potezah jugoslovanske kulture. Predavanje jc bilo zelo dobro obiskano. Udeležilo se ga jc tudi več ministrov in mnogo drugih odličnih osebnosti. OTVORITEV ŠLEZLTSKEGA SEJMA', Varšava, 10. okt. (Izv.) Danes je bil v Katovicah otvorjen šlezijsk! sejm (deželni zbor). Otvoritveni govor je imel poljski ministrski predsednik Novak, ki je izjavil, da bo vlada v upravi napram vsem narodnostim strogo nepristranska. TISKARSKI ŠTRAJK V KltAKOVU. Krakov, 10. oktobra. (Izvirno) Tu so pričeli stavkati tiskarji, ki zahtevajo 90& povišek na sedanje plače. Od jutri naprej bo izhajal skupon Ust, ki bo prinašal samo najvažnejše novioc. Kako ministrstvo za soc. fiofitiko pobila draginjo, O tej zanimivi stvari smo se v našem listu že pečali. Stvar pa zavzema čez-dalje večje dimenzije. Tako piše ».Radikal« od 6. t. m.: »Ministrstvo za socialno politiko sklepa dogovor z izvozničarji blaga; na osnovanju teh dogovorov se dotični gospodje osvobodijo plačanje carine popolnoma ali deloma — a kot nagrado za to bodo ti izvozničarji in uvozničarji odstopili ministrstvu za socialno politiko iz-vestno količino blaga — brezplačno ali po zelo nizki ceni; na ta način pridobljeno blago hoče ministrstvo za socialno politiko odstopiti državljanom, zopet brezplačno (???) ali po nizki ceni. Razume se samo po sebi, da bo ta pravica cenenega pridobivanja blaga pripadla v prvi vršiti onim, ki so ta lek iznašli, to je, uradnikom ministrstva — ako pa kaj preostane (se ni bati!), bodo mogli dobiti nekaj tudi ostali konsumenti.« Nato navaja »Radikal« znano svinjsko afero, kjer sc jc nekemu izvoaničarju dovolilo izvoziti 30.000 svinj za carino 200 Din od komada mesto 2600 do 2600 Din, za kar je odstopil ministrstvu 15 vagonov masti za polovično ceno. Na ta način bi seveda vsak minister znal »odpravljati draginjo«. Najbolje bi bilo, če bi minister sploh odpustil špekulantom s svinjami vso carino, potem bi lahko mast kar zastonj dobil v darilo, uradnikom pa prodajal za polovično ceno, bi potem vsaj zanj nekaj ostalo .., Šalo na stran: to postopanje je kruto kršenje zakona, ker ministrstvo za socialno politiko nima pravice carino niti v posameznih slučajih niti splošno izpremi-njati. Pomeni oškodovanje trgovstva, kajti kako pridejo solidni trgovci do tega, da plačajo polno carino, izvestni špekulanti pa kar 10-krat manjšo? Oškoduje se država, to se pravi, vse prebivalstvo Za ogromne vsote, kajti v navedenem slučaju, ako so številke točne, bi znašala ta škoda na državni blagajni knr celih 45 do 72 milijonov dinarjev. Končno pa se draginji s tem nič ne opomore. Par dni se nekaj vagonov masti nekaterim izvoljencem proda ceneje (če jc to pred volitvami, sc doseže še političen namen), potem pa bo še dražja, kajti v drugič se ministru za socialno politiko pač ne bo več posrečilo iz^ozničarjem izposlovati take ugodnosti. Potem sc bodo ti že primerno odškodovali za tistih 15 vagonov. Drugi trgovci pa bodo tudi gledali, da ne bodo na tak način prikrajšani v prid enemu špekulantu, kar bo seveda plačal konsumenl Končno je vse to velika korupcija, pri kateri nihče ne ve, koliko se -e dalo in koliko sc je vzelo! Poleg države so pri tem oškodovani prav posebno slovenski interesi, to je kon-suraentov in prašičerejcev. Prvim odide, izvzemši tistih par vagonov, obljubljenih »uradnikom«, cenena v tujino izvožena mast, drugi pa vsled tega, ker velja za izvoz prašičev iz Slovenije visoka nova carina in je vsled tega izvoz popolnoma nemogoč. Tega mnenja je tudi »Slovenski Narod«. Gospod dr, Žerjav bo torej na vsak način primornn ta svoj najnovejši eksperiment, ki daje poveda k najrazličnejšim komentarjem, ustavili, da prepreči, da ne j bi nastala poleg svinčene in drugih afer še — prašičja. Politične mmm. -f Državotvorni činitelji v precepu. Ker so v > Jutru - brali ljubljanski državotvorni činitelji, da jc njihova dolžnost, da združijo svoje moči v JDS in ker so brali, da bo »izdajalec stranko in napredne stvari« vsak, kdor ne bo volil državotvorno JDS, iz katere pa sta poleg dr. Pustoslem-ška ušla tudi dr. Ravnihar in dr. Triller, ker so torej to brali, so se prijeli za glavo in se prašali: >Kaj naj počnemo?« To je namreč res že preveč, da sedaj celo g. Pu-stoslemšek, ki je vendar tako lepo pisal o državotvornosti, zapušča državotvornost. In dr. Triller, ki je vedno tako spretno, kakor sv. Jurij, sukal sulico zoper klerikalnega zmaja ter s tem vršil patriotično in napredno dolžnost vsakega državotvoren, ta je tudi ušel! Kam naj se sedaj obrnejo ubogi državotvorni? Kje je sedaj doma prava državotvornost? — Naj se ne plaše preveč razburjeni demokratu Demokratske državotvornosti ne bo konca, dokler bo stala kaka demokratska banka! Pri teh so pa oboji — stari in mladi — zelo zainteresirani. Zato naj lačni uradnik z državotvornimi možgani Ie mimo voli stare ali mlade ali pa obojo! + Hud poper je natresel demokratskemu učiteljstvu, pravzaprav njegovim voditeljem, član UJU. ravnatelj meščanske šole v Tržiču, gospod Albin Lajovic v »Napreju« 10. oktobra t. 1. Tiče se znanih blejskih resolucij. A. L. piše med drugim: ■Nisem bil na Bledu, toda iz zanesljivega vira vem, da je bilo poročilo »Jutra«, ki je prineslo prvo blejske resolucije, točno in nepotvorjeno. V teh resolucijah najdemo zahtevo, da naj se posebno nadzira vsakdo, ki je proti »ustavi*- in dinastiji. »Učiteljski Tovariš« je potem besedo ustavo izpreme-nil v državo, ni pa poslal ne »Jutru« in ne »Narodu-? popravka, iz česar lahko sklepamo, da je že moralo tako v resnici biti. Pomislimo torej, da mora biti stavljen vsakdo, ki. ni z ustavo zadovoljen in si želi kako izpremembo, pod posebno nadzorstvo. To je zahteva, ki jo more staviti le človek, nevedoč, kaj je osebna svoboda, kaj je svoboda prepričanja, kaj je demokratizem in še druge take reči.« — »Ta točka resolucije,« nadaljuje svobodomiselni učitelj, »je vzela učiteljstvu več prijateljev kot vsa klerikalna agitacija po deželi.« G. Lajovic se norčuje tudi iz »otroško-naivnega« gesla, da kdor učitelj, ta sokol. Ergo, kdor ni Sokol, ta ni učitelj! Učiteljstvo,« pravi nadalje jako dobro g. A. L., »ni eno niti s sokolstvom niti t orlovstvom, temveč ima dolžnost širiti izobrazbo v šoli in izven nje med ves narod, ne da bi bil pri tem kdo v nevarnosti, da se ga postavi pod posebno nadzorstvo. ;< Za blejske resolucije, pripominja g. ravnatelj iz Tržiča, ne bodo delali pokoro njihovi v Ljubljani dobro zavarovani avtorji, ampak vaški učitelji in učiteljice, ki so na blejskih resolucijah čisto nedolžni (?). Avtorji blejskih resolucij naj bi rajši razmišljali o tem, zakaj je Pribičevič črtal polovico proračuna za šolstvo v Sloveniji in naj bi se zanimali za gmotno Packa. » Francoski napisal Ren£ Bazln — Poslovenil A. B, (Dalie.) Pripeljeta jo k Lampronovi sliki in sc ji ljubko priklonita. Jeanna se skloni, nasmehne, zdi se, da ji ugaja. Nato kakor da se je nečesa domislila — ozre se in me zagleda. Smehljaj izgine, zardi, zdi se mi, da sc ji je zale-sketala solza v očeh. Kakšna sreča! Jer-nnna, ganjeni ste! Jeanna, razumeli ste! Neizmerno veselje zavlada v moji duši, tako neizmerno, da takega šc nisem nikoli okusil. Oh, v istem trenotku zakliče nekdo: »Jeanna?« Vzravna se, prime obe mali za roko in odide. Koliko bolje bi bilo, da sem takrat ubežal, da sem odnesel s seboj ono žarko samoprevaro! Ali nc, nagnem se naprej, da bi ji mogel slediti z očmi. Tam doli mej vrati opazim gospoda Charnota. Mladenič jo pri njem, ki nagovori Jeanno. Ona mu odgovarja. Tudi jaz vjamem par besedi: ^Nič ni, Georges.« Prokleto! Drugega ljubi!... 2. maja. V kakem rarpoložtmju sem $el da-tms zjutraj branit svojo disertacijo! Potrt po noči polni solza sem bil popolnoma brezbrižen za vse, kar bi se moglo prigo- diti srečnega ali nesrečnega. Smilil sem se sam sebi in bil sem zares usmiljenja vreden, toda prepričan sem bil, da je to šele začetek gorja in žalosti. Krasno solnčno vreme jc o poldvanaj-sti, ko se napotim pfoti pravniški fakulteti s svojo pregledano dizertacijo pod pazduho. Bolj mi je na misli moja žalost in načrti, ki sem jih koval ponoči, ko sem se premetaval po postelji, kakor predsto-ječa skušnja. V Luksemburgu srečam malo, ki sem jo pretekli teden poljubil. Zavre svoj obroč in se mi nastavi na pot, vsa jc začudena in oči ima široko odprte, prijazni in poredni obrazek mi govori: »Poznam vas, poznam!« Mimo grem. Naredi šobico in vem kaj si misli: Kaj pa mu jc vendarl« Kaj mi je? Uboga moja mala glavica, želim ti, da bi tega nc vedela niti takrat, ko boš veltka. Zavijem po Souflottovi ulici tn točno opoldne vstopim na razgreto dvorišče fakultete. Jutranja predavanja so pri kraju. Pod akardami se sprehaja par dijakov. Izognem sc jim iz strahu, da ni med njimi kak znanec, s katerim bi moral govoriti. Več profesorjev pribiti, vsi so zardeli; poklical jih je tajnik: ti me bodo spraševali. Čas je, da se napravim, kajti tudi kandidat ima svojo vrsto obleke kot obsoje- nec. Stari pedel, ki mi je že ne vem kolikokrat oblekel pri njem izposojeno togo, jc mnenja, da boleham na skušnji; to je približno taka bolezen kot ona mladega vojaka v ognjenem krstu. Sama sva v temni oblačilnici; vrti se okrog mene in mi vliva poguma v srce, mej tem ko me krtači: doktorji imajo nekako moralno upravičenost do tega krta-čenja. ^Saj bo šlo vse dobro, gospod Mouil-lard, nikar Se ne bojte. Danes nismo nikogar vrgli.« »Nc bojim se, stric Michu.« -No, če pravim nikogar, je bil vendar eden, ki je padel. Smešna dogodhica. Mislite si, obrnite sc malo, gospod Mouil-lard, prosim — mislite si kandidata, ki mu je vse španska vas. No, sicer to pri nas ni nič posebnega, toda glejte, na koncu skušnje sc obrne h komisiji: »Usmilite sc mc, pravi, gospodje, saj nc bom nič drugega kot mirovni sodnik « Ta je dobra, kajne?« »Pa res.« ■Kako resni slo. danes! Ali se vam nc ljubi smejati?« »Ne, stric Michu, vsak ima svoje težave, saj veste.« »Saj sem si koj mislil, ko sem vas zagledal: »Gospod Mouillard ima nekaj.« Zapniva prav do tal, prosim; pomislite gospod Mouillard, dizertacija za doktorat, to ni kar tako! —■ Težave srca, kajne?« stanje učiteljstva, ki je lačno, raztrgano hj boso. Skratka, politika teh gospodov je omajala zaupanje učiteljstva v vodstvo UJU. in osebe, ki sede na vodilnih mestih v Ljubljani.« — Ne vemo, kako bodo ge. nerali UJU. prebavili to kritiko, ki prihaja od stanovskega tovariša, kateri je znan po svojem antiklerikalizmu, glede katero, ga ga niti g. Jelonc ne prekaša. 4- Kdo sc umika sodišču? Protičev 'Radikal v odgovoru na notico v »Demo-kratljk piše o stanju afere Hercigonja-Pribičevič: Zakaj gosp. Sv. Pribičevič ni. kakor ni urgiral, da bi zadeva prišla pred sodišče? V imunitetnem odboru je vladna vočina kakor drugod, zakaj g. Sv. P ribiče-več ni napravil vprašanje, ko jo vendar oklevetan, da se Protič izroči sodišču? Zakaj beži pred sodiščem ko pes pred brco?« Ljudje so se spraševali, zakaj ta afera no pride na vrsto? Sedaj je jasno, zakaj no pride. + Stranka jugoslovanskega fašizma. V Souiboru so jugofašisti imeli svoje zborovanje. Kakor poroča uradni list jugofaši-stov »Princip«, je na tem zborovanju go. voril dr. Ivo Mogorovič, ki je med drugim dejal, da je fa pokrot vzvišen nad stran-karstvom, ter da mu lahko pripadajo člani vseh strank, ki imajo v programu edinstvo in nedotakljivost naše države. Dejal je: »V našem pokretu so člani srbske, radikalne, demokratske, narodnosocialistične stranke itd,« — Ugotavljamo to brez komentarja 1 Ad štrajk. -f Patriarh Ti h on proti ruski pravoslavni višji cerkveni upravi v Jugoslaviji, Ruski listi objavljajo besedilo odredbe patriarha Tih ona, glasom katere se višja cerkvena uprava ruske cerkve v inozemstvu, katera so je etablirala v Sremskih Karlov-cih, uničuj e. Cerkveni sabor v Sremskili Karlovcih pa se proglaša kot nekanoničen in njegovi akti kot neveljavni, ker so političnega značaja kakor n. pr. okrožnica d upostavitvi monarhije. Škofa Antonija ni smatrati za cerkvenega poglavarja Rusov v emigraciji, ampak v Nemčiji bivajočega škote Evlogija. — Zanimivo je, kakšno stališče bo zavzel v tej zadevi naš režim, ki Antonija preko belgrajskega patriarha vzdržuje in mu dovoljuje caristično in proti-katoliško propagando. Organizacija katoliške m!ad!ne v Istri. Zveza organizirane katoliške mladino v Italiji, ki »«je 6000 sekcij in nad 100 tisoč članek je imela nedavno v Rimu 3voj generalni občili zbor, ki se vrši vsako drugo leto. Ob tej "priliki fc bila seveda tudi pri sv. očetu v avdienci. Dosedanji mnogoletni predsednik tx>mm. Pericoli j« predložil sv. očetu sklepe zadnjega občnega iboru, ki so važni posebno v tem pogkdu, da dvigajo veliko katoliško mladinsko gibanjo preko ozkih moja nacionalizma. Zveza nalaga članom dolžnost, da delujejo za razširjanja vere in vsak član mora v to svrho prispevati 2 liri letno; razen toga mor« vsak odsek ustanoviti posebno misijonsko komisijo, Id ima nalogo pospeševati misijonstvo. Na ta način z bero zvoza sama na leto 800.1)00 lir za misijone, dočim je prejo celokupna Italija spravila skupaj nekaj malega nad en milijon lir. Bazen teg" zveza na rožnovenski praznik prirodila zbirko za stradajoče v Rusiji. Sv. ofa se j« zelo zanimal zh zvezo katoliško mladine in članom zlasti priporočal, naj vsak po aamfzntk skrbi za to, da bo poglobil lastno prak tično krščansko življenje. Vse drugo, jo rekel »v, oče, jc manjšega pomena, ker pride potem ob sebi; vnema ljubezen, velikodušnost, apostolski dul bodo naravni sadovi poglobljenega krščanskega življenja. Zjutraj, je nadaljeval sv. očo, jc daroval sv, »Mogoče.« Pomežikne mi s svojimi malimi očmi, z rokami naredi trobento. •Haha, treba premenjati, gospod Mo< uillard, to je najboljše.« »Srce?« Skomigne z ramo in me popelje do sobe, kjer bo skušnja, boreč se s svojo astmo in smehom, ki ga komaj zadržuje. To jc najmanjša in najtemnejša od vseh sob. Svetlobo dobiva iz ulice, ki je sama nima dosti in ki jo tudi kar mogoče malo oddaja. Na levi ob steni je stol za kandidata, Zadaj sedijo na odru pred katedrom spra-šcvalci v rdečih oblekah, epitogah, obli* tih trikrat s hermelinovino, in z baretom, ki ima zlat trak. Šest jih je. Med mano in med vrati jc majhen prostor za poslušalce, ki se jih je nabralo kakih trideset. Branil bi bil svojo tezo lahko bri-ljantno, tako pa je šlo kakor je pač šlo. Prvi trije od mojih sodnikov so čitali mojo dizertacijo, mej njimi predvsem FU-maran. On si jo jc vtisnil v spomin, on jt užival pri njenih drznih in novih trditvah V trenutku, ko mi zastavi prvo vprašanje se oblizne kakor sladkosnedež, ki srki zrel sad. Ko med splošnim molkom odpr' usta, mi zastavi takoj tako visoko leteč« vprašanje, da jo polovica poslušavcev, k ga ne razume, skrivaj popiha iz sobe. (Dalje.) Stev. 235, srn venec, ačjftf. oPtofr« otu mašo za katoliško mladtno ter je prosil Bog«, naj mu položi v usta prave besede. I a tako priporoča mladini posebno Jezusovo nauke i* njegove prt-dige na gori: Blagor tistim, ki so tistega src«, ker bodo gledali Boga; blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli; blagor krotkim, ker bodo temi jo poeedli; blagor mirnim, ker bodo otroci božji imenovani. Tako je sv. oče opoeoril mladino, ki »e le prorada izgublja v zunanjostih, na notranja delo predvsom na sebi samem ter ji priporočil Kristusovega duha ljubezni in miru, ki veje prav posebno ii ontnerib hlagrov. Tega duha sedanji dobi predvsem manjka. Za novega predsednika Zveze italijansko katoliško mladine je bil izvoljen odvetnik Kamilo Cors«nego ia Genove. Dnevne novice. — Pevska zveza, škofjeloško okrožje priredi v nedeljo, dne 15. t. m. v Društvenem domu v Škofji Loki pevsko prireditev. Nastopilo bo 6 zborov, ki bodo peli posamič in skupno. Pred koncertom bodo ob pol 3. pete litanije, pri katerih pojo vsi zbori zdriiženi. Predprodaja vstopnic v trgovini Debeljak v Šk. Loki. Prijatelji lepega petja, pridite v nedeljo v Loko k redki pevski slavnosti! — Manifesta ci;ski shod povodom ob-eitnice koroškega plebiscita, ki se je vršil sinoči ▼ Unionovi dvorani v Ljubljani, je ril dobro obiskan. Vsi govorniki so pov-darjali, da Koroška za nas ni in ne more biti izgubljena. Zelo dobro je pripomnil slavnostni govornik dr. Rozman, da bi Srbi nikdar ne bili pirovali zmage na Koso-vem polju, ako bi bili ob vsaki obletnici iskali samo krivce v lastnih vrstah (kakor jih išče zopet »Jutro«, pa jih ne pozna ali noče poznati, zato da lahko blati tam, kjer pričakuje od tega političen profit. Prip. ured.) Govorili so dr. Oblak, dr. Ar-itejc, vojv. Ristič, dr. Puc, dr. Rožman in ga, Čučkova. Smrt 47 rudarjev pod zemljo. Poročali smo, da je bilo 27. avgusta pri eksploziji v zlatem rudniku v Jacksonu v Kaliforniji živih zasutih 47 rudarjev. Reševalna dela so trajala do 18- sept. Dne 18. sept. so prišli do njih ter našli vse mrtve. Iz zaznamka, ki ao ga našli pri nekem rudarju, je razvidno, da so vsi umrli par ur po izbruhu požara. Našli so jih v tesnem zakotju 4350 čevljev pod površino. Prvi je prišel do njih Byron 0. Packard, načelnik zveznega rudarskega urada za ta okraj. Zaznamek, ki so ga našli pri rudarju, se je glasil: >Ob treh zjutraj. Plin zelo M,« /uloni u> Kiln nanisaiin- .Oh »Hrih fcVftb.c Zatem je bilo napisano: »Ob štirih.« Ostanek je bil nečitljiva čečkarija. Trupla so že tako nagni ta, da jih najbrže ne bo mogoče več spoznati. — Roparsko slovo Avstrijcev ti Libe-liž. Avstrijci so se pred svojim odhodom iz Libelič ovekovečili z grdim činom. Iz-ropali so vsa javna poslopja. Vse, kar je bilo premakljivega v gasilnem domu, občinskem uradu in šoli, ao odnesli. Da odnesli so celo peči, kotle, štedilnike in okna I Vse to so izvršili ob asistenci avstrijskih orožnikov, češ da je tako ukazalo okrajno glavarstvo. Ali je bankrotna Avstrija padla že med apaše? — Kočevska realna gimnazija je letos otvorila IV. razred. V vseh štirih razredih je 129 učencev, od teh 24 deklic. Po narodnosti je 107 Slovencev, 6 Hrvatov, 2 Poljaka in 15 Nemcev. V gimnazijskim internatu je 33 učencev. — Milijon kron v dobrodelne namene. Kakor smo že poročali, se tačas mudi v Dalmaciji odlični rojak Miguel Mihanovid iz Argentinije. Med drugim je posetil Dubrovnik, kjer so mu hoteli meščani prirediti banket. G, Mihanovič je pa to spričo težkih razmer v prehrani Dalmacije odklonil. Daroval je pa za razne kulturne in humanistične ustanove 1 milijon kron. — Uživanje pokojnin o inozemstvu je brez posebnega dovoljenja finančnega ministra nedopustno, ne glede na to, ali je prejemnik že pred preobratom živel na ozemlju, ki jc sedaj za nas inozemstvo, ali se šo le pozneje preselil tje. Delegacija ministrstva financ nas uradno obvešča, da morajo vse stranke, ki Se nimajo tega dovoljenja, b rez odlaganja prositi zanje, sicer jim bo daljnjo izplačevanje mirovine uslavljeno — vsem brez iz-leme. t) tem naj tuzemski svojci in pooblaščenci obvestijo v inozemstvu bivajoče, umirovljenoe. Prošnja sc vloži, če je umirovljenec že v inozemstvu, Pri kompetentnum poslanstvu, čo pa še le namerava iti v inozemstvo, pa pri delegaciji ministrstvu financ. Prošnjo je treba natančno utemeljiti 'n jej pritožiti a) dokaz o našem državljanstvu; b) mirovinski dekret in c) dokazilo, da je stranka za Prebivanje v inozemstvu opravičena. Vsak drugačni postopek bo stvar samo zavlekel. Ako delegacija ministrstva financ ne prejme do konca teku-čfiRa lela obvestila finančnega ministrstva, da ju bivanje mirovine v inozemstvu dovoljeno, bo ir,-!'"evanje mirovine ustavljeno. Zalo naj vsak po-| hiti. — Sestanek vinogradnikov m trinolrirev. V iNeljo, dno 22- L m. dopoldne ob 10. uri se vrši lv državni kmetijski Soli na Grmu sestanek tmo-l^uikou iu vinolricev iz Dolenjske. Na sestanku Iborle ravnatelj g. B. Skalirky poročal o dogovoru I' češkoslovaško republiko glede izvoza našiti vin, kor tudi o možnostih tega izvora in potrebni or-"izaciji v to svrho. Vabijo se vsi interesenti, ki se zanimajo za to velevažno vpraSanje našega vinogradništva, naj se sestanka sigurno udeležijo. — Oblastni inšpektorat finančne kontrole v Ljubljani, ki mu jo finančna kontrol« v Sloveniji v vseh osebnih in upravnih vprašanjih podrejen«, jo dne 5. t. m. začel poslovati v svojih prostorih v Ljubljani, na Starem trgu št. 34. V omenjenih vprašanjih, zlasti tudi glede sprejema v službo, naj se torej stranke ne obračajo več na delegacijo ministrstva financ ali pa na finančno okrajno ravnateljstvo, temveč odino le na oblastni Inšpektorat. —< Nova naredba o prijavi zalog življenskih potrebščin. Ministrstvo za socialno politiko je izdalo glede prijave zalog, ki je predpisana po členu 2. pravilnika k zakonu o pobijanju draginje z dne 2. oktobra dopolnilno naredbo. po kateri sc ima za sedaj prijavljati samo zaloge sledečih predmetov: pšenico, rž, koruzo, ječmen, oves, pšenično moko, in sicer ločeno krušno moko in moko za kuho, dalje koruzno moko, otrobe in kokalj. Prijavo imajo izvršili irgovci, trgovska skladišča, prometna podjetja, banke in denarni zavodi posebej za vsak našteti predmet, koliko je zaloge proste za prodajo, dalje koliko je že prodano in komu, i« končno koliko ima pri kom drugem trgovec v zalogi. Mlini morajo razen teb podatkov še mavesti, koliko je v mletju in za koga se melje. Zveza gre-mijev opozarja vse interesirane kroge na to važno naredbo, ki je sicer za topoino prijavo dospela nekoliko prepozno, ker poteka z 10. oktobrom prijavni termin. — Težka gob«. Lovec Lovro Jeglič iz Pra-proš pri Ljubnem je dobil jedilno gobo (jurčka), ki tehta 3 kg in i« v spodnjem delu 15 cm debela, zgoraj pa malo manj. Gotovo redka teža gobe, ki sedaj ob tem tako dolgotrajnem deževju uspevajo tako bujno kakor že dolgo vrsto let ne, so naši gozdovi kar bujno posejani z vsakovrstnimi gobami. — Nore predpise za tpUvarje aa Savi je izdal pristaniški urad v Sisku. Interesenti jih dobe najlažje potom trgovske in obrtno zbornice. — Teiaro * občinskim) posojili. Kakor bel-g rajska ima tudi zagrebška mestna občina s najetjem inozemskega (londonskega) posojila velike težave. Dosedaj se ji šc ni posrečilo skloniti pogodbo. — Tatvina. Vlomljeno je bilo dne 27. septembra v jirodajalno Delavskega konsumnega društva v Tržiču in sicer skozi steno, ker tatovi niso mogli vlomiti železnih vrat in oken- Tatovi so odnesli blaga v vrednosti 48.000 kron, ne da bi jih bil kdo opazil. Osumljen te tatvine ne nek nočni čuvaj, vendar se mu dosedaj še ni moglo ničesar dokazati. — Tragična smrt Vpokojeni železniški delavec Ignacij Mliuar se je dne 7. oktobra blizu postaje Sava vrgel pod vlak, ki ga je v prsnem košu prerezal na ovoje. — Strop se je podrl v hiši mesarja Franceta Resmana v Vevčah in pokopal pod seboj 75 letno Marijo BenHna. Uevica, ki je bila težko poškodovana, je nato v bolnici umrla za poškodbami Kriv je gospodar, ki ni hotel popraviti hiše, dasi so je strop zo preje onkrat udri, pa takrat k sreči ni bilo nikogar v tistem prostoru. Primorske novice. p Istrski deželni odbor zahteva italijanščino kot izključni uradni jezik. Istrski deželni odbor je na svoji zadnji seji sprejel sklep, da naj bo razpravni in uradni jezik na vseh oblastvih v Julijski Benečiji izključno italijanščina ter se smejo vlagati akti in spisi samo v tem jeziku. Pozval je vlado, naj takoj izda primerne odredbe. Tako izgledajo svobodščtne neita-lijanskih državljanov v toliko hvalisani svobodni in kulturni Italiji, p Seja goriškega deželnega zbora se je vršila 6. oktobra. SkleniH so, da dežela proda državi bolnišnico sv. Mihaela, katero je morala doslej prepuščati državi proti neznatni najemnini. Deželni gluhoneiiuii zavod, ki je edini te vrste v Julijski krajini, se obnovi in razširi. Sprejeli so sklep za osušitev oglejskega močvirja. Ob tej priliki je dež. odbornik dr. Besednjak toplo priporočil tudi osušitev močvirij v slovenskem delu dežele, lzpremem'1 se je sklep o učiteljskih pokojninah ter se raztegnilo povišanje pokojnin na vse vpokojence brez razlike. p »Lavoratore« — pohrtednik. Italijanski socialisti _ maksimalisti so na svojem zadnjem kongresu sklenili, da se razen »Avantija« vsi drogi dnevniki izpremene v tednike. Temeljem tega sklepa naznanja sedaj tudi tržaški »Lavoratore Socialista«, da bo izhaja! poslej kot polutednik. p Naskok na tovorni vlak. Te dni sta na progi med Trstom in De vinom skočila na čisto počasi vozeči tovorni vlak dva tatova. Izbrala sta si za svoje delo vagon z živili. Toda orožniki na vlaku so njuno delo opazili m začeli streljati. Lopova sta tudi streljala, nato pa skočila z vlaka in pobegnila v goščavo. p Slovcniki ženski list pod naslovom »Slovenka« bo 2 novim letom začel izhajati v Trstu. Pečal se bo z modernim ženskim vprašanjem in priobčeval tudi zabavne spise. p Furlanski iilološki kongres, ki ga je kot tretjega sklicalo furlausko Hlološko društvo, se jc te dni vršil v Gorici. Pozdravni govor v turlan-sčini je imel proi. Ugo Pellis. p Novo šolo v Bovcu so otvorili 1. okobra. Nova zgradba je lepo trinadslropno poslopje. Na šolskem hodniku je plošča z napisom: »Iz vojnih razvalin, napojenih z italijansko krvjo, je vstal« ta šola večja in lepša v letu Danteja — 1921.« š Umetniške raisUre. Akademiji slikar 1 prof. Grojc priredi v Mariboru od 4. do 18. no- ' vombrn I. 1. kolektivno razstavo svojih del. — Mariborski umetniški klub »Grohar« pa priredi ko-loktivno razstavo v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani od 8. do 31. decembra t. 1. i Občinski odbornik — tat. V Ptnju so zasačili soc. demokratskega občinskega odbornika Kaiaers-bergerja, ko je kradel vino v kleti družbe »Vina-ria«, pri kateri je »služben. Kaisersbergcrja ao zaprli. 5 Zgubila s« je na vožnji od postaje Hrastnik do Zidanega mosta dne 1. t. m. denarnica z važnimi listinami ter gotovino 400 Din. Ker je oškodovani vojni invalid, se pošteu najditelj naproša, da izgubljene strani vrne proti nagradi na naslov: Jane Frane, invalidski dom v Celju. š Osebna rest Policijski nadsvetnlk gosp. V. Keršcvan v Mariboru j« začasno pridcljen notranjemu ministrstvu v svrho sodelovanja pri sestavi odredb proti draginji, Gospodarstvo. g Žitni trg. Cene žitu ao bile te dni sledeče: Cene žitu dalje padajo. V Ljubljani je postala vsled tega cena hlebu kruha za 1 krono cenejša. Pšenica sc prodaja po 1400-1440 K, ječmen 1340 K n krmo in 1500—1600 K ječmen za pivo, koruza 1000 kron. g Dohodki državne trošarine. Na podlagi uradnih podatkov ravnateljstva neposrednih davkov so bili v mesecu avgusta dohodki državne trošarine sledeči: Srbija in Črna gora 9,314.084.81 Din, Hrvatska in Slavonija 12,313-380.82 Din, Bosna in Hercegovina 3,044.479.50 Din, Slovenija 74)77.837.37 Din, Vojvodina 10,165.667.19 Din, Dalmacija 3,713.640.53 Din. Skupaj 45,629.090.22 Din. - V proračunu je predvideno samo 40,531.750 Din. g Avstrijska zlati pariteta. Od 9. do 15. okt znaša zlata pariteta v Avstriji 14.979 n. a. kron. g Švedska banka v Rusiji. Švedski bankir Aschberg je osnoval v Moskvi »Rusko trgovsko banko« z glavnico 10 milijonov zlatih rubljev. g Ruski nakup gospodarskih strojev v Cehih. Ameriško poslaništvo v Pragi javlja, da jc trgovska komisij« sovjetov v Pragi nakupila v češkoslovaški republiki gospodarskih strojev za 4,500.000 kron. Rečeni stroji se imajo nemudoma poslati v Sibirijo. Kupna valuta češkoslovaške krone pri poravnavi z ameriškim dolarjem je bila 0.028, ko je bila kupčija navedenih strojev sklenjena. Poroča te tudi, da se vrše pogajanja za nakup nadaljnjih gospodarskih strojev. Začela so se pogajanja šc z drugimi tvorničarji gospodarskih strojev. Tako bodo nakupili Rusi v Čehih gospodarskega orodja ia strojev za 20,000.000 ČK. g Stanje papirnatega denarja na Češkoslovaškem. Od 23- do 30. septembra se je stanje papirnatega denarja povečalo za 582 miljonov čsl. kron in znaša danes 10.916 miljonov čsl. kron. g Sladkor » Nemčiji cenejši. Cena sladkorne pese se je v Nemčiji znižala za 400 mark pri metrskem stotu. V isti meri bo sladkor reuejši. g O ena o Moskvi. Na moskovski borzi so bile sledeče cene: ržena moka, pud (ffi kg) 7.160000 rubljev, pud pšenične moke 22.250.000 rubljev. pud krompirja 2.800.000 rubljev. BORZA. Zagreb, 10. okt. Devize: Pešta 240-2.70, Berlin 1-00—2.202, Italija 2.67—2.21. London 276— 280.50, New York 62.50-63.50, Pariz 4.71«— 4.76<4, Praga 219 -322.50, Dunaj 8.45-8.85, Curih tl.72-lt.S2, BukareSl 41-43, Atene 1.75, Varšava 0.83—0.93, Amsterdam 24.50, Stoekholm 16.95—17.05, Christiania 11.40. Valute: Liro 2.63— 2.67, funt. str. 270-275.50, dolar 61—62, fr. frank 4.65«—4.70«, čsl. krona 218, n. a. krona 8.20— 8.80, Sv. frank 11.69—11.72. CuriK, 10. okt Devize: Pešta 0.21, Berlin 0.17«, Italija 22.72, London 28..68, New York 584.75, Pariz 10.27, Praga 19.20, Dunaj 0.00"/», Bu-karešt ?40, Sofija 3.40, Zagreb 2.02«, Varšava 0.05«, Holandska 207.75. n. a. krona 0.00'/«. Ljubljanske novice. Ij Predsedniki vseh izobraževalnih organizacij SKSZ. v Ljubljani (kartel) se opozarjajo, da se naj zberejo danes ob pol 8. zvečer točno v običajnem lokalu (Jugo-slov. tiskarna), ker se vrši posvetovanje pred sejo odbora SKSZ.! lj Zbor zaupnikov SLS za Ljubljano. Sinoči se je vršal v dvorani »Rokodelskega doma« zbor zaupnikov SLS za Ljubljano, Na zbor je došlo do 200 zaupnikov vseh ljubljanskih organizacij. Na zboru so poročali: Gostinčar, Moškerc, dr. Gosar in Kremžar. Poročila so bila soglasno in z največjim navdušenjem odobrena. Vsi sklepi tičoči se obč. volitev, so bili soglasni in viharno odobravam. Sinočnji zbor zaupnikov jc bil eden najlepših za-upniških zborovanj v teku vseh dolgoletnih političnih borb krščanskega ljudstva v Ljubljani. lj Važna izjava g. Turka. Gosp. Josip Turk je te dni kot delegat Žerjavove skupine v ljubljanski demokratski stranki odpotoval v Belgrad, da se udeleži seje glavnega odbora demokratske stranke. Ko je g. Turk včeraj po dolgotrajni seji zapustil parlament, ga je vprašal neki Srb: »Kako ste Vi, gospodine, došli ovamo?c — Gosp. Turk je odgovoril z izrazom resnega diplomata: »E, tku sa odluoili, pa sam došan, de vidim ovu veliku borbu medju Pribiče-vičam in Davidovičam. Došau sam, kad sa m© poklical 1« lj Čudne sanitarne, razmero v ljubljanski bol-niel. Doznali smo sledeče: Te dni so reducirali tudi nočnega vratar j«. Nočno službo vratarja morajo sedaj vrBiti uradni sluge, maujaje se vsak teden po eden. Za prenočevanje je služabniku na razpolago divnn v infekcijski sobi, n« katerem če® dan zdravniki preiskujejo prihajajoče bolnike. Vsa posteljnina nožnega vratarja obstoj y enem kosu ko«! Torej č«a dan polivajo po tej postelji bol« niki z najrazličnejšimi boleznimi (pa tudi golas« nlmi), po noči naj pa služi isto ležiščo za. nočnega vratarja. Na U način m ležišče >do volje« iar&bit Da se tu v tem primeru ne more trditi o lukmiatt in zapravljivosti bolnično uprave, je jaanol S «•* nitetnega stališča je pa seveda drugo vprašanje, h^ kojega naj so zanima zdravstveni Sef dr, Kattf& Razmero v bolnici se morajo brezpogojno odpraviti in povzročitelji reducirati, nc nedolžni služabniki, ki v zdravje kvarljivem stanju vestno opravljajo odkazano jim službo. Saj sluga vendar ni poskusni kunec. — Prošlc dni se je mudil v bolnici narodni jioalanec g. Jože Gostinčar, ki se jo na lastno oči hotel prepričati o stanovanjih, ki jih imajo strežniki in strežniee. Seveda ga je po bolnici vodil nadupravitelj Logar, ki mu je pokazal pač nekaj lukenj, ali najbolj zanemarjenih se je seveda ognil. Oni uslužbenci, kurjači, mizarski delavci in drugi, ki stanujejo na oddelku št 7. so tudi pričakovali obisk, toda kakor so pričakovali, dočakali pa le niso, da se razkažejo tudi oni brlogi pod zemljo, ki služijo za spalnico uslužbencem državnih dobrotvornili, zdravstvenih zavodov. Tudi oni reveži bi radi videli, da bi se jim razmera ublažile in živeli človeku podobno življenje. Nismo sicer nevoščljivi višjim uradnikom, ki imajo v bolnici udobna stanovanja a vsemi pritiklinami in z razsvetljavo n kurjavo pa seveda — brezplačr not Apeliramo na naše poslance in na našo orga* nizacijo, da nam zbolJSa naš tužen položaj in p« da se že ustavi ta nepotrebna redukcija. lj Akademski dom. Danes ob 5. uri v prosti* rik starešinstva odborova soja zadnigo Akademski dom. Zadeva selo nujna. Prosim točne udeležbei, — Predsednik. lj Podružnic* Slov. Straže pri Franč. prnsveti Ima sejo nocoj ob 8. uri v običajni dvorani. Odbori je uljudno naprošen, da se je točno in potnošte-vilno udeleži. — Predsednica. lj Inredni ob#nl »bor S. U. J. 0. U. So vtšI v soboto 14. t. m. v hotelu Onion ob 16. uri Dnevni red: 1. Umetniški kougres v Zagrebu. 2. Even< tualia. lj Družabni klub vabi vse člane ln prijatelj« k občnemu zboru, ki se vrši v sredo, U. t m. v| steklenem vrtnem salonu pri Košaku (Krekov trg)! ob 8. uri zvečer. lj Krokova prosveta. Zveza uraHnir, in trg. nastavljenk ima danes v sredo ob 7. uri zvečer svoje rodno predavanje. Predaval bo g. dr, Brecelj. Članic«, udeležite »e predavanja polnoštevttno iS točno- — Predsednica. lj Društvo stanovanjskih najemnikov ta Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna od borova seja v sredo dne 11. t. m. ob 20. uri v velik! dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daj«* članom dnevno od 18. do 20 ure informacije Sv, Petra cesta 5t. 12, pritličje, „ano. \ lj Ubog akademik je izgubil v nedeljo 8. i m. zvečer na potu izpod Rožnika v Ljubljano Ustnico z denarjem in drugimi važnimi listinami. —f Pošten najditelj se naproSn, naj jo odda pri por-tirju univerze. Prosveta. pr Koncert »Ljubljane*. Koncert >Slov. glasbenega društva Ljubljane«, ki se jo vršil v pone-i deljek, 9. t. m., se je začel mesto ob napovedani 8. uri šele ob pol 9. uri, toda ne po krivdi »Ljubljano«, ampak po krivdi Ljubljane, to Jo njenega občinstva. »Ljubljana-: je dala občinstvu, kar je o«i nje pričakovalo, ne pa občinstvo »Ljubljani«, kar bi bila smela od njega pričakovati. Zdi se, da so vrzeli na sedežih vplivali na zbor malo hladno, kart se je občutilo v prvem delu koncerta, dasi je bil z bor v tehničnem oziru po|>olnoma ua višku. Sete Devova >Njega ni' je prinesla zboru tisto polno toploto, ki je potrebna poleg tehnično dovršenosti, da ne ugodi samo ušesu, ampak zavzema popolnoma poslušalčevo srce. Spored koncerta je bij pester, od lahkega Ln lahkotnega Vodopivčevega zbora >Ptic.k do težke in silne Premrlove »Medvod z medom«. 2e pri prvi točki programa »Pesem žrjavovr (,St. Premrl) je pokazala »Ljubljana« svojo vrline: Priznanja vredna višina tehnično popolnosti, jasna izgovorjava, pažnja na finoso in podrobnosti, ne da bi se zanemarjal celotni vtis, ki ga je hotel povzročiti skladatelj. Basi ao bili polno* doneči in so naravnost briljirali, sopran mehak, I<3 tenorji so bili nekoliko šibki. Skladatelj jo iz-borno pogodil frfotanje ptičjih perut in kar slišiš iz kropkib akordov in energičnega tempa piš, ki ga povzroča jata na jug letečih fcjnvov, kakor moreče stanj o, ki ga povzroča pokočo solnce v pustinji. Večerne I. (E. Adamič) to zaziblje v sanjavo večerno razpoloženje v pozni pomladi, kar so jo tudi zboru v polni meri posrečilo. »Zvonovi pri-l.rkavajo« (dr. Fr. Kimovec) je prav hvaležna skladba, vseskozi ljubka, ki izborno posnema v| prvih dveh kiticah pritrkavanje zvonov in v celi pesmi še brni veliki ivon, dolder jo no zaključi zopet živahno pritrkavarje. Zlx>r jo je prednašal živahno, kakor treba in pri tej pesmi moramo poudariti vzorno akcentuivanje. >šažck kodrolasekc je efektno dclce, polno ljubko nagajivosti. Zvonk-ljanje je zbor izborno pogodil. »Medved z modom« (St. Premrl) je težavna kompozicija, a težkimi hro-matiunimi nastopi, ki »o Jih čisto peli, in težkimi modulacijami, ki so se posrečile. Da M bil dosežen popoln efekt, bi bilo treba Se močnejšega zbora in slišali bi jo bilo treba večkrat, da M .«« seznanil 7. vso njeno lepolo. »Ptiei« jo lahka stvarca V. Vodopivca za ženski zltor, v lahkotnem narodnem tonu, ki bi Jo vedno radi poslušali, ne da vežbamo glasbeno uho. marveč radi njene svežneti in ljubkosti. Pevko »o tudi iele zaslužen aplavz. Dobro naitudirana je bila narodna »Njega ni« (O. Dev). Dev je sploh srečen harmouizator narodnih' pesmi in kolorita koroških narodnih pesmi nihče drug ni bolje pogodil. »Fčellca letela« (dr. Fr. Kimovee) je prekmurska narodna, ki JU Sffltt t riTiTrgrnirniiiiiifiri m-m -srOVENEC, 3nYTi. oftoPr* T931 Stev. 223L je harnjonizator aH bolje rečeno skladatelj odel v niodernejSo obleko in kljubtemu podal pristno prekmursko, ki jo je zbor odpel v lahkem teku. 2gan-čeve tri medjimureke razodevajo izbornega harmo-nizatorja in so tudi ugajale, »lasti druga >Zibu liajuc, v kateri je bil ractločno imitiran otroški krik. Najprivlačnejši del eolega večera je bila slovaška »Teče voda ze skaly< (Pokorny), ki diha iz nje tisto opajajože, pa zdravo, nesentlmentalno čustvovanje, ki je lastno slovaški narodni pesmi. Mrmrajoč zbor spremlja Bolistinjo, ki je v osebi gospe Bajukove dobila srečno pevko. Njen zveneč glas je od lani pridobil na mehkobi in tehnični izpopolnitvi. Občinstvo ji je burno aplavdiralo. Tempo Hatzejeve srbske narodne »Skripi djerann je bil po moji sodbi v prvem stavku prehiter, vsaj v Sremu je ljudstvo ne poje tako. Izvrstno je pa zbor naštudiral in podal Hatzejevo srbsko narodno >0j Laaare«, pa tudi s popolnim uspehom pri občinstvu. >Ljubljana< pod spretnim vodstvom društvenega pevovodje g. prof. M. Bajuka napreduje, Ljubljana pa nazaduje. Fr. S. pr. Z otvoritveno predstavo v naši operi smo bili kar zadovoljni, marsikaj nas je pa naravnost navdušilo. Res da je bil orkester tak, kot je pri nas ponavadi — marsikaj lepega ;če bi ga pa kdo b tenko pilo malo pogladil, bi storil zaslužno delo >— toda če je nastopil Belello nas je vsaka želja minila, tako nas je ogrel za svojo izborno igro, /a podrobno izdelani značaj — saj je bila vsaka kretnja, vsak korak, vsak pogled, vsak utrip milic samo izliv dosledno živete, izrazito osebnosti i— pred vsem pa nas je razvnel s svojim sijajnim ■petjem. Veseli smo ga, da se je odzval klicu domovine; naj s svojimi velikimi vrlinami služi neposredno naši umetnosti, ne le kot pevec, igravec, ampak kot estetični korektiv vsem, ki teže za umetniškimi višinami, kot jih on tako kraljevski bbvlada. Njegov nastop je — zdi se — že ta večer vlil vsem ostalim pevcem ongja in jih dvignil stopinjo više. To smo najbolj prijetno opazili pri Mohoritu, ki menda še nikoli ni tako srečno nastopal; celo praskijajoči značaj njegovega glasu se je ublažil, da ga nismo le radi gledali, ampak ga tudi lahko poslušali. — Srečen dan jc imela uprava tudi takrat, ko je pritegnila v našo opero Šimenca, ki se je v nedeljo večer vsem obiskovalcem takoj prikupil s svojim zvenečim, polnim, v višini lahnim, čistim, zmagovito blestečim glasom. da niti v najsilnejši vihri orkestra in zbora ne tone (primeri njegov gladki, zmagoslavno doneči visoki c v sklepu, kjer se je kot orel v drzo-vitem poletu dvigal nad ostalo množino glasov). Samo to bi še želeli, da se nekaj širokih e izpr5-meni v ozke ( n. pr. v besedi »ljubezen*) in da tudi takrat, kadar sc dela sentimentalnega ali porogljivega, zračni curek tesno skup obdrži, ker je sicer v nevarnosti, dt se v to povodenj lepih gla- sov tudi kak plehek ton prikrade tn zvok dobi sa hip priznak solzave jokavosti. Sicer pa naj bo prepričan, da si z drugimi poslušavci vred od njega še veliko izbranega užitka obetamo. JjCtDandau;-slca je — kar smo že rekli — prav dobra pevka z izdatnim, prožnim, dokaj sočnim glasom; njena prednost je vsestranska solidnost1, dasi pevski morda še za las bolj kot igravski. — Debevee je za nas tudi novinec, kaže pa, da bo dober pevec, v maski je bil to pot recimo bolj učitelj kot kmet. 0 drugih je težko kaj zanesljivega reči, so imeli premalo posla; vendar pa kazil ni nobeden. Večer je bil v celoti mikavna napoved za letošnjo oporno leto. K. pr Spored koncerta Glasbene Matice, ki te Vrši v ponedeljek dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani. 1. Lajovic: Bolest je kovač. Pomladni spev. Mešana zbora. 2. Dev: Svatba na poljani. Kimovec: Izgubljeni cvet, mešana zbora. 3. Korngold: Pesem Picrota iz opere »Mrtvo me sto«, poje g. Julij Betetto. 4. Adamič: V. snegu. Če ti ne boš moj. Ne maram tebe, mešani zbori. 5. Wolt: Spev Weylin, Michl: Pevcu, Hermanu: Trije popotniki, poje g. Betetto, spremlja gospa Dana Golia-Kobler. 6. Hrvatske narodne: Hatze: Oj Lazare, in Cergo moja čergice, ter Andčl; Anko Ančice. 7. Mokranjac: Kožar, BiniČki: Divna noči, Mokranjac: Rukovet srpskih narodnih pesmi, mešani zbori- — Predprodaja vstopnic v pisarni Glasbene Matice. pr »Sorialna misel*, oktoberski zvezek, je v tisku in izide prihodnji teden s jako aktualno in zanimivo vsebino. Krog njenih sotrudnikov sc čez-daljebolj razširja. Uprava nam naznanja, da je še na razpolago okoli 150 izvodov vsake številke, tako da se še lahko naroči na vse številke, kdor želi. Zadnja številka bo izšla kot dvojna, za november in december, bržčas na 40 straneh. pr Gledališki list. Sezona 1922-33. Udruženje gledaliških igralcev bo izdajalo tudi v tej sezoni ta prepotreben in priljubljen list. Kakor doslej bo tudi sedaj prinašal ves repertoar drame in opere, vsebino novih del ter razlago k operam. Vseboval bo poleg strokovnega tudi zabavni del. List urejuje g. Fran Lipah, naslovna stran je delo g. prof. Rado Kregarja, uprava lista je v Udr. glerl. igr. Ljubljana, dramsko gledališče. Cena izvodu 3 Din. Prva številka izide prihodnji teden. Cerkveni vestnik. c Redek jubilej. V ponedeljek, dne 9. oktobra je v Kamniku obhajala 90letnico usmiljena sestra Filumcna M a s s i, Rojena dne 9. okt, 1832 v Ljubljani je stopila 1. 1856. v samostan usmiljenih sester v Zagrebu. Po dovršenih študijah je prejela redovno obleko, ter delovala najprej ' Nemška kritika bi jo označila z besedo: Eine tiiehtige Kratt, . . kot učiteljica v Zagrebu, nato v Djakovean in PožetfL Leta 1871., torej še za časa turške vlade v Bosni, so jo poslali s tremi sestrami v Sarajevo, kjer je otvorila dekliško šolo. V Sarajevu so do tedaj vodile šolo in vzgojo mladine anglikanske dijako-nise, ki so šc isto leto zapustile Sarajevo, ko so videle, s kakim zaupanjem in koliko ljubeznijo se zbira mladina okrog usmiljenih sesiter. Še dane« obstoji ta zavod, in se v njem poučuje nad 800 otrok. Že po 3letnem trudapolnem in vspešnem delovanju so predstojniki od poklicali s. Filome-no iz Sarajeva ter ji izročili vodstvo in oskrbo bolnišnice v Oseku. — L. 1896. je peljala sestre v Plovdiv, kjer je otvorila bolnišnico, v kateri še danes delujejo usmiljene sestre. Pozneje je bila več let prednica v bolnišnici na Raki. Sedaj se nahaja v pokoju v Kamniku, a je kljub mnogemu trudu in delu ter častUjivi starosti še vedno čvrsta, zdrava in neumorno delavna. — S. Filomena je delovala 18 let kot učiteljica in nad 50 let je bila predstojnica v različnih krajih, mnogokrat v zelo težavnih razmerah. Kot javno priznanje njenih zaslug je bila ob priliki 50-letnice svojega službovanja kot predstojnica odlikovana z zlatim zaslužnim križcem. — Bog ohrani jubilantinjo šc mnogo let, ter ji plačaj njen trud in njeno delo! Narodno gledišči Četrta premiera v dramskem gledališču se vrši danes, 11. t. m. ob osmi uri zvečer. Vprizori se duhovita in zabavna angleška komedija »Jack Straw«. Režijo vodi g. Putjata, ki igra tudi naslovno vlogo. Sicer nastopijo v glavnih vlogah: gna Vera Danilova, ga. Wintrova, gg. Plut, Železnik in drugi. Iz gledaliikc pitarne. Gospa Marija Vera, ki bi morala gostovati v soboto, 14., v nedeljo 15. in v ponedeljek 16. t. m., v Ibsenovi drami »Hedda Gablerc, je nenadoma odpoklicana v Belgrad. Zato se odgode predstave >Hedde Gablerc na poznejši čas. Repertoar pa se spremeni takole: v soboto, dne 14. t. m., R. U. R. za red D, v nedeljo, dne 15. t. m. komedija i>Jack Straw< za izven, v ponedeljek, dne 16. t. m., »Romantične duše-t za red A. _ Orlovski vestnik. Orlovski vaditelj. Koncem tega tedna bo natiskan in razposlan drugi del »Orlovskega vaditelja«, ki bo obsegal 6 številk (brnska številka je rlvojna). Vsebina je sledeča: 1. Telovadni teden J. O. Z. 2. Pravilni in nepravilni gibi prostih vaj (s slikami). 3. Bilanca prvih splošnih okrožnih tekem- 4. Slovanski orlovski tabor v Brnu (s slikami). 5. Proste vaje za L 1923. in sicer za člane, Slanice, oboji naraščaj, gojenke (s slikami). 6. Tekmovalne orodne vaje za nižji, višji oddelek in za prvenstvo za leto 1923. 7. Posebne vaje za akade- mije: a) vaje s cvetnimi loki n članice, b) sku pinske vaje z robčki in venčki za gojenke, c) te lovadno-dramatski nastop »Mladi vojaki* za Or liče. 8. Vestnik za vaditelje in vaditeljice. — No vembra bo izšel še tretji del 1. letnika. Bratski odseke in krožke opozarjamo, da je v zalogi ši okoli 100 izvodov prvega dela in je tako moža sprejeti še toliko novih naročnikov. Ker je lia neobhodno potreben za tehnično delo in napredel v odseku kot krožku, zanimiv (slikeI) in tudi zel poceni (12 Din letno), urno sezite po njem, pre den bo razprodan. Mnogi naročniki tudi še nia vposlali naročnine! Turistika in šport. Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija* 1 Ljubljani naznanja, da so vrši v nedeljo, dne 1; t. m. že dvakrat vsled slabega vremena odpoved« na motociklistična in kolesarska dirka na Ljubljar ski grad za prvenstvo Ljubljane. Dirke se vrše o vsakem vremenu- Začetek ob 3. uri popoldn« Start: Karlovški most, cilj na Ljubljanskem grad v drevoredu. Prijavnina za motocikliste Din 2f za kolesarje Din 2, se sprejemajo v klubovi kavai ni - Prešeren« in sc zaključijo v soboto dne 14. m. ob 11. uri zvečer. V petek, dne 18. t. m. o 8. zvečer sestanek vodstva motociklistov, kolesa] jev in rediteljev v mali sobi restavracije »Slon« Udeležba nujno potrebna in obvezna radi razni razgovorov za izvršitev te velevažne športne pr reditve. — Odbor. S. K. Jadran sklicuje sestanek nogometa sekcije v četrtek 12. t. m. ob 20. uri pri >Sodčku. POIZVEDOVANJA. " Pozabil se je v pondeljek 9. t. m. v v» černem vlaku proti Kamniku zavitek obleke. P< sten najditelj se prosi, da istega vrne proti nagi-s di v pivovarni »Union« sodarju Fr. Leskovar. Našel se je /svilen dežnik. Dobi se Staj trg 30. II. nadstropje, denso. Lep, velik pes volčje pasme, ki sliši n ime »Bari* ter ima na vratu št. 305, občina Št. Vi p. Ljubljani, se je nekam zatekel. Kdor bi ved« zanj, naj naznani proti primerni nagradi Kari Novaku, kamnosežkemu mojstru v Št Vidu na Ljubljano. Naiel se je povez jagnjetinih kožic- Lasi nik naj se oglasi v Upravi Artilerijske Radionic v Ljubljani. Listnica s veijo vsoto denarja je bila ii gubljena na Juž. kolodvoru na peronu poleg trs fikc 7. t. m. ob 18. uri 20 min. Kdor je našel, na vrne na naslov, ki je v listnici. Meteorologgično poročilo. Ljubljana 306 m n. m. vlš. C&B opazovanja iiaro-luoter v mm Termometer v O P.ibrom. uiterenon v O Nebo, vetrovi PiuUvu ▼ mm a/io. 21 h 7352 U 0-9 obl. s. zap. 10./10. 7 h 735-2 10'8 1 obl. sever 145 10./10. 14 h 734-7 13 0-7 obl. iMT- MISS FARLER interviews pupils wishing to take ENGLISH LESSONS at Dunajska cesta 25. from U ti 11 12 Mondajs and Thursdays. Za takojšnji nastop iščem stavbnega tehnika za pisarniška dela. - Dobri risarji z >;ečjo prakso imajo prednost. - Plača C-: po dogovoru. Fran Ravnikar, "SSoSr Linhartova ulica štev. 25, LJUBLJANA. Knjigovodjo in bilancisia popolnoma samostojno moč, veščega amerikanskega knji-vodsiva, iščemo za CINKARNO, CELJE. Nastop službe TAKOJ! 4277 SKLADIŠČNIK irezen in resen, ne pod 30 let star, se sprejme takoj. - Ponudbe pod »TREZEN SKLADIŠČNIK štev. 4273« na upravo »Slovenca«. Stanovanje 4—5 sob s pritiklioami v novi biši ali vili se išče za takoj ali za prihodnje leto. Najemnina se plača na željo za par let vnaprej. Ponudbe pod »Elegantno stanovanje« na upravništvo tega lista. Vinske SODE iz klanega hrastovega lesa, od 8 do 10 K za liter, pošilja na vagone MIL0VAN MILOŠEVAC, Novi Sad. Razglas. Oskrbništvo posestva t Gustav Mulej iz Bodešč proda cirka 200 m* smrekovih HLODOV na javni dražbi, katera se vrši dne 16. oktobra 1922 ob 10. uri dopoldne na licu mesta v Kremenu. JANEZ KRAMAR, župnik in oskrbnik. Poravnajte naročnino! Največja izbira različnih pletenin, majic, nogavic in rokavic pri tvrdki: 12 E. Shabernč «rtt SBNHSlEgISmBHBHBRHBBaB BATERIJE ZA ŽEPNE SVETILKE PRIPOROČA DRAGO ROSINA MARIBOR, VETRLNJSKA UL. 26