GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI oso!nSTVo m opkat« ptuj. »ilo, a madstropje - rei.EFON n im CEKOVKl racum PR! MAROOKI BAN fa. PODRUŽNICA PTUJ STEV 643-T 2W OKBJOJB UREONISK) ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK VRABL JOZ« KOKOPISOV CT TOACAMO - TISKA MARIBORSKA nSRARNA »BTNA NAROČNINA 400 DOi. POLLETNA 200 dia. ČETRTLETNA 100 OtN Cena din 10.— Štev. 30 ~ Leto VI. PTUJ 24. iuliia 1953 Iz pln:s!ceoa oKraia se ie eieležlle mmm llstfi ulavnosinesa oilkpitla spomenika Borisu Kidrieu w Rogaški Siotini v nedeljo 19. julija se je ude- ležilo lepo število prebivalcev Iz Ptuja in ptujskega okraja slovesnega odkritja prvega spo- menika borcu in re\'olucionarju pokojnemu Borisu Kidriču v preddvorju steklarne v Rogaški Slatini. Velika slika pokojnega Borisa Kidriča, zastave, cvetje, sindi- kalni prapori, godbe in drugo je dajdlo zunanji videz velikih pri- prav na slavnostno odkritje spo- menika, da bi ohranili lik bor- ca za pravice in lepše življenje delovnega človeka in, spomin na Borisa Kidriča mlajšim rodo- vom, ki bodo uživali sadove se- danjih borb in naporov in zmag našega ljudstva, ki so tudi uspe- hi in zmage pokojnega Borisa Kidriča. Podpredsednik Zveznega Iz- vršnega sveta tov. Edvard Kar- delj je govoril pred odkritjem- sjjomenika vpričo visokih oblast- nih in političnih predstavnikov LRS ter okrog dvajset tisočero množico o pokojnem Borisu Ki- driču kot širokogrudnem huma- nistu in intemacionalistu, ki se je boril za delovnega človeka sploh in ki je v sodobnem pro- ce.su notranjega gospodarskega in družbenega povezovanja ter združevanja vseh narodov kot sestavnem, delu socialističnega družbenega razvoja. Zal ni do- čakal vseh naših uspehov in zmag v borbi proti tujemu agre- sivnemu pritisku, v boju za so- cialistične in demokratične od- nose v naši deželi, prebujanja in krepitve novih socialističnih sil v deželah sovjetskega bloka, ki postajajo vse večja nevarnost sistemu, katerega so hoteli nam vsiliti. Dogodki so hitro pokaza- li, da je jugoslovansko delovno ljudstvo na čelu s tov. Titom dobilo veliko moralno in poli- tično zmago in da imajo uspehi našega ljudstva v praktični so- cialistični graditvi ter ljudski odpor proti hegemonističnim tendencam sovjetskega birokra- tizma izredno veliko moralno in politično moč, ki sega daleč preko naših meja. Pokojni tov. Kidrič je trdno verjel v take uspehe in tako zmago in moč našega ljudstva, boril se je za nje in delal, da bi jih dosegli. Po končanem govoru in po pozdravnem raportu partizan- ske patrulje in igranju Interna- cilnale je tov. Kardelj odkiii spomenik, ki je postvaljen v preddvorju steklarne med dve marmornati plošči. Ko so zastopniki kolektivov in množičnih organizacij položili pred spom.enik vence, je objavil predsednik sindikata steklarjev, da se bo steklarna na željo ko- lektiva z odobren jem Izvršnega sveta LRS imenovala po pokoj- nem velikem sinu slovensicega naroda Borisu Kidriču. Popoldne je bil še pester kul- turni in športni spored. Okrog nas v ospredje mednarodnih poli- tičnih problemov zadnjih dni sodi brez dvoma britansko-egip- lovski s?por zaradi varstva Sue- škega prekopa. Egipčani so namreč, da bi čim prej izsilili odhod Britancev,, prepovedali svojim državljanom, da ne sme- jo dobavljati še dalje britanski vojaški posadki hrano. Nedvom- no bo ta ukrep še zaostril situa- cijo ter poglobil nasprotja. Kljub temu pa obstaja upanje na sporazumno rešitev proble- ma, posebno še, ker so za mir- no rešitev ponudili svoje usluge tudi Američani. V mednarodnem tisku je " še vedno mnogo komentarjev o bo- doči konferenca runanjih ininl- sirov štirih vele^sii. Večji del teii soglaša v tem, da si je Za- hod izbral pravi čas za pogaja- nja s Sovjeti, katerih pozicije so se v zadnjem času močjio omajale. Dogodki v satelitskih državah ter borba za oblast v K remiju .^o porušUi dolgo časa trajajoči videz monolitnosti sov- jetskega b:oka. In prav te sla- bosti bi naj pomagale Zahodu p.l njegovem prizadevanju za enotnost Nemčije, državno po- godbo z Avstrijo ter, kar je nje- gov glavni cilj, izrivanje sov- jetskih čet in vpliva za meje sovjetske di-žave. Glede doseg- ljivosti tega cilja ni odveč do- m.ieva, vendar tudi tu obstajajo določene možnosti, ki jih krepi- jo razpoke sovjetskega bloka. Po odstran-tvi sovjetskega po- licijskega diktatorja Berije z njegovegri položaja je svoje po- ložaje (in svobodo) izgubila še vrsta njegovih osebnih prista- šev v ZvSSR In izven nje. To ka- Žs, da se je predvidena borba za samovlado z v.so silo raz- plamtela, kolikor nas seveda razvoj no bi prepričcil o čem drugem Severnokorejska kitajska de- lejra-cija kaže pri pogajanju za premirje na Koreji pripravlje- nost premirje podpisati kljub temu, da so Južnokorejci izpu- stili jetnike ter jih delno mobi- lizirali v svojo vojsko. Tako | razpoloženje je prevladalo v Zridnjem času na Zahodu, kjer so pa tudi ljudje, ki si premir- ja ne želijo. Na srečo so v veli- ki manjšini in to daje upanje, da bo premirje v nekaj dneh pv.dpi.sano, Z zas'krbljenostjo pa gledaio na eventualni podpis premirja na Koreji v Franciji, ker se bo- je, da bo prišlo do tem večje aktivnosti upornikov v Vietna- mu, ki ?e borijo proti franco- ski kolonialni oblasti in ki uži- vajo podporo vzhodnega bloka. Vendar je tudi v tem' pogledu težko pred-^idevati nekaj real- nega. Ce Vzhod resnično stremi za pomiritvijo v svetu, je strah Francozov neupravičen, in tudi na.sprotno. Pripravljenost Vzho- da za podpis prem.irja kaže ver- jetnost prve variante, pa še di-u.gi znaki so, ki govore o tem, da že ena al: samo nekaj lasta- vic ne pomeni pomlad. Še ved- no je mno.r;o stvari in to prav bistvenih v mednarodnih poli- tičnih odno.^ih, v katerih ni vi- deti popuščanja na sovjetski strani. Kolikega pomena je bila aten- ske konferenca zunanjin mini- strov Jugoslavije. Grčije in Turčije se vidi iz dejstva, da o rjej še sedaj pišejo v svetoi'- nem časopisju Posebno mesto v komentarjih zavzema stališče treh ministrov do vprašanja Al- banije, ki le po njihovih ugoto- vitvah zrc"r! za revolucijo, ds pa se v njena notranja vpraš-nj;. tri države ne bodo vmešav- loženje tudi na podeželje, kjer se je pravidko čutilo, da praz^- nujemo. Organizacija Zveze borcev, kd ji pripada priznanje za uijpelo pripravo patrulj in ostalih slav- nosti, bo nedvomno sledeče leto pripravila za ta dan §e večji program, ki bo med Ptujčani in v okolici združil §e večje število ljudi okrog partdzanovih patrulj in ljudi, ki jih bodo te obiskale ter okrog partizanske- ga ognja, ki bo zagorel v višino kot simbol bratstva in enotno- sti jugoslovanskih narodov. Oliravnave z vinlcarji in gospodaril odkrivalo viničarske odnose Obravnavanje primerov v vseh občinah v okraju, kjer gre za odpravo viničarskih odnosov in za ustvaritev zemljiškega sklada, odkrila dokaj zanimivih okolščin, ki so določale vsebino in obliko življenja številnih vi- ničarjev in ki jasno kažejo na viničarski odnos. Razumljivo je, da si marsikateri gospodar res- no prizadeva prikazati, da ni bilo med njim in njegovim vi- ničarjem izkoriščevalsliih odno- sov. V večini piimerov potekajo obravnave z dokajšnjim razn- roevanjem nalog komisije in namena zakona, le v nekaterih primerih je treba več pojasnje- vanja in potrpljenja. Dre 13. julija je komisija ob- ravnavala primer Muzek Josi- pa, posestnika z Ravnega polja, ki ima okrog 23 ha zemljiškega posestva, od tega 13,03 ha obde- lovalne zemlje, ostalo so pašni- ki in gozdovi ter stavbišča. Zemljišča ležijo v k. o. Gerečja vas, Vareja, Zg. Breg in Gradi- šča ter Majski vrh. Vinograd v Majskem \~hu meri 0,12 ha, vi- nogratlniško posestvo v Gradi- šču pa 9.32 ha. Od tega je 1,416 ha vinograda, 0,15 ha še zraven novega nasada vinograda, tako da je \'inograda 1,56 ha. Pri vi- nogradniškem* posestvu je sta- novanjska hiša z gospodarskim poslopjem, oboje v zelo dobrem stanju. Pri obravnavi glede odnosa gospodarja Muzek Josipa do vi- ničarja Potočnik Ivana bi naj obveljala go.spodarjeva trditev, Potočnik ni bil viničar in da med imenovanim ni obstajal iz- koriščevalski odnos. Gospodar zatrjuje, da Potočnika Ivana ni- kdar ni smatral za vlničarja, ker da je kot napreden človek smatral to za nepravilno, in da Potočnika v ničemer ni zapo- stavljal ter mu je vse delo po- šteno plačal. Potočnik Ivan se o tem n^ iz^ javil, kjer je odšel na mlačev. Žena Marija ni povedala svoje- ga mnenja glede odnosov, glede obdelave vinograda, glede plači- la in drugih okolščin, temveč je potrdila gospodarjevo razlago, da je Potočnik doslej opravljal vsa dela pod njegovim strokov- nim nadzorstvom, ker je kme- tijski stroko\'njak. Kolikor ni mogel sam opraviti del v vino- gradu, je gospodar najemal dru- ge delavce, ki jih je tudi sproti plače\'al. V celoti je prepiistil Potočniku samo rez v vinogra- du, dočim so vsa druga dela opravljali slojpno. Po gospodar- jevih računih je on sam prispe- val k obdelavi vinograda 50—60 odstotkov delovne sile s tem, da je najel delavce in jih posebej plačal. Od 375—400 potrebnih delovnih dni za vinograd je od- padlo, kot meni gospodar, na vini carjevo družino letno 200 dni. In kako je živel Potočnik Ivan s svojo družino? Stanoval je v gospodarjevi hiši, kjer je imel dve sobi, kuhinjo In dovoljenje za uporabo gospodarskega po- slopja. V Dravcih si je na de- putatni njivi povi-šine 0,75 ha pridelal nekaj živeža. Za potre- be je imel prosta drva in mleko od gospodarjeve krave. Kravo je oslvTboval Potočnik, spravlja- nje krme pa je plačal gospodar. Zimski pridelek gnoja je smel Potočnik uporabiti za deputatno njivo. Za vsa dela je plačeval gospodar Muzek članom Potoč- nikove družine po 20 din na uro, pri težjih delih pa po 25 dinarjev. Za uro škropljenja sadnega drevja mu je plačeval celo po 30 din. Ta tarifa, da je povzeta po tarifnem pravilniku državnega posestva. Po možno- sti je dajal gospodar Potočniku tudi kruh in pijačo, Potočnik je bil, kot zatrjuje gospodar, po- polnoma svoboden in da je la- hko šel delat kdaj in kamor koli je hotel. Potočnik je odšel leta 1947 delat na kmetijsko go- spodarstvo v Mariboru in je tam ostal do leta 1950, ko se je vrnil nazaj k gosF»odariu, čeprav je imel možnost boljšega zaslužka, socialnega zavarovania, otro.ških doklad itd. Pri gospodarju ni bil socialno zavarovan, čeprav ga je gospodar to hotel, pa da mu je pravni referent za ljudsko zdravst\'o in socialno nolitiko v Ptuju rekel, d^i to ni več po- trebno, ker da so v Beogradu to odklonili Do zav.^irovania ni j prišlo, ker da Potočnik ni bil ' pri gospodarju stalno zaposlen oziroma toliko časa. da bi se lahko smatralo, da je stalno za- ■^os^en V do^^az tp rif+='l"<^t;+i bi naj služila tudi okolnost, da je odšel Potočnik tudi letos ne- kam na mlačev, da bi zaslug nekaj zrnja. Gospodar Muzek Josip sma. tra in je to poudaril na obrav^ navi, da so njegovi sadovnjaki in vinograd najboljši v okraju, zaradi Cesar je predlagal komi- siji, da bi prišlo od odkupa oine zemlje ali pa travnikov, njemu Pa da bi še dalje ostal vinograd, ker da ima z vinogradom naj- več veselja in da ga tudi rajli obdeluje kot ostalo zemljo, ker je sam specialist za vinogradni- štvo in sadjarstvo. Dan pozneje, t. j. 16, julija je obravnavala komfeija primer Stumberger Justine, posesink;«) iz Bukove štev. 10. ki ima vino- gradniško posestvo v k. a Gru- škovec. Po zatrjevanju gospodi- nje med njo in Gabrovec Kata- rino, ki ima dva otroka, ne <^ staja viničarski ocbios, ker je vzela Gabročevo v hišo iz do- brote, ker je bila jeseni 1952 x dvema otrokoma na cesti. Sta- novanja Gabrovčeva gospodinji ne plačuje, pač pa ji pomaga opravljati posestvo. Pomaga pri vseh delih v vinogradu poleg t^ žakov, ki jih najema ena aB druga. Gabrovčeva živi od pri^ delka na vsem isosestvu, le pridelek iz vinograda je gospo- dinjin. Za težaška težja in lažja dela plajčuje Gabrovčevi 150—200 din, traven tega pa ji je dala v rejo kozo, da ima mleko za dro- žino. Na račun dela ji je kupila tudi pujska. Gospodinja ima ▼ Bukovcih stanovanjsko zgradbo ter okrog 1,50 ha zemljišča. Vi- nograd smatra kot edini vir svo- jega gcspodarstva in edino mož-' nost obstoja. Gabrovčeva se smatra pri gospodinji polno za- poslena viničarka. ki opravlja sama \'sa dela v vinogradu ra- zen kop, ki jo je opravilo 6 na- jetih delavcev. V letošnjem letu je že 72 dni delala ra gospodi- njo in je prejela doslej 2600 din za kop, za ostanek še ni bilo računa. Gospodinja ji je obljubi- la posteljo, ki jo potrebuje vini- čarka Za otroka. V vseh teh primerih po za- trjevanju gospodarjev ni vlni- čarskega odnosa, ni izkoriščanja, proti kateremu je naperjena okt novega zakona. V vsakem od navedenih primerov gospodarji nadzira.io delo v vinogradih in v vseh teh primerih so haloški ljudje kljub dolgoletnim izkuš- njam pri obdelovanju in vzdr- ževanju goric nekvalificirani te- žaki, s katerimi se navadno ne sklepajo pogodbe z določitvijo dolžnosti in pravic. V vseh teh primerih gorica mnogo pomeni za gospodarja, pMDtreben vir do- hodka, veselje in zabavno. Pri podobnih zatrjevanjih se povsod preveč zadržujejo priza- deti gosix>darji, njihovi s'/ojci, znanci in prijatelji, ostalo ljud- stvo pa dokaj resno podpira prizadevanje ljudske oblasti, da se odpravijo v'iničarski in njim podobni odnosi, ki so obstajali deset in desetletja na škodo vi- ničarjev in kmetijskih delavcev. Ravno ti odnosi so določali živ- ljenjske pogoje tudi sedanjemu pokoleniu viničarjev in kmetij- skih delavcev in bi se več ali manj ohranili tudi v bodoče, če bi ub v crlo+i t odpravil novi tozadevni zakon. ^tran 2 Ptuj, 24. julija 1953 Za vaitnce še n smo storili vsega kar je v naših močeh Ko so ob koncu šolskega leta 1952/53 zapustili gimnazijske prostore dijaki in dijakinje 4. razreda, ki ne nameravajo na- daljevali srednješolskega študi- ja, je zaskrbelo marsikaterega očeta, mater ali varuha, kako bo z možnostmi vključitve otrok v gospodarske poklice. To vprašanje ni smelo priti nepričakovano za industrijo, obrt in trgovino v okraju niti v Ptuju, to tem manj, ker so se nekateri starši že prej zanimali za možnosti poklicnega izobra- ževanja mladine. Drugod so po- skušali učenci samj najti pod- jetje, obrtnika ali trgovino, ki bi jih sprejela v učno razmerje. V največ primerih sta s tem problemom seznanjeni obrtna in trgovinska zbornica, ker priča- kujejo starši od njiju pomoč. Po raznih številnih povpraše- vanjih, ki kažejo, da je v okraju dosti manjše število učnih mest kakor je kandidatov, bo le po- trebno storiti naknadno kaj več kot je bilo doslej storjeno. Ce bodo industrijski obrati, obrtna in trgovinska podjetja temeljito revidirala dosedanje ugotovitve glede iMJtreb po vajenskem na- raščaju, ne bo za starše več tak problem strokovne usposobitve njihovega otroka za gospodarski poklic. Dokaj vredna je bila po- moč občinskih odborov okrajne- mu ljudskemu odboru, da bi ta prišel do pregleda, koliko deč- kov in deklic je v okraju, ki že- lijo v gospodarske i)oklice. Težko bi trdili, da je doslej storjeno vse glede propagande za tiste poklice, ki so nam naj- bolj potrebni in v katerih nam primanjkuje največ kvalificira- nih delavcev Pri takem delu bi lahko od- krili vrsto potreb in kandida- tov, pa tudi vzrokov, zakaj ne- katera podjetja nočejo sprejeti vajencev Kjer gre za nerazu- mevanje potreb po novem na- raščaju, ni težko pomagati s po- jasnili, kjer pa gre za izrazit in neopravičen odpor proti učen- cem, tudi ni treba popustiti na škodo mladine Preuranjcno Je trditi, da Je tudi OLO že storil vse, kar je v njegovih močeh za vajeniški na- raščaj. Gotovo še ni izkoristil vseh možnosti 5n vezi s sosed- nima okrajema Maribor in Ce- lje, kjer mogoče manjka intere- sentov za vajence za nekatere zelo važne gospodarske stroke. Svoje dolžnosti do učencev pa niso storili niti vsi absolventi strokovnih šol, ki lahko prav tako dokaj vplivajo na sprejem novih učencev v strokovne šole. Do začetka novega šolskega leta je le še kratek čas in v tem bo treba storiti vse, kar smo doislej zamudili, če hočemo, da mladina ne bo izgubljala časa in volje za učenje gospodarskih poklicev. ikll m ¥ Ptulu pogoji za razš rttev ž vHske industrije? Ptujska živilska industrija kljub veliki surovinski bazi za- jema le njen majhen odstotek. »Petovia«, alkoholna industri- ja, mlin, mlekarna ter vinairska podjetja in kleti, pa še pulpna postaja na Bregu, to je vse. In vendar so v Ptuju ogromne možno.sti za vzposta\'^tev živil- ske industrije, ki bi lahko, če bi proizvajala mnogo — za to so pogoji, in poceni — za to je pogoje treba ustvariti — mnogo prispevala k dvigu življenjsl-cega standarda ne samo s tem, ker bi kot vsaka proizvodnja ustvarja- la dobrine, temveč tudi s tem. da bi zaposlovala s časom več- je število ljudi. Za enkrat si oglejmo samo možnosti, ki obstajajo glede predelave sadja in delno vrtnin, katerih surovin je v okraju brez dvoma dovolj na razpola- go, poleg tega pa za tozadevno predelavo obstajajo že vse na- prave v tako imenovani pulpni postaji na Bregu. To bi seveda morali prej izločiti iz podjetja za predelavo sadja v Celju, ka- terega podrejeni obrat je sedaj in zaradi tega ptujskemu gospo- darstvu le bore malo koristi, Z obstoječimi napravami tega obrata bi po mnenju Izveden- cev bilo možno Izdelati mesečno okrog 5000 litrov likerja, 70001 žganja ter 3000 1 vermut-vina in kar bi dalo iz računa amortiza- cije 800.000 dinarjev, iz okr. de- leža na diwku na promet pro- izvodov 1,400.000 dinarjev ter iz računa akumulacije In skladov 900.000 dinarjev, ali skupno 3,100.000 dinarjev. Ce h[ k temu prišteli še 8.400.000 dinarjev, ko- likor znaJa pri teh količinah razlika med polno lastno in pro- dajno ceno, bi okrajno gospo- darstvo s tem pridobilo meseč- no okrog 11,500.000 dinarjev. Za ustvaritev te vrednosti je potrebno samo deset delavcev. Surovine, ki bi se porabile (za celotno proizvodnjo): 18.000 hl% rafinade, 20.000 kg sladkorja, 600.000 kg sadja za žganjekuho, 150.000 kg brinja ter 20,0001 vi- na. Kako nizke so te količine, naj pokaže primerjava s količi- nami, Ici jih porabi n. pr. mari- borska živilska industrija v enem letu: 280.000 hI?« rafinade in nad 300.000 kg sladkorja itd. Gornje količine so mišljene kot proizvodnja začetne faze, ker zanio obstajajo vsi predpo- goji. Seveda i>a pri tem ne bi bilo treba ostati, pač pa bi mo- rali takoj pričeti s pripravljal- nimi deli za razširitev predelo- valnih možnosti za sledeče pa- noge: 1. Za konserviranje povrtnin s pomočjo kisa in soli (kisanjo zelja, koasez-viranje kumar, stročjega fižola, gob). Konser- virane ktunare in gobe o hva- ležen izvozni artikel. Za uredi- tev tega obrata bj bili potrebni minimalni stroški. 2. Za konserviranje povrtnin s sterilizacijo po tako imenova- nem >APERT« postopku. Tu bi prišel v poštev predvsem stroč- ji fižol in luščen grah, v manj- ši meri pa še cvetača ter ne- kaj začimb za juhe in omake. Za strojne naprave za ta obrat ne bi potrebovali deviz, ker jih je možno Izdelati v Ptuju. 3. Za konserviranje sadja v kompote in džcme. Tudi za ta obrat bi ne bili potrebni po- sebni stroji. 4. Za konserviranje in prede- lovanje sadja v marmelado in sadne šoke ter izdelovanje pa- radižnikove mozge. Za ta obrat bi bile potrebne devize za' na- bavo vacuum aparatov in cen- trifuge, vendar bi to ne delalo težav, ker bi se s predelavo bri- nja po specialnem sistemu ene- ga ptujskih strokovnjakov pri- dobilo v inozemstvu iskano kva- litetno brinjevo olje. Končno je potrebno omeniti še ureditev obrata za izdelova- nje margarine, o katerega vred- nosti najbrž ni potrebno raz- pravljati, ker je to v vseh indu- strializiranih državah vsako- dnevna maščoba. Da bi se zgoraj navedena pro- izvodnja lahko vpeljala so naj- važnejši pripomočki že ustvar- jeni. V obratu je že remontiran vodovod in kanalizacija, pa električna napeljava in drugo. Skratka povedano, v prostorih zbombardinane xxsnjame so že ustvarjeni predpogoji za uredi- tev tovarne živilske stroke. Kot menijo strokovnjaki, bi dal celoten obrat letno vsaj 40 milijonov dinarjev dohodkov ter zaposlil skupno najmanj 150 lju- di. Kot vidimo, bi tak obrat lah- ko prinesel Ptuju in celemu okraju samo veiiKe s^oFK>ci^i koristi. Zato pa javnost priča- kuje, da bosta okrajni Svet pro- izvajalcev in Grospcdarski svet OLO Ptuj zastavila vse sile, da do vzpostavitve tega obrata ti»di čim prej pride. Cene na ptujskem trgu za kilogram, liter ali komaS v torek, dne 21. julija 1953 Vrtnine: čebula 30, časen 60, fižol stročji 30 do 40, grah 20, grah luščeni 40, krompir 12 do 15, koleraba 20, karfijola 40, kumare 20 do 30, peterSilj 40, pesa rdeča 20, solata endivija 30, solata v glavah 30, špinača 40, zelje rdeče 10. zelje v glavah 6 do 10. Maščobe: naaslo surovo 400, zaseka 250. Žita: ječmen 30, koruza 50, proso 40, pšenica 50. Perutnina: kokoši 300 do 350, petelini 300 do 350, piščanci 200 do 400, zajci 100 do 200. Sadje: breskve 50 do 60, ja- bolka 35, marelice 40 do 50. sli- ve 40, ringlo 50, kis domači 20. Mleko In mlečni izdelki: mle- ko 20, smetana 100 do 120, sir 50 do 80. Gozdni sadeži: gobe sveže 50, gobe lisičke. 40, maline 40. Za uene in r%gofne unpehe ni odgovorna samo šola Nekateri star.^i šolskih otrok šole v Vitomarcih neopravičeno kritizirajo učne uspehe svojih | otrok. Staršem je bilo na ro- diteljskih sestankih pojasnjeno o učnem in vzgojnem smotru in o novih ukrepih ter cilju, ki ga šola želi doseči. Kljub pove- zavi šole in doma in nepresta- nemu ponavljanju teženj šole, je učni uspeh v preteklem šol- skem letu na tej šoli slab. Tak uspeh je posledica slabega ob- iska, zamujanja poulca ter od- sotnosti podpore in kontrole staršev pri učenju doma. Čeprav se je obisk v pre- teklem letu zboljšal, je bil v okrajnem merilu še vedno med najslabšimi v okraju. Okrog j 65"/« izostankov je bilo neopra- vičenih, ki so nastali zaradi zadrževanja otrok pri doma- čem delu. Tisti učenci pa, ki so sicer pouk redno obiskovali, pa doma niso imeli prilike učno j snov ponavljati in utrjevati. Tudi te so starši preveč zapos- Ijevali z domačim delom. Učenci iz oddaljenejših pre- delov (Slavšina) so cesto zamu- jali pouk posebno v zimskih mesecih. In vsi ti argumenti so kvarno vplivali na šolsko delo. Vendar to niso edini. K nave- denemu je prispevalo svoje še pomanjkanje učnih moči (uči- telji so poučevali celodnevno v dveh razredih) neprimeren ter šolskim in zdravstvenim pred- pisom neprimeren šolski inven- tar, temne in v zimskem času hladne učilnice. Ob tej priliki je treba pove- dati še nekaj besed o uspehih moralne vzgoje. V začetku so učenci moralnemu pouku z za- nimanjem sledili. Bili so pre- pričani, da so pravilna takšna dejanja, kot so jih videli pri le- po in pravilno vzgojenih pio- nirjih. Tudi pri starših je bil odmev pozitiven, saj so marsikje ljudje povedali, da je tak pouk potreben. Toda čez nekaj časa so začeli otroci po- zabljati, kaj so pri tem pred- metu slišali v šoli, ker so jih doma vzgajali drugače, ali pa so jih prepustili same sebi. V niž- jih razredih je bilo manj od- pora, kjer bi bilo treba upo- rabljati prepričevalno metodo ter učencem na več primerih dokazati vse trditve. Toda Se vedno je kateri od učencev pre- mišljeval in dvomil o tem. kje je slišal resnico, doma ali v šoli. V višjih razredih pa se učenci včasih namerno naspro- tovali In so prenehali le. ko so njihovi sošolci obsodili njihovo obnašanje. Da bi bili učni in vzgojni uspehi v bodočem šolskem letu na šoli v Vitomarcih boljši, je potrebna v prvi vrsti zavest { staršev, da bodo svoje otroke redno in ob pravem času ter pripra'.!jenc na pouk pošiljali v šolo, doma pa njihovo šolsko delo kontrolirali in jim nudili možnost za šolsko delo, da bo- do vsako nepravilnost od strani šole pravočasno skupno z uči- teljem odstranili Starši naj se ne oglašajo pri učitelju le ko | 'želijo, da bi ostal otrok doma ter pomagal pri delu ali kadar iah vabi učitelj na sestanek. Starši slabših učencev se sicer niso udeleževali sestankov, za neuspeh pa bo največkrat krivili učitelja. In prav od takšnih staršev so sedaj sliši največ pritožb zaradi neuspeha njihovih otrok. Kot vidimo v vitomerškem šolskem okolišu glavni vzrok slabšega šolskega uspeha kon- servativnost prebivalstva, ki nasprotuje šoli pri njenem de- lu, da bi \'^gojila novega socia- lističnega človeka. Seveda pa pri tem ne smemo pozabljati na to, da je šoli potrebno za- dostno število učnih moči, pe- dagoško in zdravstveno pravi- len šolski inventar ter drugo, kar tvori osnovne pogoje za ne- moteno šolsko delo. Ne smemo pa zanemariti tudi osnovnega dejstva, da lahko postane do- bro vzgojen človek le takrat, če so tudi njegovi starši pravil- no vzgojeni, ali če vsaj ne na- sprotujejo tozadevnemu priza- devanju šole. Tečainice Automofo društva priha]aio k izpitom bolj pripravljene kol teča niki v soboto, 11. julija t 1. je preizkusila izpitna komisija pro- metne stroke Drž. sekretariata za notranje zadeve LRS iz Ma- ribora teoretično znanje in prak- tične izkušnje 34 tečajnikov Av- to-mot^-društva v Ptuju in pri- znalo sposobnost šoferja-ama- terja in motorista 29 tečajni- kom, od tega 5 tečajnicam iz Ptuja, ostalim pa dala možnost ponovitve izpita. v letošnjem letu je Avto-moto društvo Ptuj usposobilo v teku 2 tečajev skupno 53 vozačev motornih vozil, večinoma delav- cev in nameščencev iz Ptuja in kmečkih sinov iz okolice ter pri- padnikov JLA. v teku tečaja, ki je začel pozimi in bil razde- ljen na dva oddelka, je redno obi.skovala predavanja in ure praktičnega dela večina tečajni- kov in kazala resno voljo doseči naziv amaterja-vozača motornih vozil. Neredni obiskovalci teča- ja so tudi v drugi skupini tečaj- nikov, ki .so imeli v soboto 11. t. m. izpite, pokazalj neza- dostno znanje in sposobnosti, za- radi česar bodo morali izpit po- noviti. Po izkušnjah Avto-moto dru- štva Ptuj se vidi, da je vedno večje zanimanje za sposobnost vozača-amaterja motornih vozil med dekleti in ženami, Id se za^ veda j o velilce važnosti te spo- sobnosti v miru in vojni zlasti v službi prve pomoči, za preva- žanje hrane, ranjencev in bolni- kov itd. Pri prvem in drugem izpitu se je ugotovilo, da priha- jajo k izpitom teoretično in praktično bolj pripravljene in se lahko mimo postavijo pred vr- sto tečaj nikov-mo5kih O popu- ščanju komisije glede na to, da so na izpitu tečajnice, ni govo- ra, ker ne gre za to, da ima ta ali ona članica Avto-moto dru- štva vozniško izkaznjico, temveč za to, da nihče izmed vozačev, moški aH ženske, ne ogrožajo prometa, varnosti ljudi na c^ti in tudi ne uničujejo dragocenih motornih voziL v začetku zime bodo zopet te- čaji, saj je zanje že sedaj veliko zanimanje In kaže, da bo na pri- hodnjih tečajih še več tečajnic kot jih je bilo doslej, ker so prve tečajnice z uspešno oprav- ljenimi Izpiti ohrabrile vrsto deklet in mlajših žena, da si bo- do tudi one pridobile to za živ- ljenje zelo važno in koristno znanje. Očetje in matere, pošljite svoje naslednike v kmetijsko šolo TurnišCe, da bo njih delo na domačem posestvu dobro in uspešno! Popos! pri nakupu premoga Delavci in uslužbenci državnih uradov in ustanov imajo 80 odstotkov popusta od nabavne cene Beograd, 21. julija Odbor za gospodarstvo Zvez- nega izvršnega sveta je izdal odločbo, po kateri imajo delav- ci in tislužbenci, zaposleni v dr- žavnih uradih in ustanovah pra- vico do popusta pri nakupu lig- nita oziroma rjavega premoga po naslednjih količinah: samci ali poročeni brez otrok p>o eno tono lignita oziroma pol tone rjavega premoga, delavd in uslužbenci z enim ali več otrold po 2 in pol toni lignita oziroma 1250 kg rjavega premoga. Pra- vico do nakupa lignita oziroma rjavega premoga s popustom imajo delavci, zaposleni pri dr- žavnih uradih in ustanovah, ka- kor tudi uskižbenci zaposleni v državnih uradih in ustanovah, katerih zvanje je razporejeno po veljavnih predpisih do všte- tega šestega plačnega razreda. Pravico do nakupa lignita ozi- roma rjavega premoga s popu- stom imajo tudi uslužbenci, za- posleni v državnih uradih in ustanovah, katerih zvanja niso razporejena po veljavnih i>red- pisih, in katerih osnovne plače ne presegajo zneska, predvide- nega s šestim plačnim razredom. Popust velja tudi za navadne uslužbence, zaposlene po držav- nih uradih in ustanovah, ki jim je honorarna služba glavni po- klic in ki delajo polni delovni čas, pa višina njihovega meseč- nega honorarja ne presega plač uslužbenca, čigar zvanja so raz- porejena s VI. plaČRim razre- dom. Za kupljene količine lignita oziroma rjavega premoga plača- jo delavci in uslužbenci 20 odst. prodajne cene, ki jo dosežejo trgovinska podjetja in ostale go- spodarske organizacije, ki se ukvarjajo s prodajo premoga potrošnikom Delavci in usluž- benci, ki ne žele izkoristiti na- kupa premoga s popustom, ali jih izkoristijo samo delno dobe denarno odškodnino, ki znaša 1200 din za tono lignita. To de- narno odškodnino bodo izplače- vala podjetja in ustanove, pri katerih je uslužbenec zaposlen, in sicer v breme zveznih dohod- kov V primeru, da sta zaposle- na oba zakonca, ima vsak pra- vico do nakupa premoga s po- pustom v določenih količinah oziroma do denarne odškodnine. Pravico do nakupa lignita in rjavega premoga s popustom oziroma do denarne odškodnine imajo delavci in uslužbenci, ki so v delovnem razmerju na dan ko začne ta določba veljati UGODNOSTI V ČASU DOPUSTOV NE BODO VEC VEZANE NA SINDIKALNO KNJIŽICO Z novo uredbo o spremembah uredbe o olajšavah med letnim dopustom bodo odpravljene raz- like med člani sindikata in ne- člani, vnaprej pa bo ostal pogoj Za olajšave 11-mesečni delovni staž. Sindikalne podružnice, jav- ljajte nam naslove poverjeni- kov Prešernove družbe v Va- šem podjetju oz. ustanovi! Slavko Kolar Mi smo %a pravico (Nadaljevanje in konec odlomka) In ob takih opravkih je zdrav- nikovo srce zalivala mrzla zona in razbeljena jeza, njegova du- ša pa je neslišno klicala pra- vico. Tcikrat pa se je lepega dne prikazal na okrajnem glavarstvu pravi pravcati .strah in trepet: razvpiti inšpektor Joža Bcnko- vič. Tisti »epilog« shoda na Bi- kovskem vrhu namreč, v kate- rem bi bil doktor Jurica Hitrec skoraj izgubil glavo, je dobil v .svojem političnem in admini- strativnem razvoju p)omen pra- vega punta, poskusa revolucije, ki ga je bilo treba energično udušiti, za to pa je bil najpri- pravnejši človek gospod Joža Benkovič. Ljudje so bili malce osupli. Saj to je vendar tisti Joža Ben- kovič. ki ga je osemnajstega leta tako neslavno zmanjkalo iz Velikega gnezda, to je tisti slavni madžarski glavar! Kdo bi si utegnil predstavljati, kako lepo se je človek razvil in kako je cvoluiral! . . In prav zares, večjega, ogn-jc- vitej.šcga in nevarnejšega do- moljuba, kalcor je bil on, ga ni bilo. Preden je odšel na sam kraj dogodka raziskovat, je skli- cal pred se vse uradništvo. Imel je Icratek, toda hripav do- moljuben nagovor, poln lepih naukov in misli o dolžnostih do naroda in domovine in o raz- voju na volitvah. Državljane je razdelil na odkrite sovražnike države in na prijatelje države. Potem ko je sovražnikom drža- ve, to se pravi opoziciji, napo- vedal največji polom, prijate- ljem pa priznanje in morebitno nagrado, se je z vso neusmilje- nostjo zaletel v tiste najtrdo- vratnejše tipe, v strahopetce in špekulante, ki bi radi sedeli na dveh stolih, v tiste, ki menijo, da se bodo zlahka izognil; vo- lilni dolžnosti tukaj in tam, v tiste, ki modrujejo, da ne bodo šli volit. Te je treba prisiliti, ker so zahrbtni sovražniki dr- žave in zato tudi nevarnejši Potem se je pa, kot bi ga bil razsvetlil sam sveti Duh, spra- vil naravnost nad doktorja Mirka Kotarskega Predvsem zaradi njegovega preveč vnete- prizadevanja za tiste, k: so zaprti, potem zaradi naravnost izzivednih in za oblast žaljivih zdravniških spričeval, nazadnje pa ga je označil za enega teh nevarnih nevtralcev. Doktor Mirko Kotarski je pre- bledel, zdrgetal in odločno pro- testiral: odkod gospod inšpektor vse to ve, kakšen ton da je to in kakšen način?! — Prosim, ne vzmirjajte se, gospod doktor! — mu je hladilo odgovoril gospod inšpektor. — Svoje živce varujte za pomemb- nejše stvari! Mogoče Vas bo, recimo zanimalo, da je bil si- noči aretiran vaš gospod sin. — Moj sin? — se je zgrozil doktor Kotai\slvI, zlasti še zato, ker je to bilo zelo verjetno, kaj- ti dečlcu je v resnici mar.sikaj rojilo po glavL — Da, da, vaš sin! — je po- trdil gospod inšpektor in dobro- dušno pristavil: — Morda bo konec koncev mog.oče zadevo še kako urediti. Seveda je veliko odvisno od tega, kako se boste petega maja obnašali vi! Zdaj se je doktor Mirko Ko- tarski počutil kakor mokra ko- koš. Ves poklapan je bil, žalost ga je prevzela in skoraj bolnega se je počutil. Zena je pohitela v Zagreb, da ugotovi, kaj je s sinom, kajti žena lah]obePen je bil, polja in travniki so bili vsi beli in od slane, kakršne že dol- go niso pomnili, že prejšnji dan pa jim je bil viničar sporočil, da so v vinogradu pozeblo vse breskve. Prav gotovo bo vrag vzel tudi vinograd. Sicer je bila pa to malenkost. Toda on, doktor Mirko Kotar- sici, se je konec koncev po pr&- čuti noči tudi definitivno odlo- čil, da bo šel volit, volit vladno stranko. Zena je pa kar naprej tarnala: da je sin v zaporu in bog ve, kaj bo z njim. Menda ne bo dovolil, da zaradi njego- ve trdoglavosti trpi otrok. Mo- goče želi tudi sam priti v zapor, da tudi njemu preštejejo rebra in pogladijo podplate? Kaj ni vendar uradnik, ne pa poklicni politik? Pogla\ntna stvar je ostati čist v srcu, volitve so pa čisto navadna formalnost. Vstal je pozno. Ura je kazala že več kakor osem. Oblačil se je leno, brez volje, kot bi bil utru- jen. Na hrbtu je čutil breme, v ustih je imel neprijeten ob- čutek. Ko bi se mogel z odejo pokriti čez glavo in se zjokati! Zjokati se nad svojo propastjo! Umil se je in obstal pred ve- likim, ogledalom, da bi si zave- zal samoveznico in se rnjčesal. Navadno je to opravil tako avtom"tsko. da sebe pravzaprav niti videl ni. Zdaj pa se je ostro in kritično t:ogledal v svojo lastno podobo. Kadar koli se je tako živo zagledal v svojo podobo, v ta svoj obraz, vselej se mu je za- zdel nekam tuj, neznan, kakor da v njem ne spozna samega sebe. Ko je namreč v duhu sa- mega sebe gledal, se je videl čisto drugačnega. Res, ni sc vi- del ne lepšega ne pametnejše- ga, pač Pa utrujenejšega, za- mišljenejšcga, obdanega s tisoč in tisoč drobnimi in pomemb- nimi mislimi, skrbmi, problemi, kar bi se vse moralo razbrati iz oči, z ust. s čela ... Toda tole obličje, katero zdajle opazuje, je čisto mimo in blago. Oči so v resnici malce utrujene, lasje so osiveli in redki, toda lice priča o zdravju in udobnem živ- ljenju, osiveli, pristriženi brki pod Tohlevno kljukastim no<^om ga delajo laskavo podobnega Llovdu Georgeu. med tem ko okrogla, obrita bradi in nei-^- razit pcdbradek pričata o za- dovoljnem življenju. Ko ie ugotovil 5e to. da bo prav tale obraz še dnn^^^; iavT.o in jasno volil gospoda Bogolju- ba Jevtiča in Jurico Hit^^ec^, 'e na g;?s pljunil v ta svo^ nbrp.z. Pljunil je sicer samo ^-mh-^'^?- no (kani kl-^ub v<;rmu b-' bilo nespodobno ka! ta^-egr^ rc^^ti z zrcalom svo^e ženel. 7M0 je T>=i rszločno izsovoril seb; v >^-k ^^e Vpkor je ta trem^+^k mislil o sebL Ptuj, 24. julija 1953 PTUJSKI TEFNIK Stran 3 Tiidi gospodinje so dolilie šolo stotine anketnih pol © kme- tijski šoli Tumišče se vračajo, prav zanimivo je Citati odgo- vore, napisane z žuljavo kmeč- ko roko. Iz odgovorov veje že- lja po napredku in zavest, da je tudi kmetovalcu potrebna strokovna izobrazba. Odbori kmetijskih zadrug, občinski odbori in tudi Uprave kmetijskih posestev z zadovolj- stvom sprejemajo sklep Ol^raj- nega odbora, da se šola usta- novi. Enodušno izjavljajo, da bodo denarno podprli učence in učenke, ki se bodo vpisali v šolo. In še nekaj Je pokazala an- ketna pola! Gospodinjo hočejo, da se ustanovi tudi gospodinj- ska šola. Odločno zahtevajo, da je potrebno izobraziti tudi naše mlade gospodinje. Komisija za organizacijo Kmetijske šole Turnišče je to odločno zahtevo upoštevala in v sporazumu s Svetom za pro- sveto sklenila, da se u.stanovl v Turnišču istočasno tudi go- spodinjska šola. S tem skle- pom in T razpisom, ki je obja- vil pogoje za sprejem v šolo, je zahtevi javnosti zadoščeno. Razpis pove, da šola sprejema fante in dekleta z namenom, da jih strokovno izobrazi v dobre gospodarje in gospodinje. Pouk v šoli bo delno ločen. Dekleta bodo zraven osnovnih Imietijslcih predmetov, ki bodo skupni, dobivala tudi izobraz- bo iz gospodinjstva (kuhanja, šivanja, prehrane, nege otroka, nauk o stanovanju itd.). Fantje se bodo seveda istočasno bolj poglabljali V kmetijske pred- mete in v vse kar jim je kot bodočim naprednim kmetoval- cem potrebno. Tudi praktično delo na posestvu bo tem ciljem primerno urejeno. Prihajajo že prve prijave za vpis v šolo. Občinski odbor v Ormožu je sporočil, da sta se kot prva prijavila v šolo tov. Zorjan Franc Iz Ormoža 144 in Dornik Stanko Iz Huma št. 112. Tudi Tobijas Franček iz Pad- nja se je odločil in vpisal v ! kmetijsko fiolo. Precej Je ta- j kih, ki hI želeli stanovati doma j in hoditi v šolo zato, ker sta- I nuiejo v njeni neposredni bli- žini. i Bilo Je ^e o^bjavljeno, da bo šola sprejela 50 učencev In učenk. Vsi, ki so se že odločili in ki še oklevajo, naj s prijava- mi pohitijo in Jih upravi šole dostavijo čimprej. Končni rok za prijave je 15, avgust t. 1, Po tem datumu bodo vpisi dovolje- ni le v izjemnih primerih. Sola bo začela z rednim po- ukom 1. oktobra t, 1. Kolikor bodo dela na ureditvi končana prej, se bo pouk začel lahko tudi prej. Vsi, ki bodo vpisani, bodo o tem pravočasno obve- ščeni. Ormoški . Partizan" na 15 dnevnem laborenm Tabor »Komar« na otoku pri Veliki Nedelji na zemljišču gozdnega gospodarstva je pome- nil za člane in članice Partiza- na iz Ormoža nekaj novega in nadvse prijetnega. V 15 dneh življenja v gozdiču, blizu tople Pesnice, stalno v svežem zraKU, pod svobodnim soncem, v znos- ni taborniški disciplini, nedaleč zdoma, so se navadili živeti po svoje, zdravo, veselo In ureje- no taborniško življenje. Sem niso prišli samo zato, da bi se sončili, kopali, jedli in spal!, temveč zato, da bi se naučil vsakdo Izmed njih živeti v na- ravi, neodvisno od vseh doma- čih razvad in udobnosti, brez pomoči mamic prj oblačenju, jedi itd., živeti mod »ovrstniki različnih domaČih razmer pod Istimi pogoji, ▼ Istih okolišči- nah, enak med enakimi, biti to- variš bližnjemu, mu pomagati, so z njim veseliti in deliti te- žave. Tabor »Komar« Je "bil prav prijetno urejen. Po okusno ure- jenih šotorih ni kazalo, kdo je posodil pregrinjalo tovornega avtomobila, koliko odpadkov na žagi Je bilo treba zbrati za po- grade, koliko slame nanositi za mehka ležišča in koliko tir je bilo treba za ureditev puščave v prijetno naselje 5 do 12 let starih prebivalcev. V skladišču se nikjer ni videlo, kdo vse je prispeval v naravi ali v denar- ju, da so lahko ntpolnili tovor- ni avto in pripel] ali hrano za tabornike. Dobri kolektivi in posamezniki so se izkazali. Ve- liki štedilnik v kuhinji poleg skladišča je našel boljše mesto, kot mu je bilo odrejeno v Or- možu. Vse, kar Je bilo v kuhi- nji ali v drugih prostorih tabo- ra, je uspeh podrobnega raz- mišljanja ekonoma tov. Havla- sa in njegovega osebja, ki je imelo nri!bgo skrbeti za prehra- no in preskrbo. Upravnik tov. Bedrač, svetovalec tov. Sonaja in 3 vodiči so imeli ostale nalo- ge, ki so jih reševali po večkrat- nih posvetovanjih sporazumno s celotno upravo. Kakih 20 korakov od ekono- mata je bil pravi tabor. V pol- krogu postavljenih 5 šotorov je bilo vzorno urejenih, ležišče na visoldh pogradih, posteljina in obleke lepo zložene in vse osta- lo v najlepšem redu. V sredi tabora je stal visok drog z za- stavo, da se je od daleč videlo, da je tu bivališče mladih tabor- nikov. Pri drogu je bil lepo ure- jen prostor Za taborni ogenj, ki je stalno tlel, zvečer pa zagorel s polnim plamenom in obseval in ogreval vesele, bronaste obraze. Med pod 7. In pol 22. uro se je življenje odvijalo točno po na- črtu. Točno se je vedelo, kdo bo nabral In nasekal drva za kuhi- njo, kdo bo ponoči stražil zra- ven čuvaja »Boja« tabor, kdaj bo telovadba, zajtrk, kopanje, sprehod, obed, počitek, zopet kopanje, odbojka, namizni tenis tn druge igre, večerja in kdo bo kuril taborni ogenj in kaj bo na programu. Vsi so se trudili, ko- likor se je le dalo, da ne bi pri- šel ta ali oni po lastni krivdi v šotor »Srakoi>erov«, ko pa so bi- li »Jazbečarji«, »Lisjaki« in »Samotarji« na dobrem glasu. Starši so prišli ob nedeljah gledat iz Ormoža, kako. se obna- šajo njihovi »Indijanci« in kako se jim dopade v taboru. Mami- ce in očetje so bili dokaj veseli, ko so videli, da se otroci ob 3700 kalorični hrani, v lepem vremenu, lepo ožgaoe kože in veselih obrazov zelo dobro po- čutijo izven domače nege in vzgoje. liCtošnje prve izkušnje s ta- borjenja so se obnesle. Mladino v Ormožu bo bodoče počitnice težko vzdržati doma. Že sedaj se menijo, kako bodo do pn- hodnjih počitnic pripravili šoto- re, dopolnili taborniško opremo in pravočasno uredili vse, da bi se za taborjenje prijavilo čim- več članov Parti2^na in da bodo taborjenja tudi v bodoče pripo- mogla mladim ljudem do novih izkušenj za samostojno, pamet- no in veselo življenje v naravi, kjer si bodo nabrali novih moči za šolske naix)re. Kljub težavam napreduje gradnja stanovanj Cesto padajo pripombe, češ da se v ptujskem okraju nič ali le malo gjradi, da je na odgo- vornih mestih le malo razume- vanja za potrebe gradnje druž- benega standarda v ptujskem okraju itd. K temu se pridru- žuje še več ali manj upraviče- na kritika na račun pomanjka- nja stanovanj. Vendar, če po- gledamo statistiko gradenj sta- novanj v ptujslcem okraju v zadnjih letih, vidimo, da razve- seljivo narašča in da v gradnjah prednjačijo tisti, ki jih to vpra- šanje tudi najbolj prizadeva. To so uslužbenci in delavq ter obrtniki, če bi jih našteli po gradnjah sorazmerno na njiho- vo število. Tako je v letu 1952 bilo zgrajenih skupno 292 stavb in od teh so jih 41 gradili ttslužbenci, 113 delavci, 27 obrt- niki, 105 kmetje ter 6 ostali, Kinetje so glede na njihovo skupno število torej najmanj gradili, kar je razumljivo glede na to, da na podeželju v glav- nem ni stanovanjske stiske, do- čim je v m.estih in industrijskih centrih prav občutna. Največjo vrednost novogra- denj je dosegla v letu 1952 Hajdina, kjer je bilo v gradnji 41 stavb ter je dosegla vrednost dela in vloženega materiala skupno 7,670.000 din. Sledi Ptuj (14 stavb) s 7,390.000 din. Star- še (16 stavb) s 7,380,000 din, Lovrenc (30 stavb) s 5,200.000 dinarjev, Rogoznica (24 stavb) s 4,380.000 din, Lešje (26 stavb) s 4,340,000 din, Destemik (4 stavb) s 3,640,000 din, Videm (11 stavb) z 2,980.000 din, Gorišnica (23 stavb) z 2,970.000 din. Središče (6 stavb) z 2,080.000 din, Ormož (15 stavb) z 2,870,000 din, Cir- kovci (14 stavb) z 2 825,000 din, Grajena (15 stavb) z 1,885,000 dinarjev, Markovci (10 stavb) z 1,880,000 din. Makole (8 stavb) z 1,461.000 din, Podlehnik (4 stavbe) z 850,000 din, Leskovec (6 stavb) z 840.000 din, Juršinci ^ (2, stavbi) z 800.(100 din. Cerku- lane (4 stavbe) s 720.000 din, Trnovska vas C3 stavbe) s 490 tisoč din, Polenšak (2 stavbi) s 470.000 din, Podgorci (31 stavbe) s 410,000 din, Zavrč (1 stavba) s 115.000 din. Skupno je torej dosegla vred- nost gradbenega dela nad 64,570.000 dinarjev, kar je v primeri z letom 1951, ko je bilo zgrajenega v vrednosti le za 39,871.477 din, znatno več. Treba je pripomniti, da so v tej sta- tistiki zajete le gradnje privat- nikov, ne pa tudi gradnje v za- družni režiji in gradnje pri pod- jetjih (n, pr. bloki v Kidriče- vem). Ce upoštevamo še te, vi- dimo, da se letno lepi zneski potrošijo za gradnjo novih sta- novanj. Seveda pa takšno sta- nje še zdaleka ni in ne sme biti spodbuda za to, da bi tisti, ki naj bi skrbeli za komunalno graditev v Ptuju in drugje, opu- stili prizadevanje, da bi se ta povečala predvsem iz javnih sredstev in drugih ter da bi šla vsaj vzporedno z naraščajo- čimi potrebami. Če že zamuje- nega ne nadomesti Ali ste zavrgli 1949. leta izžrebane obveznice I. ljudskega posojila? Vpisniki 1. ljudskega posolija lahko izjemoma dvignejo do 31. avgusta 1953 izžrebane dobitke ali amortizirane zneske na pod- lagi obveznic, ki so bile izžreba- ne leta 1949, pa jih vpisniki iz neobveščenosti niso dvignili do 3, januarja 1953 in so jim s tem dnem zastarele Isto velja tudi za odrezke obresti, ki so dospeli v plačilo 1. januarja 1953 Po 31 avgustu 1953 izgubijo obveznice iz leta 1948, ki so bile izžrebane leta 1949, vsako vrednost Tozadevno Izjemo je odobril Zvezni Izvršni svet z Uredbo 24, junija 1953 o spremembi uredbe o ljudskem posojilu. Tudi v Slatini bo sasretila elektrika v Slatini smo sj že dolgo ča- sa želeli boljše luči, kakor je petrolejka. Zavidali smo tistim, katerim že sveti elektrika. Na- posled pa smo se odločili, da tudi na področju Pristave-Sla- tine začnemo z elektrifilcacljo. Imeli smo precejšnje težave zaradi razstresenih domačij, za- radi nerazumevanja skupnih te- ženj, lanskoletne suše, toče in ko smo kljub vsem tem teža- vam začeli z delona, nas je za- dela ponovna nesreča, ko so pozebli vinogradi — skoraj edi- ni up haloških ljudi. Najbolj nas je presenetilo nerazumevanje uprave državnega posestva Za- vrč v Pristavi, ki je mesto, da bi podprla prizadevanje za bolj- še gospodarstvo, postala coklja ter nekaj Kmetovalcem onemo- gočila za nekaj časa električno napeljava Mnogo si je pri naši elektri- fikaciji prizadeval tov. Zuran Martin, tajnik odbora za elek- trifikacijo, ki je ob pomoči Jur- gec Franca, Belšak Antona, Dcmikovič Ferdinanda žrtvoval mnogo za izvršitev jvostavljene naloge, ki ob sedanjih prilikah nikakor ni lahka. Odbor si je prizadeval dobiti posojilo, vendar mu je bilo od- govorjeno, da ni sredstev. Klljub temu pa smo pokazali vso voljo za napredek našega kraja ter pričakujemo, da bomo našli ra- zumevanje za naše težave po- vsod tam, kjer bi nam naj po- magali, da bi se čim prej izvili iz naše dosedanje zaostalosti, ★ * Kdaj bo zopet ptujska okrajna gospodarska razstava Med 120.000 obiskovalci Ma- riboi"skega tedna je tudi lepo število kmetovalcev, obrtnikov, delavcev in nameščencev iz ptujskega okraja. Kmetovalci in obtmiki so si ogledali številne razstavljene kmetijske stroje in naprave, delavci tn nameščenci pa so se zelo zanimali za Indu- strijske izdelke. Razstava Mariborskega tedna je zopet močno razvnela disku- sijo, kdaj bo zopet ptujska okrajna gospodarska razstava, ki bo nedvomno pritegnila še več obiskovalcev, kot jih je zadnja. Uvrstite :e med poverjenike Prešernove družbe. Vsak po- verjenik obdrži lOP/o pobrane članarine. S ? O R T v soboto troboj ljubljana : maribor : ptuj V soboto, 25. t. m., priredi ro- kometni klub Drave troboj mestnih reprezentanc Ljubljane, Maribora in Ptuja. Maribor in Ptuj bodo zastopali igralci Bra- nika in Drave, medtem ko bo Ljubljana mnogo močnejša, če- prav bodo v glavnem igralci Svobode. Vse tri teiane bodo nočne in sicer na živilskem tr- gu s prlčetkom ob 20. url. Ptuj- čani, udeležite se tega tekmo- vanja, ka.iti s tem boste finanč- no podprli klub, ki bo imel pri- hodnji teden velike stroške, saj bo v sredo, 29. julija, igral proti našim rokometašem bavarski klub HC Ansbach iz Miinchena. Ta tekma bo na nogometnem Igrišču ŠD Drave ob 18. uri in bo Drava okrepljena z nekate- rimi igralci Branika. Tekmi bo tudi prisostvoval • jugoslovanski zvezni trener. -k Šport v goriSnici v nedeljo, 12. julija je bilo v Gorišnicl prijateljsko srečanje v namiznem tenisu med »Zelezni- no« Iz Ptuja in domačim »Se- verjem«. Dvoboj se je končal neodločeno 3:3, Podrobni rezul- tati: Posamezniki: Donaj-Kj.*apsa 0:2 (21:23, 14:31); Sugman R.- Kovač 0:2 (16:21, 14:21); Feguš- Golob 2:1 (21:10, 25:27, 21:14); Petek-Segula 1:2 (11:21, 21:11, 16:21), Dvojice: Donaj-Nasko: Krapša-Segula 2:0 (21:15, 21:18); Sugman Z,-Sugman R. : Kovač- Golob 2:0 (21:18, 25:23). Prvo- imenovani so igrale^ Severja. * V soboto, dne 18. julija je bi- la v Gorišnicl odbojkarska tek- ma med Garnizijo iz Moškanjc in Sever jem iz Gorišnice. Sreča^ nje se je končalo z zmago go- stov 3:1. V nedeljo pa je bil med nji- ma šahovski dvoboj na desetih deskah, v katerem so zmagali domačini z rezultatom 6:4. Rezultati: Sugman R.—Biha- rič 1:0, Nasko—Matic 1:0, Miki —Bojevič 1:0, Cokl—Eset 1:0, Donaj—Petrovič 0:1, Feguš S.— Zelenovič 0:1, Mlinaric—Maric 1:0, Vesenjak—Simunovič 0:1, Petek—Petrovič 0:1, Maršnjak— Stefanovič 1:0, Prvoimenovanl so člani Severa. Nogometno srečanje je bilo zaradi dežja preloženo. MALI OGLASI Izgubil sem načrt svojega ix>- sestva. Najditelja prosim, da mi ga proti nagradi vrne. Franc Vantur, Sv. Aftia 83, pošta Makole. Sprejmem soboslikarskega in pleskarskega pomočnika. Na- slov v upravi. Rojstva, poroke in smrti v Juniju GRAJENA Rojstva: Lampreht Angela je rodila hčerko v Vumpahu št 51; Potočnik Amalija je rodila sina v Krčevinl štev. 73. Smrti: Smrtnega primera v mesecu juniju ni bilo. Poroke: Rojko Mirko, Vam- puh štev. 26, se je poročil dne 27. junija 1953 v Grajeni s To- plak Stanislave iz Vumpaiia štev. 10. 2ETALE Rojstva: Letonja Terezija iz 2etal 56 je rodila sina; Bedenik Jožefa iz Cermožiš 58 sina; Ko- rez Ana iz Nadol 3 sina; Kodrič Jožefa iz Cermožiš 70 hčerko; Gaj ser Štefanija iz Žetal 25 hčerko; Drevenšek Ivana iz 2e- tal 105 hčerko; Rezek Marija iz Dobrine 22 sina; Korez Ana iz Cermožiš 53 sina; Stres Neža iz Cermožiš 28 sina; Butolen Eli- zabeta iz Zetal 102 sina; Krušič Matilda iz Dobrine 32 hčerko. Poroke: Polajžer Jožef iz Na- dol 37 in Korez Jožefa iz Na- dol 51; Horvat Andrej iz Kočic štev. 64 in Lončarič Frančiška iz Zetal 92; Kodrič Janez iz Ko- čic 55 in Hajšek Helena iz Klo- člc 5; Butolen Franc iz Cermo- žiš 55 in Kamenšds: Kristina iz Cermožiš 9. Smrti: Jus Marija iz CermožS štev. 60; Bedenik Alojz iz Cer- možiš 58; Butolen Franc iz Cer- možiš 43; Potočnik Štefan iz Na- dol 29. IZ VELIKE NEDELJE Pred zaključkom Ijudsko-pro- svetne sezone je treba vsaj na kratko pregledati delo našega prosvetnega društva. Bilo je precej pestro. Med igrami, ki so bile uprizorjene, je najbolj uspela opereta R. Gobca »Pla- ninska roža«, ki je žela splošno priznanje. Kljub temvi, da so jo večkrat igrali doma in v Ormo- žu, So jo na splošno željo ob- činstva ponovili še 18. in 19. t. m. v Gorišnicl ter s tem vrnili obisk tamkajšnjemu pros\'etne- mu društvu ter 26. t. m, doma kot zadnjo prireditev te sezone. Poleg teh prireditev so bila še gostovanja IZUD iz Gorišni- ce, ki je doseglo s svojo veselo- igro »Matiček se ženi« prav ta- ko velik uspeh. Iz Ptuja je go- stovala Svoboda z »Dobrim vo- jakom Švejkom«, glede katere smo več pričakovali kakor so nam pokazal,- ter gledališče z »Veroniko Deseniško«, ki je gle- dalce v polni meri zadovoljila. Navdušeni nad igro in gledalci si želimo še več takšnih gosto- vanj na našem odru. Ker je naše občinstvo v prejš- njih letih igralo pretežno kome- dije, bo v prihodnji sezoni upri- zarjalo tudi drame, vendar re- pertoar še ni določen. -ka »STEKLARNA"- SLOVENSKI TRG izvršuje vsa steklarska dela strokovno in solidno po emeniih cenah. Na zalogi so vse vrste šip in osala steklarska ter por- celanska roba. Se priporoča STEKLARNA Vsako količino skopane slame knoi PLETARNA v Plu'ii — Nesrečnik, mizerija, straho- petnež, ničvrednež! Studiš se mi!... Potem je odšel na občino volit. Zdaj leži tu in je še vedno bolan. Ze pet dni takole bolan, raztresen, ko ima opravka s pacienti, z ženo se prepira, to se pravi izogiba se dolgim raz- govorom. Vse ga draži, vse se mu dozdeva dolgočasno in ne- umno. Sin je še vedno v zaporu, gospod Jurica Hitrcc pa. ki je s kraspo manjšino prišel do mandata, ostentativno čaka, da ga doktor prvi pozdravi, čeprav je on veliko starejši od njega. Hitrcc je namreč sedaj narodni poslanec, doktor Kotarski pa uradniček. Ta stara usnjena otomana s polomljenimi vzmetmi, na kateri sedaj leži, kadeč cigareto za cigareto, mu je sedaj najbolj priljubljeno zavetišče. Ta oto- mana in ta ordinacijska soba, skromna, deloma že obrabljena in primitivna ordinaciiska soba, čisto povprečnega podeželskega zdra\'nika. Jezi ga, če ga kličejo k paci- entu, še bolj jezen pa je. če ga bolnik pride takole takoj po ko- silu in zraven še »z razbitim gobcem«, kakor se je blagovo- lila izraziti niihova lepotica Jal- ža. Ne gledati, ne spraševati mu nad treba, temveč že v naprej ve, da tudi ta prUiaja po zdravni- ško spričevalo. Prav gotovo so ga komaj izpustili Iz luknje, pa je že prj njem, pri zdravniku- Kakšen zlodej se je vselil vanje, kakšna nora moda se je udomačila prav tu v njego- vem okraju, da vsi hočejo tudi zdravniška spričevala? Kakšno korist imajo od tega? Njemu so ta »spričevala« prinesla vso sramoto in težave, vsa poniža- nja in moralno kat.astrofo Tal!:o zdaj leži na svoji oto- mani m s.c jezi. Razločno sliši, kako pacient v čakalnici po- kašljuje in pljuje. Zelo verjetno pljuje na tla, čeprav visi na zidu opomin: Na tla pljuvati je prepovedano!... Nazadnje se zdravnik g poseb- nim naporom svoje volje iztrga iz svojega obupa in oslabelosti (kljub vsemu vendar no more dovoliti, da bi ta revei čakal celo večnost!...), vstane, obleče beli plašč in čisto službeno, po zdravniško odpre vrata — Vstopite, prosim! Vstopi visok, tenaJc moški, oblečen, kakor so že oblečeni hrvatski kmetje zadnje čase, precei skromno In zašito. — No, kaj je? — vpraša dok- tor. Kmet zmakne robec spod nosu m prikažejo se nakazna in otc- čena usta. nad katerimi smešno štrlijo v zrak ozke, razmršenc svetle mustače. S svojim hra- pavim in ne preveč čistim pr- stom dvigne kmet zgornjo ust- nico in pokaže se prazna, krva- va čeljust. — S puškinim kopitom sem jo skupil! Doktor se je zazrl v bledi. Iz- mučeni obraz, iz katerega ga je pogledovalo dvoje modrih, ne- kam prcpadenih, toda bistrih in ostrih oči. ^ Slišiš, midva se že pozna- va! Moški se je nasmehnil, kolikor so mu dopuščala njegova ranje- na usta. — Seveda se poznava! — je steržka spregovoril, — Janko Klasnič sem iz občine Bikovski vrh !... — Dobro so te!... Kaj ti ni- sem že lani lepo govoril: mimo se drži, v politiko pa ne vtikaj nosu! Janko je stežka govoril, pa se je kljub temu, opletajoč kar naprej z jezikom, skušal oprezno in počasi braniti. — Saj se tudi ne vtikam v politiko. Lansko zimo sem raz- našal in delil tiste letake. To je bilo vse. Tudi to mora nekdo .. Zdaj pa. zdaj sem se zadržal čisto mimo, samo da n, vrag prinesel k nam tega odvetnika Hitreca. — Kaj ti je hudega storil? — Kaj on? Se od takrat ga imam v zobeh, ko sem se prvič srečal s Svobodo. In zdaj ga je hudič zanesel k nam na naše gričke. In potem so ga tam po- čakali in streljali nanj, le da ni bilo dobrega strelca... To je velika škoda! Potem so zagra- bili mene, češ da sem jaz kriv, jaz sem pa seveda zaklenil usta in nisem hotel nič priznati. Po- tem so mj pa s puškinim kopi- tom usta cdpirall, pa niso ni- česar izvlekli iz mene. Vsaka čast tudi moji tovarišiji, nihče ni nič priznal. Bogme, pretrpeli smo pa precej !... Toda resnico vam bom pa vseeno povedal: jaz sem streljal. — Me nič ne z.anima! — se je popolnoma zares ujezU doktor Kotarsl<:i in se celo prestrašil. — Tu ti ni treba ničesar prizna- vati. Kaj meniš, da sem željan, natezati se z orožniki in s so- diščem? Dovolj imam lastnih skrbi in težav! — Vse vem. Ml vsi to vemo. Toda čeprav ste gospod, z nami pa le držite. Zato vam lahko tud,- priznam. Doktor Mirko Kotarski je imel sladak občutek, ko je to slišaL To je v resnici pomenilo obllž za njegovo rano, uteho za dušo, odrešilno injekcijo njegovemu mnirajočemu ponosu. Pa se je kljub temu namrgodil in strogo nadaljeval: — Zdaj pa povej, kaj hočeš od mene. Novih zob ti ne morem napraviti, prvič zato, ker so ra- ne presveže, drugič pa zato, ker nisem zobozdravnik. Samo pod- pišem tj lahko kaj, da ti uplah- nejo otekline in da ne nastane- jo kakšne komplikacije. — Vem, gosixxi zdravnik. Zdravniške pomoči sedaj niti ne potrebujem, samo ob sebi bo minilo, le spričevalo mi daj- te!... — To sem tudi slutil! — se je spet ujezil zdravnik. — Cemu ti pa bo spričevalo?! S tem spri- čevalom se ne smeš nikjer niti pokazati ne! — Eh, sedaj še ne, res je to! — je zopet komaj spravil iz se- be Janlvo, kar naprej zapletajoč z jezikom, toda kljub vsem od- ločno in živahno. — Toda sonce bo posijalo tudi pred naša vra- ta, in takrat mi bo tisti, ki mi je izbil zobe, dal tudi nove delati!... Na svoje stroške! ... Ali on, ali pa tisti, ki mu je ukazal, naj počenja take stvari! — He-he, Janko moj, tega pa ne boš tako kmalu dočakal!. . — Mogoče pa bom! — je tr- dovratno nadaljeval Janko. — Saj veste, kako je, mi smo za pravico. Ml v pravico veruje- mo in se ne damo! Doktor jc skomignil z rameni, sedel k mizi in začel pisati spričevalo. To opravilo mu ni bilo ljubo. Menil je, da je brez vsakršne koristi za tega reveža, zanj pa nevarno. Kdo ve, kam lahko prispe ta dokument m spet se bodo spravili z vsem mogočim nadenj! Toda kaj mo- re? Vsaj to dolžnost mora po- šteno vršiti! Napisal je spričevalo in še recept za otečena usta in ju dal Janku. — Koliko sem dolžan? — Nič! — je odgovoril 25dracv- nik kratko. — Pravzaprav nit? denarja nir- mam! — se je Janko škrbasto in stežka nasmehnil — toda vprašati človek mora ... Potem takem gospod zdravnik, hvala in zbogom!... Doktor Mirko Kotarski se je spravil k oknu. Zamislil se je. Janko Klasnič je koračll že čez pot na drugo stran. Hlače je imel na zadnji plati raztrgane In neokusno zašite z rumeno krpo. BH je v starih, raztrganih in posivellh opankah. Toda sto- pal je mimo, krepko. In ko se je ozrl še na zdravnikovo okno, sta se mu obe očesi nasmejali vedro, skoraj hudomušno. — Tale vem je in zato je zmožen tudi zchžaitl Kdo mu kaj more?!... Spet je oblak žalosti prekril doktorievo dušo Nekaj ga je ugriznilo za srce. Nekaj sramu in zavisti podobnega. Stran 4 .^JSKl TEDNIK Ptuj, 24. julija 1953 Urccibs o spremembah in dopolnitvah medbe o oirolkih dok^adah Skupna vsota otroškega d>datka je odvisna od števila otrok in premoženj- skega stanja staršev — š ipendijc za dijako — otroke padlih borcev in žrtve fašističnega terorja BeoRrad. 21 ,hilija. Zvezni izvrSni izdal uredbo o spremembah in dopol- nitvah uredbe o otroSkih dokia- dah. Uredba se glasi: Člen 1 Člen 6. uredbo o otro.škJh do- k.ddah (»SI. list FLR.I« štev. 48.51. spremembe in dopolnitve Stev. 59.52) sc spremeni in glasi: Pravico do stalne otroške do- klade in višina doklade je od- visna od premoženjskojia stan.Ta družine, celo-tni /nesck stalnih doklad pa je odvisen od števila otrok. r.cn 2 V členu 7 se ukinejo doseda- nji odstavki 1 do 3 in namesto njih vstavijo novi od^^tavki 1 do 4. ki se glase: Po prcinoženjskcm stanju o doiiodkih in davčni obveznosti gospodarstev se višina stalne otroške doklade določi po na- slednji razpredelnici: (razpre- delnica ima sest koJon). Prva kolona: Po številu otrok, ki so jim doklade namenjene, pripada družini: za enega otro- ka, za dva otroka, za tri otroke, za štir; otroke, z,n p>et otrok. Druga kolona: Če gospodar- stvo ni zavezano davku na do- hodek od kmetijs-kega posestva ali čc davku podvržen dohodek od lastne hiše na vsakega dru- ž-nskega člsna ne pre,=;ega lny din mesečno. 3000, 5500. 7.500, 9000. 10 000 din mesečno. Tretja kolo-na: Ce znaša da- vek na dohodek od kmetij.skcga posestva do 100 din letno na vsakega družinskega člana ali če znaša davku nodvrženi doho- dek od lastne hiše od 151 do 250 din mesečro na družinskega čla- na, ali čc zna^a kak drug davku podvržen dohodek do 2.50 din me-^^cčno na vsakega družinske- ga člana znašajo otroške dokla- de 2550,' 4675, 6375 7650, 8.500 d'n mesečno. Četrta kolona: Ce 7,na.^:a da- \Tk na dohodek od kmetijskega posestva od 101 do 180 din letno na vsakega drirrlnskega člana sli če znašs kak drug drtvku podvržen dohodek od 251 do 500 din mesečno na v,sakega družin- p\-es.^ čl^^na. zna.ša jo otroške do- k^^do 19.50, 3575. 4875, 58.50, 6500 din me.^ečno. Peta ko^.ona: Ce znaša davek n.=i dohodek od kmetijske?,-rt po- sestva od 181 do 280 din letno na vsakega družin,^keg.q člana ali če znaša kak drug davku podvržen dohodek od 501 do 1000 din mesečno na vsaJie.ga družinskega člana, znašajo otro- P-.r. doklade 13.50. 2475, 3375. 4050 4500 din mesečno. Šesta kolena: Ce zj-vaša davek. na dohodek od kiriet!j.skega, spstva od 281 do 380 din rTic^-eč- no na vsakega družinskega čla- na ali čg zna.^c) kak drug davku podvržen dohodek 1000 do 1800 din mesečno na vsakega dru- žinskega člana, znašajo otroške doklade 750. 1373 1875. 2250., 2500 din merečno. Za vsakega; nadaljnjega otroka pa se celot- ni /nesek stalnih otroških do- kkd poveča za 10 odst. celotne- ga zneska dolaridc za 5 otrok Dnevni znesek stalne otroške dokltido -SC ugotovi z delitvijo mcpečneg.;^ zneska doklade s 26. dobljeni znesek pa zaokroži na eeli? dinarje, tako da se zneski do .50 nar.^ ne upoštevajo, zneski j nad 50 p.=ir oa r:?čunf:jo za celi dinar. j Stalna otroška dokloda ne; pnpad<3 otrokom, če presega da-' vek na dohodek od kmetijske,ga po.scstva 330 din na vsakega družinskega člana ali če kak drug dnvku podvržen dohodek presega IHOO dm mesečno na vsakega družinskega člana. Osebam, včlanjenim v kmeč- ke delovne /uidruge, se določi pravica do .stalne olro.Nke dokla- de v smislu gornjih členov po davku n« dohodek, ki je gospo- dflr.stvom odmerjen na doliodke od ohii^nice. povečanem na zne- sek davka na dohodek, ki bi ga po stopnji 3 o6st. plačeval na dosežene dohodke od rente ozi- roma obresti na ocenjeno vred- nost v addrugo vloženega po- sestva. Dosedanji členi 4 do 7 posta- nejo novi členi 5 do 7. tako da ?e v dosedanjem členu 5 (novi člen 6) črtajo besede: »Manj od dva hektara«, in na koncu doda nov stavek, ki «?e glasi: »Prav tako, Čc ima koristn:k dohodke od lastne hiše in druge davku podvržene dohodke, s« pravica do stalne otro^lco doklade določi kalror če bi celotni znesek davč- nih OvSnov izvirni iz dohodka od drugo imovine ali dejavnosti.« Clcn 3 Otrokom v narodnoosvobodil- ni vojni podlih borcev ali otro- kom, ki so žrtve fašističnega te- rorja ozhx)ma katenlh redniki-so padli, umrli, izginili aH so tra,i- no ne,žen jsko stanje gospodarstva, ki mu otrok pripada, štipeitdije v vjae- .-^kih. ki so lahko večji od zneska .stalne otroške doklade i« člena 2 te uredbe. Štipendije sc lahko podcle v zneskih, večjih od st,a]ne doklar de, neglede na premoženjsko stanje gospodarstva tndi Štu- dentom fakiilfet, vLsokib šol In višjih šol. dokler redno .'^utUra- jo zunaj kraja, kjer bSva.jo nji- hovi starši oziroma rednlki jn če v šolanju zadovDljivo najK-edu- jpjo- Štipendije se btxki pNOdeljevaVe po določbah odst. 1. in 2. tega člena po posebnih predpisih, ki jih bo izdal Zvezni iz%Tstti svet. Člen 4 Določbe člena 1 in 2 te ured- be se bodo uporabljale od 1. av- gusta 195.'$ lalco, da i:e bodo ter- jatve .stalne otro.%e doklade iz časa pred 1. avgustom 1953 ob- ravnavale po prejšnjih predpi- sih. Člen 5 Ta uredba začne veljati z dne. vom objave v -Službenem listu FLKJ«. Zvezni iz\'T.5ni 5Tvet Predsednik republike .Tosin Broz TM« Dane.«, ' petek. 24. jiiliia 1.1. zapusti Pttij nad 150 otrok iz Kopra, Izole in Pirana, ki so bili v tul:aj.šn.p koloniji v Di- jaškem domu cd 2. t. m. dalje. Vračajo se s številnimi prijetni- mi spomini in vtisi, V dnevih tukajšnjega bivatija so obiskali zadrugo Osoj.nik. Bori in Mari- bor, kjer so si ogledali vse za- n:n»ivo5'ii. V zadrugi Osojnii-t so lih postregli z marelicami. Izlet na Borlu jim je Tmotil dež. To- liko večji užitek so imeli ob obisku Maribora, kjer so si ogledali ra.-,i,4ai'p Maribor.skega tedna. Poleg; tega so obiskali muzej. Pletamo in Perutnino, da b; ?i laže ustvarila vsaj bež- no sliko nekaterih tukajšnjih podjetij. O vsestranskem zadovoljstvu otrok italijan,^ke manjšine za časa bivarija v Pt^.iju govorijo njiho^^ veseli obrazi ter glasno čcbljanjG, kj je oživljalo sicer dokaj min-ji Ptuj. Dokaj razve- drila jim ie pripravilo tudi lut- kovno gledališče Vsebino pi^^d- stava je bilo ti-eba tolmačiti v italijanščini, da so otroci laže razumeli. Pionini iz kolonije in ptujski pionirji so se pomerili v nogometu. Močnej.^i so se izka- zali ptujski mludi nogometaši. Da si bodo činidaije ohranili spomine na dneve, ki so jih prebili i-- z!;r>dovin.?kem Ptuju in lepem Ljudskem vrtu, kamor nio hodil; na «:prebpde in igre, po se tudi slikali Zelo, zelo so pogre.*ali morje. V dokaj hladni Dravi so se le nekajkrat kon;:iIi. Kaj t<;žko je bilo zadržati mlade plavalce, ki ne poznmo posebnosti dcnče Drave, njenih vrtincev jn dra- gih muhavo^i. da niso poska- kal: v Dravo in jraplavali po njenih valovih Ne3:)iavalcj so posrcšah plitvine Da je v-.dstvo kolonije obvarovalo otro!:e vsa- ko nevamo.5ti. so jih vodili raje v lepi Ljudski vrt, kjer so se v senci. iyri in veselju zelo raz- živeli, nekateri pa tudi spočili, v prijetni senci Organlzncija AP2 .ie zamudi- la priliko sklicati žene in de- kleta, ki razumejo in govm-ijo tudi italijanščino, da bi obiskale kotonljo in bi otrokom razložile razne ptujske posebnosti in za- nimivosti. V direlrtnem sti.icu s ptujskim prebivalstvom bi ob- čutili otroci več domačnosti ,\n topline, ki je svojstvena ljud- stvu socialistične domovine. ..Pan nska roža" v Gorišn ci (Gnstovsnie IZUD »Simon Gre trorčič« iz Velike Nedelje) Preteklo .''oboto m nedeljo 18. in 19. julija je IZUD »Simon Gregorčič« n Velike Nedelje) gostovalo v zadružnem domu v Gori.^nici z Gobčevo opereto »Planins-ka roJo'<. Vsekakor je pozdraviti, da nas jc obiskalo sosednje di\Jštvo, ki slovi koi eno najagilncjših in ki smo g^i že dolso želeli videti na našem odru. Z za.ninianjem smo priča- ko«Rili njihovega nastopa, tem- bolj, ker so prišli k nam z ope- reto, ki na našem, odru doslej še n-, bila uprizorjena Delo je režijsko in scens-ko pripravil Ivan Moravče — dol- goletni kulturnoprosvetni dela- vec — ki je precej težko nalogo v celoti zadovoljivo rešil. Ra- zumljivo je. da predstavlja ope- reta za podeželski amaterski oder trd oreh in znhteva od vseh sodelujočih izredno mnogo truda in napora, ki ga povpre- čen gledalec ne vidi. Ce upoštevamo vse te okolno- sti. moramo gostom k njihovi p^^-ž-tvovelnosti samo čestitati. Cd uprizoritve same smo sicer pričakovali več in smo bili mal- ce razočarani. Nekateri nedo- statki bi se ddli lahko odpraviti, s čimer bi igra znatno pridobi- la na tempu fn živahnosti, ki smo jo zelo pogrešali. Predvsem so motile šte\=ilne pavze. poča.-- no kretanje na odru in nepri- merne gesto. Izviijanje pe^'skih točk je bilo več ali manj dobro podano. Od nastopajočih .so nas posebno z<3dovoljili Katja Silva- na (Frangež Terezija), Kalan (Ivan Moravec), Izidor (\'';ktor Frangcž). Gctbemik (Ferdo Me- ško), Melita (Kumer Tončka) in Svetlin (I^h Bogdan k. g.) Orkester pod v^odstvora diri- genta Grajfoner Slavka — ki ima pri celotni izvedbi precejš- nje zasluge — nas je prijetno 7.'jdo\'oljil Baletne vložke jc na- študirala Evica Kulgjevič Gostovanje nam bo ostalo v lepem ,«p?minu in želimo, da bi se gostje iz Velike N-?del.jie prav kmalu ponovno predstavili na našem od/u. Zlatko Sugman 2a lepoto naših domov Oleander v naših krajih pogosto vidi-; mo pred veznimi vrati deže z oleandri, toda le redko kje na- letimo na res lepo rastoče in razvite rastline. Navadno Ic ži- votarijo in i^zvijajo le tuinlsm kakšen nepol razvit svetni br^t. Nedavno pa sem videl v olco- licj Ljubljane pri neki družini prekrasne oleandre v živem cvetju, kar me je presenetilo. Dobil sem sadike, r7,gojene iz pntaVmjencev in dal sem napra- viti preproste dežc z številnimi luknjami v podu. Ko .sem sadi- ke presa.jal. sem dodal %eralji močnega komposta, na vrhti pa sem zemljo pokril narahlo s konjskim gnojem. To sem stonl prcdv,=5CJTt 7ato, ^ bi preprečil preveliko izhlapevanje in osu- .Sevanjc zemlje. Tako posajene i^pm postsvil pred vezna \Ta1a, kjer je pr{ ,nas najmočnejše j-onee, Vsakih stirinaj&t dni pri- liicm olf-androi'-! nekaj litrov razredčene gnojnice, drugače pa vsak dm*:;! dan po 5kal na ?on- cu pregrehe vode. Iz slehernega vršička se je v zadnjih dneh razvilo toliko ž.vordečcga c\*et- ja. d-3 se cvetni šopki kar pore- šajo, Olennder je južna r?stTina. zelo občutljiva za mra:?. z?iio jo morf>mo v jeseni spra\'iti pravo- časno v klet, ki p.3 ne srne biti prevlažnn. Spomladi pa rasti'n tudi ne smemo prehitro spravi- ti n?» piano. Da deže prehitro ne proda jejo, jih moramo, preden sadiko presad'mo. nekaj čas« namakati v 5'^'-, razstopini mo- dre gr,Mce, Dobro .ie tudi, če de- žn stoji na dveh Taticah, da ji pod pr-^h.itro ne zb.srni.'e. Okrasimo našo domove o>- androm . JI LI.TA V vr.Tu IX ; SADOVNJAKU Mesec julij je čas dozoreva- nja .številnih raslin V vrtovih najdemo c^-^točc erme vrtnic, v sadovnj.Tku pa zo^-e prve hru- ške in češpije. Vrt zabtev.a, po- sebno lete? pogoste pletvc. Se- jcmr rimsko cndivijo. prc<:eja- mof poletno. Tud^ glavnato sola- to in karfiJoln ''nhko še pre?;ej3- mo. Ceh^jla in če,<>en začneta ob koncu mc.^eea dozorevati in ju je treb.3 ob pravom ča-ru spra- \'iti, da ne začnet,-^ uog-tnjo.ti novih koren;?!. Paradižnik' zls- V juliju bujno r?;?<-(=>jo. Treba jim je obirati zaslitke ter \\h ob sušnem č.?=u zalivati vend,-=5r ra- mo h koreninam, ne pa po list- ju Poletne c/etlic« «o v ns'*ep- šern rarvoju. K?r je vi.-^o- kih rastlin kot šo dalijc, jih je trebs privezovati na opo- ro. Za okulacijo nas speče oko je nastopil pravi čas. Okuliramu ob lepem vremenu^ nikakor pa ne ob biurjl ali dež.m. Cas je za ictev mačeh. Vsem setvam ob poletni vročini je treba pripra- viti primemo senco in skrbeti za etiakomeitio vlago. Pobirajmo odpadlo črvivo sa- dje, ga kuh^jrao in krmimo praSJčem- Pričenja se doba vku- >Mavenja sadja, posebno borovnic In vrtnih jsgod. Maline zorijo. Meilnovec pa je med sadnimi .sokovi nrijbolj priljubljen. Paziti je treba na mlado sad- no drevje, da ga ne uničijo za- jedavci, posebno kapar. Pa tud: na krompir v vrtu in na njiv! ne pozabimo, čc ga ni mogoče napadel kolorad.^. Poskrbimo za pole(ni:)u«;ona pa najmanj 1000 din, Udeležev-- Ci'bodo morali im.eti še posdnl jezik esperanto! Naj živi napredna Jugoslavija!« Gote Landen, Htiskvans Uno Rehnkvist. Huskvarnka Švedska MORALNI m SLEDILA MA-^ TERIALNA POMOC Priznavajoč pomen In vri^d- nost mednarodnega jezika esi^e- ranto, ter upoštevajoč delo 1« trud ptujskih esperantis^-ov v zvezi s sprejemom rnozemslcib CsperantistON,' ter za kritje stro- škov delegatom ha najbcijšini tečajnikom (v:-aj delno) ?.a 38. Svetovni kongres v Zagrebu, ^ poklonili tuk. Esperantski sek- ciji: OLO in I.O-MO po 10.000 din. Uprava kina 5.000 din. trgov^k-j podjetja »PrcskrbS' 2.000 din 'i »Zeleznina'' l.OOO din t.a knr cd- bor Psperantrfcc sekcije DPD »Svobod.:?« Ptuj izrelta vsem nailepšo zahvalo. -c- KOLIKO LJUDI ,TE NA SVETU Po oceni s^aflstičn-^gn uradn Organizacije združenih naslov je leta 1951 bilo na svelu 2430 milijonov prebivrilcev. Na posa- mezne regionalne skupine dežel jo odpadlo: ir;:Ii:;oro'/ Afrika S02 Severna Ameii^^a li."'^ Lo-tinska Amerika lf-5 Azija 15^. Evropa Ocernfja 15 V skupnem itcvilu svetovn'-- ga pi-ebivaVsi^va je Ji ^-^ od I?.-uUja — Z uka- zom predsedniica republike so odlikovani za brezr^rimeren he- roizem v borbi proti ljudskim sovražnikono in za dokazano junaštvo in zasluge v narodno- o,svobodiljii borbi od leta 1941 do ksta 1.945 z Redom narodne- ga herojfi: Dr. AIe§ Bebler, Jože Bolfian- Siinl, Aj^idreana Družina-Olga, Albert Grmlcn-Slisk, Janez Hribar, Kadolf Hribcrnik-S va- ran, Albert Jakoplč-Kajtlmir, Mile Kilibttrda, Ivan Kovačič- EfenkB, Anton Okrogar-Nestl ia Vinko Robck. Z dr-ugim ukhzons predsednl- Via republjko so odlikovani za brezprimeren heroizem v borbi proti ljudskim sovražnikom in za dokazano junaštvo in xaslu- gc v mi-odnoosvobodilni borbi (.^d 1941 do 1945 2 Redom na- rodnega heroja padli borci: Matija Bleje, Tončka CeS-Ol- ga, KaTcl Degtovnik-Kajul«, Vida Janežič, Dušaa Jereb, Miika Ki?rin, Antonija Kadar, Joža Mihevc-Uuaar, dr. Dttša« Mrav- IJak-Mro/, M&ks Pečar, Miha Fintar, Valentin Rožanc-TJne, Ivan Sulič-Car in Alfonz Sarh- Iztok. Študenti in abiturenti gimnazija iz ptujskega okraja — pozorl L redna skupščina Ptujskega akademskega kluba bo čc pijojo od njegu samo se ribe, toda v tem siiiča- ju ne moremo govoriti o otiifa)- nsm pitja, f