PROIZVODNI PROGRAM: • INOX sodi za vino INOX Branko ZOTTEL, s.p. mum z. grozdja Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC INOX tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 mllnl ** ,abo,lta mobitel: 041 635 868 NOVO - vodne stiskalnice za sadje OBIŠČITE NAS NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU OD 8. DO 15. SEPTEMBRA V HALI K. In kdo je Urška Žolnir, ki je osvojila prvo medaljo za Slovenijo na letošnjih olimpijskih igrah? Podrobneje jo bomo predstavili v naslednjem Utripu, ko bo najhujši vrvež že za njo in bo lahko strnila svoja olimpijska doživetja. Sicer pa je 22-letna Urška, doma v Pernovem, zaposlena na Ministrstvu za obrambo RS. Njena športna kariera beleži dva naslova evropske mladinske prvakinje (1997 in 1999), na članskem svetovnem prvenstvu leta 2001 in članskem evropskem prvenstvu leta 2002 je bila peta, lani na svetovnem prvenstvu 13-, prav tako lani pa je postala vojaška svetovna prvakinja. V svetovnem pokalu ima eno zmago, dve Ob prihodu na Bmike: bronasta Urška (druga z desne), Petra Nareks, Lucija Polavder in trener Marjan Fabjan drugi in tri tretja mesta. Savinjčani praznovali z bronasto Urško @ isEiatsiaiatatsiafsi3iaiBisiai@iaajaiaiaMaaipiipipipn3[piFri(3i m I ~ i ij i 1 Naslednji Utrip | bo izšel v sredo, 1 29. septembra. 1 1 1 1 Savinjska rinUnt* JP.IANSA TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. GOTOVLJE 31, 3310 ŽALEC - Trgovina tel.: 03/713 34 50 03/713 34 52 -faks: 03/713 34 54 - Kmetijska preskrba Šempeter: 03/703 84 70 cTTJTEKS Leto VI • številka 8 • cena 350 SIT • 25. avgust 2004 T MESTNI PLINOVODI ▼ DISTRIBUCIJA PLINAd. o. o. PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1 tei: 7132 320 fax: 7132 321 Uradne ure: Ponedeljek in petek: 11:00-12:00 Sreda: 11:00-12:00 in 16:00-17:00 Ložnica 53 a Wr* 3310 Žalec 1ÄJ tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55 Osrednie Teme Živimo z zemlio Namenjeni v parlament Spravilo pridelka hmelja str. 8 in 9 str. 28 Čez teden dni se bodo ponovno na široko odprla vrata šol in za mladino se bodo končale poletne počitnice. V klopi osnovnih šol v Spodnji Savinjski dolini bo sedlo približno 3100 otrok, prve dni pa jim bodo na poti v šolo in iz nje v pomoč ne le starši, pač pa tudi policisti, člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline, predstavniki avtošol, krajevnih skupnosti in drugi, ki že več let sodelujejo v akciji Varno na poti v šolo. Novega šolskega leta se še posebej veselijo v Andražu, saj se bo pouk pričel v novozgrajeni podružnični šoli. Poleg otrok (v tem šolskem letu jih bo 27) si jo bo najbrž na prvi šolski dan ogledalo tudi precej krajanov, uradno odprtje šole pa bo po besedah ravnateljice OŠ Polzela Valerije Pukl 24. septembra. V OŠ Šempeter bodo novo šolsko leto pričeli z novo ravnateljico. Po upokojitvi Ivice Čretnik je bila na mesto ravnateljice imenovana Petra Stepišnik, do sedaj pedagoginja na tej šoli. Tudi v Preboldu je bil na m* o KOTflIX KOTfllK GRADNJE IN SUKOPIESKARSTVO Igor KOTNIK, s*. Nikola Teslo 6, 3310 Žalec GSM 041/612 283 Telefon/faks 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-mail igor.kotnik@siol.net I SLIKOPl€SK ARSKA IN ZIDARSKA D€IA KOMPL€TN€ FINAUZACIJ6 OBJEKTOV TOPLOTN6 IN KLASIČN6 FftSFICKE d/t^e/i/eó/xz^lueL xe SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * *delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * tudi skoraj vsa društva aktivirati ženske desetine. Po svojih uspehih so znani tudi veterani. Občinskega gasilskega tekmovanja se je udeležilo 27 gasilskih ekip. V imenu GZ Slovenije je zbranim spregovoril poveljnik savinjsko-šale-škega območja Franci Fingšt, nato pa jih je pozdravil tudi župan Vinko Debelak. Franci Fingšt je podehl tudi državna odlikovanja. Gasilsko odli- kovanje tretje stopnje so prejeli Rajko Felicijan, Franc Natek in Franc Škrabe, plamenico tretje stopnje Franci Debelak in Igor Novak, plamenico druge stopnje Franc Druškovič in Klemen Verk, plamenico prve stopnje pa Darko Kranjc in Ivanka Tominšek. Priznanje GZ Prebold tretje stopnje je Rajko Cokan izročil Serdelju Vedeniku. K. R. Letošnja prireditev ob dnevu gasilca je bila v Šeščah. IVA d. o.o. PRODNA REZERVNIH DELOV ZA AiTOMOBILE, KOMBIJE. MOTORJE IN KOLESA. A V T O D E L I Delovni čas: Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 16 11 od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Po DOLINI avgust 2004 Srebrni jubilej opata Marjana Jezernika Na Ponikvi pri Žalcu so na sveto lovrenško nedeljo proslavili 25-Ietnico maševanja celjskega opata Marjana Jezernika, ki je svoje življenjske korenine pognal na Ponikvi kot najmlajši otrok Krampove Jezernikove družine. Slovesnost je potekala v treh delih: najprej je bila na vrsti procesija skozi vas s postanki ob kapelah, kjer so potekale krajše mašne slovesnosti, sledila je sveta maša v cerkvi s poudarkom na srebrnem jubileju maševanja Marjana Jezernika, jubilej pa so zaokrožili s prijetnim druženjem vseh udeležencev slovesnosti na dvorišču pred Slomškovim domom in slovesnim kosilom. Že pred deveto uro se je ob cerkvi sv. Pankracija, ki se prvič omenja že leta 1340, zbrala velika množica, k še slovesnejšemu vzdušju pa so pripomogli tudi godbeniki pihalne godbe s Svetine. Prvi postanek je bil pri Jezernikovi kapeli, drugi pri Flenetovi kapeli ob gasilskem domu. Nazaj grede so se udeleženci ustavili ob opatovi rojstni hiši in pred kapelico v oknu ponovili obred evangelija. Jubilanta so spremljali duhovniki Maksimiljan Jezernik iz Rima, arhidi-akon Ivan Pajk iz Slovenskih Konjic, domači župnik Anton Krašovec in Franc Godec s Primskovega. Peli so mešani pevski zbor, mladinski mešani pevski zbor in moški pevski zbor. Marija Strahovnik, Lovro Kos in Danica Frece so opatu Marjanu Jezerniku izročili spominsko darilo faranov sliko farne cerkve sv. Pankracija in šopek rož. V imenu naj-ožjega sorodstva sta jubilantu voščila njegova nečaka Mojca in Matej Jezernik. Iz njunih rok je prejel velik šopek rož in sliko rojstne hiše. Marjan Jezernik se je rodil kot zadnji otrok mami Mariji in očetu Francu. Odraščal je med šestimi sestrami in tremi brati. Po osnovni šoli je nadaljeval šolanje na Kmetijski šoli v Šentjurju, saj je bilo predvideno, da prevzame domačijo. Toda življenje se je obrnilo drugače. Po novi maši duhovnika Ivana Zupanca z bližnjega Vrha pri Studencih je odšel v bogoslovno semenišče v Vipavo. Po končani gimnaziji je pet let študiral za duhovnika v Mariboru, kjer je tudi diplomiral. Svojo novo mašo je imel v domačem kraju na Ponikvi. Leto dni je služboval kot kaplan v cerkvi sv. Danijela v Celju, šest let je bil kaplan v Slovenskih Konjicah, službena pot pa ga je nato pripeljala v Hoče pri Mariboru, kjer je bil kar 12 let nadžupnik in upravitelj fare. Po imenovanju za opata se je vrnil v Celje v cerkev sv. Danijela, kjer je že šest let opat in dekan celjske dekanije. D. Naraglav Srebmomošnik opat Matjan Jezernik med jubilejno mašo v cerkvi sv. Pankracija na Ponikvi pri Žalcu Jubilej Strojnega krožka Združenje za medsebojno Savinjska dolina, praznuje pomoč, Strojni krožek letos deseto obletnico delova- Razstava strojev je pritegnila veliko obiskovalcev. nja. Osrednja prireditev, ki so jo pripravili na avtopoligonu ZŠAM Savinjske doline v Ločici ob Savinji, je bila združena s prikazom strojev za spravilo travinj. V sončnem vremenu se je dogodka udeležilo več kot 800 kmetov s celjskega območja. Na krajši slovesnosti pred začetkom predstavitve so predstavili tudi kroniko razvoja krožka, pevci Savinjskega zvona iz Šempetra pa so zapeli nekaj pesmi. Ob ustanovitvi avgusta 1994 je bilo v krožek včlanjenih 65 članov. Krožek je bil ustanovljen z namenom bolj gospodarno izrabiti kmetijsko mehanizacijo. Ustanovitev krožka je Regijska proslava šoferjev Poklicini vozniki in avtomehaniki 13. julija praznujejo stanovski praznik. Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline, ki združuje šoferje in avtomehanike šestih občin Savinjske doline, so ob tej priložnosti praznovali tudi pol stoletja obstoja. Regijsko proslavo so pripravili na avtopoligonu v Ločici ob Savinji. V regiji deluje devet združenj, kot zadnje pa se je lani v regijsko zvezo vključilo ZŠAM Radeče. Slovesnost so pričeli s povorko uniformirancev in oldtajmerjev ob spremljavi godbe na pihala Tekstilne tovarne Prebold. Zbrane sta nagovorila podpredsednik združenja in poslanec v državnem zboru Franc Lenko ter predsednik Ivo Serdoner, ki je na kratko ocenil polstoletno delovanje ZŠAM Savijska dolina. ZŠAM Žalec je bilo med prvimi združenji v državi, kot prvo je leta Med govorom Iva Serdonetja 1977 v opuščeni gmajni ob Savinji zgradilo sodoben poligon za učenje vožnje. Pol stoletja dejavnosti poklicnih voznikov, šoferjev in avtomehanikov pomeni velik prispevek k ohra- njanju tehnične kulture in zagotavlja- nju večje prometne varnosti. Dobro sodelujejo z osnovnimi šolami in na avtopoligonu so pripravili številna tekmovanja in izobraževanja, kar je gotovo nepogrešljiv prispevek k vzgoji otrok kot udeležencev v prometu. Na slovesnosti so spregovorili Praznovanje z novim praporom Društvo upokojencev Prebold slavi letos 50-letnico svojega delovanja. Ob ustanovitvi 4. julija 1954 je društvo štelo 212 članov. Kmalu po ustanovitvi, natančneje 15. avgusta, so organizirali veliko prireditev na dvorišču graščine Prebold in ob tej priložnosti razvili upokojenski prapor, ki je bil prvi tovrstni v Sloveniji. Stari prapor so na osrednji prireditvi ob 50-letnici v preboldskem gaju, kjer se je zbralo veliko gostov, po petdesetih letih slovesno zamenjali z novim. Med gosti je bil tudi predsednik slovenskih upokojencev Vinko Gobec, ki je društvu ob visokem jubileju podelil najvišje priznanje slovenske upokojenske organizacije zlati grb. Preboldsko društvo upokojencev šteje danes več kot 1000 članov in velja za največje tovrstno društvo v Spodnji Savinjski dolini. Temu primemo imajo tudi razvejeno društveno dejavnost. Ob visokem jubileju so pripravili društveno razstavo, ki so jo uredili in postavili na ogled v avli in jedilnici preboldske osnovne šole. Razstavo so odprli uro pred osrednjo prireditvijo v preboldskem gaju, kjer že dolgo vrsto let stoji njihova brunarica in kjer imajo nekaj rekreativnih površin. Od lani tudi 3-stezno asfaltirano balinišče. Slovesnosti ob 50-letnici so dali svoj delež tudi godbeniki pihalne godbe TT Prebold pod vodstvom Milana Posavca. Po zaigrani himni in uvodnih besedah voditeljice Sabine je zbrane pozdravil in jim zaželel dobrodošlico predsednik DU Prebold Ivi Stepišnik. Slednji je na kratko orisal zgodovino društva s posebnim poudarkom na čas pred 50 leti. V nadaljevanju je zbranim spregovoril predsednik Zveze DU Slovenije Vinko Gobec, ki je ob voščilu k tako visokemu jubileju izkoristil priložnost za predstavitev dela zveze in prizadevanj za upo-! kojenske pravice. Ob tem je spomnil tudi na bližnje jesenske volitve. V kulturnem programu, ki ga je pripravila Ida Završnik, so nasto- vzpodbudila tudi država, ki je za člane krožka regresirala obresti ob nakupu kmetijske mehanizacije. Pri svojem delovanju so se člani krožka zgledovali po tovrstnih krožkih v Avstriji. Že v drugem lem svojega delovanja so zaposlili vodjo strojnega krožka Simona Gajška, ki krožek uspešno vodi in je najzaslužnejši za nemoteno in uspešno delovanje tega aktivnega krožka. Vsa leta je število članov naraščalo, opravljenih je bilo kar nekaj ur, lani denimo, so jih opravili preko osem tisoč petsto, članov pa je bilo ob koncu lanskega leta 268. Postopoma so širili svoj delokrog, tako da opravljajo domala vsa stroj-noobdelovalna dela od oranja, bra-nanja, sejanja, spravila sena, žit in drugih poljščin do namakanja. Leta 1997 so sprejeli sklep o solidarnostni pomoči kmetijam, ki jih je doletela kakršnakoli naravna ali druga ele- mentarna nesreča. Tudi na tem področju so se v teh desetih letih velikokrat izkazali. Skrbijo za redno izobraževanje svojih članov, vsako leto organizirajo eno ali več strokovnih ekskurzij, predstavitev kmetijske mehanizacije, sodelujejo na kmetijskih sejmih in drugih prireditvah, vsako leto pa pretehtajo svoje delo in pripravijo načrte za v prihodnje, enkrat letno izdajo tudi svoje glasilo. V desetih letih so krožku predsedovali Andrej Podpečan, Bojan Čretnik in sedanji predsednik Alojz Rojnik. Kot so povedali, je pri delovanju strojnega krožka pomagala tudi kmetijskosvetovalna služba Kmetijsko gozdarskega zavoda Slovenije. T. Tavčar pili kitarist Nejc Donko, Maruša Modrijan in Nejc Farčnik, Janez Jager pa je prebral pesem Ervina Fritza. Sledilo je razvitje prapora. Razvil ga je glavni pokrovitelj praznovanja župan občine Prebold Vinko Debelak. Prapor sta iz njegovih rok prevzela predsednik društva Ivo Stepišnik in praporščak novega prapora Ivan Mraz. Sledilo je pripenjanje trakov darovalcev in imenovanje vseh, ki so prispevali za žebljičke. Zbranim je spregovoril tudi župan Vinko Debelak, ki je poudaril pomen delovanja upokojenske organizacije v občini Prebold. Zatem so slovesno podelili priznanja društva nekaterim članom za minulo delo. Priznanja so prejeli: Stane Skok, Silva Debelak, Slavko Tiselj, Vinko Petek, Antonija Hriberšek, Fani Pahole, Ivana Golavšek, Angela Oplotnik, Ivanka Žohar, za sedanje aktivno delo v društvu pa sta priznanje prejela Emil Malovšek in Anton Založnik. Slednji je izdelal lesene pokale, ki so jih ob 50-letnici društva podelili članom za športne dosežke na tekmovanjih. Pokale je najboljšim podelil referent za šport Ivan Leber. V šahu se je prvega mesta veselil Stane Skok, na drugo oziroma tretje mesto pa sta se uvrstila Branko Setnikar in Franc Škorjanc. V ribolovu je bil najuspešnejši Jože Potočnik, drugega mesta se je veselil Karel Gorjup, tretjega pa Antonija Podgorski. Med balinarkami je prvo mesto osvojila Marjana Pogorevc, drugega Antonija Podgorski, tretjega pa Milica Štorman. Pri moških je bil najuspešnejši Ivan Stepišnik, na drugo oziroma tretje mesto pa sta se uvrstila Stane Borak in Stane Podbregar. V pikadu je prvo mesto osvojil Emil Malovšek, na drugem mestu je pristal Ferdo Vinarnik, na tretjem pa Mihca Štorman. Pri metanju krogov je bil najuspešnejši Ferdo Vinarnik, drugo mesto je zasedla Aliča Gluhak, tretje pa Dragica Vinarnik. V ruskem kegljanju je zmagala Zdenka Kregar, na drugo mesto se je uvrstila Marjana Pogorevc, na tretje pa Jožica Potočnik. Pri moških je bil najuspešnejši Jože Cvetko, nekoliko manj uspešna pa sta bila Tone Založnik in Zdenko Vinarnik. V streljanju z zračno puško je zmagal Rafko Novak, na drugem oziroma tretjem mestu pa sta pristala Stane Borak in Franjo Juras. Po podelitvi pokalov in dveh novih žog za odbojko so se na odru zvrstili še nekateri gostje, ki so društvu voščili ob polstoletnem jubileju in jim zaželeli uspešnega dela tudi v prihodnje. V nadaljevanju so prisluhnili petju ljudskih pevcev Šest še in triu Golte. D. Naraglav tudi predsednik izvršilnega odbora zveze združenj šoferjev in atomeha-nikov Slovenije Alojz Selič, podpredsednik združenja za celjsko regijo Franc Janžič, župani, podžupani in predstavniki sosednjih združenj. Ob petdesetletnem jubileju so podelili spominske plakete osmim še živečim ustanovnim članom: Ivanu Božiču, Francu Bizjaku, Francu Divjaku, Vinku Grobelniku, Vinku Mencigerju, Ernestu Obermajerju, Rafaelu Reharju in Mihaelu Zagoričniku, občinam Spodnje Savinjske doline, sosednjim združenjem, dosedanjim predsednikom in zaslužnim pri delovanju združenja. Najboljšim trem v posameznih kategorijah na regijskem tekmovanju v spretnostni vožnji ZŠAM celjske regije so podelili tudi pokale. Zmagovalci posameznih kategorij so bili Martin Skočaj iz ZŠAM Velenje, Anton Otavnik in Boštjan Cajhen iz ZŠAM Savinjske doline, ekipno pa se je prvega mesta veselila ZŠAM Savinjska dolina. Slovesnost je s svojim petjem požlahtnil moški pevski zbor združenja pod vodstvom Mije Novak. T. Tavčar FOTO Z0&M Šlandrov trg 41,Žalec^V/\/ ^ m te __i-!-___!-J_ fotografije za dokumente samo 900.- sit Ob razvijanju filma in izdelavi vsaj 20 fotografij vam nudimo: * brezplačni film 36 posnetkov * brezplačno povečavo 30x45 * brezplačnim razvijanjem filma + foto album 8 avgust 2004 OSREDNJE TEME svinjske doline Namenjeni v slovenski parlament Čeprav se še ni iztekel rok za vložitev kandidatur za poslance v državni zbor, so politične stranke oziroma njihovi regijski odbori javnost večinoma že seznanili z imeni svojih kandidatov. V 4. volilnem okraju (Žalec I - levi breg Savinje) in 5. volilnem okraju (Žalec II -desni breg Savinje) S. volilne enote (Celje) so vse politične stranke izbrale svoje kandidate, skupnih nastopov na volitvah ne bo, prav tako pa zaenkrat še ni znanih nestrankarskih kandidatov. Kljub dopustom in dejstvu, da povsod kandidacijski postopki še niso zaključeni, smo zbrali nekaj podatkov in izjav kandidatov za poslance. V tem sklicu parlamenta je imela Savinjska dolina kar dva poslanca. Franc Lenko se za ponovno kandidaturo ni odločil, Franc Sušnik pa ponovno kandidira na listi Slovenske demokratske stranke, in sicer v 5. volilnem okraju. “V zvezi s svojo ponovno kandida- turo za poslanca lahko rečem le, da sem z delom v državnem zboru v preteklem obdobju nakazal, da bom kandidiral tudi v naslednjem mandatu. Prepričan sem, da bi bilo potrebno več narediti za decentralizacijo države, razvoj podeželja ter obstanek in razvoj kmetijstva v Spodnji Savinjski dobni. In prepričan sem, da lahko kot kandidat Slovenske demokratske stranke pripomorem k uresničitvi tega.” Tako kot doslej bo Franc Sušnik v primeru izvobtve za poslanca ostal neprofesionalni župan občine Vransko. SDS je v 4. volilnem okraju prav tako izbrala župana, to je Ljubo Žnidar z Ločice ob Savinji: “Menim, da je skrajni čas za določene spre- membe z jasnimi in natančnimi usmeritvami. Posebej kritična so nekatera področja, kot preobremenjeno gospodarstvo in kmetijstvo, vodeno brez kompasa. Da pa te spremembe dosežemo, je potrebno dvigniti kvakteto izobraževanja, obtiko-vati stimulativna okolja za mala in srednje vebka podjetja, znižati davke, vzpostaviti enakomeren regi- onalni razvoj in vzpostaviti stabilna stebra pokojninskega in socialnega varstva. S svojimi izkušnjami in širokim pogledom na vso problematiko lahko prispevam, da dosežemo zastavljene cilje tako v Savinjski dobni kot na ravni države.” Še en župan je med kandidati, in sicer na bsti Liberalne demokracije Slovenije. To je v 4. voblnem okraju Lojze Posedel iz Žalca, ki je ta čas že drugi mandat župan občine Žalec. Prvič je kandidiral za župana trankarski kandidat, pozneje pa se je včlanil v stranko LDS. Kot razlog za svojo poslansko kandidaturo je navedel: “V državnem zboru so potrebni ljudje, ki žetijo in znajo delati v dobro ljudi in celotne družbe in prepričan sem, da sem s sedanjim delom dokazal, da znam in želim delati za ljudi. Predvsem pa je pomembno povezovanje celotne Savinjske dobne in regije, kakor tudi Slovenije, v to globalno družbo. Odločil sem se, da skušam pri tem aktivno sodelovati, seveda če se bodo volivke in vohvci strinjali s tem. Nekateri zdaj s svojim delom in nači- nom prej škodujejo kot koristijo tako ugledu državnega zbora kot sami državi, ker so te razdebtve prehude. Strah me je, da bi se ta delitev Slovenije in nestrpnost še povečevala. Če bom izvoljen, bom v začetku gotovo neprofesionalno še župan. Če bom potem ocenil, da je to prenaporno ab da ni dobro za občino, se bom odločil, ab bom ostal samo župan ab samo poslanec.” V 5. voblnem okraju je kandidatka za poslanko na bsti LDS Boža Verdev iz Kaplje vasi. Rojena je bila v Celju, do 15. leta pa je živela v Preboldu. Po končani srednji medi-cin-ski šoli v Celju se je zaposlila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer je delala vse do upokojitve lani oktobra. “Ker sem delala z radioaktivnim materialom, sem imela bonificiran delovni staž, zato sem mlajša uokojenka. Ker žetim, da imajo mladi delo, misbm, da je čas, da se tisti, ki so si zaslužiti pokoj, res upokojijo. Za poslansko kandidaturo sem se odločila, ker menim, da je predvsem v celjskem zdravstvu nekaj zelo zelo narobe. Ne bom rekla, da je zdravstvo “onstran Trojan” idealno, kljub temu pa je odnos zdravstvenih delavcev do pacientov tam vebko boljši in človeški. Celjsko zdravstvo me vznemirja že od srednje šole, že takrat ni bilo nekako v skladu z mojimi načeti, zato sem tudi odšla v službo v Ljubljano. Kot poslanka bi se torej še posebej ukvarjala s področjem zdravstva. Rada bi vsaj malo pripomogla k temu, da bodo otroci, ki jih imam zelo rada, živeti malo lepše življenje, malo bolj mladostnikom dostojno. Da bi se tudi Prebold bolj odprl, kot je bil odprt takrat, ko sem bila jaz otrok. Zdaj je Prebold popolnoma zamrl, mladi se nimajo kam dati, mnogi se zapijajo po raznih lokalčkih. Da ne govorim o tem, kaj se dogaja v Tekstilni tovarni Prebold, kar se mi zdi katastrofalno.” Iddi Demokratična stranka upokojencev Slovenije ima v Savinjski dolini dva kandidata. V 4. volilnem okraju je to Ivan Jelen s Ponikve. Rodil se je leta 1944 v Kalah. V Rudarskem šolskem centru Velenje je končal rudarsko šolo in po desetih letih dela kot kvalificiran rudar končal še srednjo rudarsko šolo. Zatem je opravljal poklic nadzornika metanskih jam. V Premogovniku Velenje je bil osem let predsednik sindikata, bil je član delavskega sveta in raznih komisij, 13 let pa je že upokojen. Zelo aktiven je tudi v krajevni samoupravi, saj je že četrti mandat oziroma 14 let predsednik Krajevne skupnosti Ponikva, že drugi mandat je občinski svetnik, poleg tega je predsednik Zveze društev upokojencev občine Žalec in tudi predsednik občinskega odbora stranke. Aktiven je tudi na kulturnem področju in je krvodajalec - kri je daroval že 97-krat. “Za kandidaturo za poslanca sem se odločil zato, ker obstajajo vedno večji pritiski na področju pokojninske zakonodaje, na zmanjšanje pravic na področju zdravstvenega in socialnega varstva, vedno večje je kratenje pravic starejši generaciji. Žetim soustvarjati politiko na ravni republike in na ta način prispevati svoj delež k razvoju občine in kraja, v katerem bivam.” Na desnem bregu Savinje je kandidat DeSUS-a Anton Repnik, diplomirani inženir agronomije iz Pariželj. Rojen je bil leta 1939 v Parižljah, po osnovni šoti v Braslovčah in gimnaziji na Polzeti in v Celju je končal biotehniško fakulteto v Ljubljani - agronomski oddelek. Po odsluženem vojaškem roku se je zaposlil v tedanjem Hmezadu Žalec, kjer je s petletno prekinitvijo služboval vse do upokojitve pred šestimi leti. V tem mandatu je občinski svetnik občine Braslovče in podpredsednik Krajevnega odbora Parižlje -Topovlje. (nadaljevanje str. 9) anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa Slovenija v očeh turistov Slovenija je majhna dežela, vendar nadvse pestra in raznolika. Na sorazmerno majhnem prostoru imamo morje, gore, reke, jezera, bogate gozdove, panonske ravnice, vinorodne gričke in vrsto drugih naravnih in kulturnih znamenitosti, ki privabljajo turiste z vseh koncev sveta. Večina med njimi je nad Slovenijo in kraji, koder jih vodi pot med bivanjem pri nas, zelo navdušena. To potrjuje tudi anke- 9 ta, ki smo jo tokrat izvedli med gosti kampa Dolina in kampa Park v občini Prebold. Cindy Maandag, Nizozemska: “Na dopustu v Sloveniji bom dvajset dni. Tb sem prvič. Zelo sem navdušena nad vsem, kar sem videla in spoznala. Slovenija je res lepa in kjerkoli sem bila v minulih dneh, povsod sem naletela na prijazne ljudi. Skupaj s partnerjem sva obiskala vaše glavno mesto Ljubljano pa tudi Maribor, Celje, Kranj. To se res lepa in zanimiva mesta. Čudovito je bilo na Bledu, v Bohinju, v Bazi 20, v Škocjanskih jamah ... skratka povsod. Polovico dopusta sva preživela v kampu Park in od tu hodila na razne izlete. Obiskala sva jamo Pekel, Rimsko nekropolo in druge kraje v vaši dolini, ki je zaradi hmelja nekaj posebnega. Kamp Park je zelo lep in urejen, bivanje v njem pa nadvse prijetno. Z veseljem ga bova pripo-r o č a 1 a našim prijateljem.” Montse Segale’*, Španija: “V Sloveniji doslej še nisem bila. Moram reči, da sem nad njo izjemno navdušena. Enakega mnenja so tudi moj fant in prijatelja. Naš dopust se sedaj izteka. Dvajset dni hitro mine, še posebno, če je lepo in prijetno. Spoznavanje vaše dežele se je začelo v Novi Gorici, kamor smo prišli iz Italije. Pot nas je vodila proti Postojni, kjer smo si ogledati Predjamski grad in druge zanimivosti. Ogledati smo si Škocjanske jame, ki so res izjemne, in se nato podati še v drug konec Slovenije preko Savinjske doline do Murske Sobote. Obiskali smo Celje, Maribor in druge kraje. Kar nekaj dni smo biti tudi na Bledu in v Bohinju, ki sta prava bisera vašega turizma. V kampu Park smo preživeti tri dni in hodili na izlete. Moram reči, da je kamp izjemno lep in prijeten, lastniki pa gostoljubni in prijazni. Še se bomo vrniti.” Gaston Hendriks, Nizozemska: “Za nas Holandce, ki imamo tako rekoč samo ravnino, je Slovenija naravnost fantastična dežela. O tem, kako radi zahajajo naši ljudje k vam, se vidi tudi po registrskih tablicah avtomobilov. Sam sem sicer prvič pri vas in mi je kar malo žal, da že nisem bil kdaj prej. To bom v prihodnosti poskušal nadoknaditi. Slovenija je res prekrasna, nekaj posebnega pa so tudi ljudje. Lahko rečem, da sem nad vsem zelo prijetno presenečen in vesel hkrati, da sem se odločil preživeti svoj dopust v vaši državi. V dvajsetih dneh sem spoznal veliko naravnih in kulturnih znamenitosti od podzemnih jam do cerkva, gradov in ostalih lepot. Izjemen vtis so name naredile Škocjanske jame, zelo doživeto pa je bilo včeraj tudi v jami Pekel. Kar nekaj dni sva z ženo bivala v tem prijetnem in lepem kampu ob Savinji in tako tudi malo podrobneje spoznavala vašo dolino in njeno okolico. Zelo sva zadovoljna in rada se bova še vrnila.” Esben A. Gad, Danska: “Skupaj s prijatelji, ki smo vsi še študentje, smo se letos odločiti obiskati ta del Evrope. Za nami je že potepa- nje po Italiji, nekaj dni smo preživeti v Sloveniji, jutri pa bomo že ob Blatnem jezeru na Madžarskem, kjer bomo ostati dva dni, potem pa nam preostane še pot domov. V Sloveniji smo spoznali vaše glavno mesto Ljubljano, ogledali pa smo si tudi Škocjanske jame in nekatere druge zanimivosti. Slovenijo sem prvič spoznal že pred njeno osamosvojitvijo, ko sem bil s starši tu na dopustu in smo si med drugim takrat ogledati Postojnsko jamo. Tokrat sem se podal sem s prijatelji, ki so nad vašo deželo zelo navdušeni. Še posebno pa smo veseli, ker se lahko z vami dobro sporazumevamo, saj znajo ljudje dokaj dobro govoriti nemško in angleško. V Slovenijo bomo vsi radi še prišli, če bo to že drugo leto, pa ne vem, saj sem še študent in bo dopust v tujini odvisen od razpoložljivega denarja.” Viljem Toemen, Nizozemska: “V Slovenijo hodim na dopust že devet let. Lahko bi rekel, da je postala kar moj drugi dom. To velja tudi za kamp Dolina, kjer sem našel prijeten in miren kotiček za dopustniške dni. Kamp je tudi izjemno čist in lahko bi rekel, da je med najlepšimi v Evropi. Vsakodnevno se odpravljam na izlete v daljno in širšo okolico. Slovenija je izjemno lepa, privlačijo me hribi in zeleni gozdovi, reke in jezera, skratka narava, ki ti polni srce in dušo. Prvi del dopusta običajno preživim ob morju, drugi del pa tukaj. Ko pridem sem, se res počutim, kot da sem doma. V tem kampu bom letos preživel dobra dva tedna. V vseh teh letih sem si ogledal že večino turističnih točk. Kar trikrat sem obiskal muzej premogovništva v Velenju, bil sem v Snežni jami na Raduhi, ki je nekaj izjemnega, v jami Pekel, obiskal Rimsko nekropolo, se podal na razne planinske postojanke ... Lepot in zanimivosti v Sloveniji res ne manjka.” Phil Rijnders, Nizozemska: “Slovenijo sem prvič obiskal lansko leto. Bila mi je neizmerno všeč. Vse te lepote in zanimivosti sem snemal s kamero, saj sem želel delček vašega sveta ponesti tudi domov. Žal se je zgodila nesreča in vse, kar sem posnel, je bilo uničeno. Letos sem se odločil še enkrat vse posneti in tako sem se znova znašel v vaši deželi, ki je res izjemna in zavidanja vredna dežela. Če mi bo zdravje dopuščalo, se bom k vam vračal na dopust tudi v prihodnje. Kamp Dolina je v tem pogledu res idealen prostor za počitek, saj je miren in izven velike turistične gneče. Starejši ljudje imamo radi mir in tu smo ga našli. Stoodstotno nam tu vse odgo- varja. Čez dan hodimo na izlete, prevoziti smo okoliške hribe, kraje in si ogledati zanimivosti, ki jih ponuja to okolje. Letos bomo preživel v Sloveniji štiri tedne. Od tega smo doslej že obiskati vse tiste kotičke, ki smo jih lani pa tudi nekatere druge, tako da je naš vtis o Sloveniji še lepši in bogatejši.” Rita Grooten, Nemčija: “Z možem sva bila v Sloveniji prvič pred dvema letoma, takrat sva kampirala v Ankaranu in se naužila morja in sonca. Letos sva se odločila dopust preživeti med hribi in v mirnejšem okolju. Tako sva bila teden dni v Bohinjski Bistrici, en teden pa bova preživela v kampu Dolina. Med dopustovanjem v Bohinski Bistrici sva se odpravila v hribe in naredila kar lepo število kilometrov. Bilo je kar naporno, a hkrati lepo in zanimivo. Slovenija je res lepa in zanimiva ■dežela in kar žal nama je, da je nisva "odkrila” že prej. V prihodnje želiva to nadoknaditi. V kampu Dolina se počutiva prijetno in domače. Vse je čisto, predvsem pa je tu mir. Človek se tako res spočije, napolni svoje akumulatorje in počne tisto, kar se mu zljubi. Prijetno je brati, poslušati glasbo ati pa se odpraviti na krajši izlet. Dopust se počasi izteka, vendar leto bo kmalu na okrog in midva najbrž spet tu.” D. Naraglav Osrednje teme avgust 2004 Član upokojenske stranke o svoji kandidaturi za poslanca pravi: “Želim delovati tako, da zagotovimo zaposlitev zlasti mladini, da ohranimo obstoječa delovna mesta in da zagotovimo upokojencem vsaj relativno brezskrbno jesen življenja.” Združena lista socialnih demokratov je za kandidatko v 4. volilnem okraju izbrala Karmen Špiljak. Leta 1978 rojena Karmen je po izobrazbi univerzitetna diplomirana pobtologinja, trenutno pa je študentka podiplomskega študija Antropologije spolov na Institution Studiorum Humanitatis in se bo jeseni z magistrskega prepisala na doktorski študij. V Mladem Forumu ZLSD je aktivna že šest let, med drugim je bila njegova podpredsednica in predsednica nadzornega odbora, v preteklem mandatu pa tudi članica konference ZLSD. “Za mlade je značilno, da smo usmerjeni v prihodnost, ki jo želimo in Uidi zmoremo soustvarjati. Želja po spremembah in po politiki dejanj, ki bo namesto papirja pred očmi imela kvaliteto življenja vsakega državljana in državljanke, je bila povod za to, da sem sprejela ponujeno kandidaturo. Čas je, da se politika v svojih dejanjih vrne k človeku in se vpraša, kakšno je njegovo življenje. Nujen je razvoj aktivne mladinske politike na lokalni in nacionalni ravni, fleksibilen izobraževalni sistem, ki bo povezan s trgom delovne sile in oživitev lokalne skupnosti. Svojo energijo bom posvetila soustvarjanju družbe, ki bo temeljila na solidarnosti in socialni pravičnosti in kjer bo imel vsak, ne glede na kraj bivanja, starost, spol ali izobrazbo, dostop do znanja, zaposlitve ter možnost ustvariti si družino. Zmanjševanje družbene neenakosti (mladih, starejših, žensk, marginalnih skupin, socialno šibkih, nezaposlenih) pa je osnova za ustvarjanje politike enakih možnosti.” Kandidat Združene Uste v 5. okraju je Nikolaj Rak iz Latkove vasi. Rojen je bil v Podvrhu, izučil pa se je za poklic orodjarja. Ob delu je končal srednjo strojno šolo, nato pa je bil v podjetju SIP Šempeter zaposlen 31 let. Pred približno dvema letoma se je odločil za samostojno podjetništvo, ukvarja se s kovinsko obdelavo in gostinstvom. “V vseh mojih delovnih letih sem si nabral veliko izkušenj z ljudmi, ugotovil pa tudi dosti nepravilnosti na vseh področjih družbenega življenja, še zlasti na področju gospodarstva. Boli me srce, ko vidim, kaj se je naredilo s to dobno, njenim gospodarstvom in kmetijstvom. Zlasti na teh področjih bi se skušal kot poslanec vključiti v reševanje problemov. Ob tem so vebk problem mladi in pa pomoči potrebni starejši ljudje. Volilne obljube se bom trudil zares uresničiti.” Kandidat stranke Nova Slovenija v 4. okraju je Drago Podgorelec iz Žalca. Rojen je bil leta 1964, osnovno šolo pa je do 6. razreda obiskoval v Petrovčah, nato pa s šolanjem zaradi sektve nadaljeval v Žalcu. “Zaradi slabega materialnega in socialnega stanja sem se nato odločil, da šolanje prekinem in se zaposbm. Ob delu sem se vpisal na Srednjo ekonomsko šolo v Celju, ki pa je zaradi prezaposlenosti žal nisem mogel dokončati. Čeprav nimam formalne izobrazbe, imam vebko izkušenj na področju podjetništva in računalništva. Od leta 1992 vodim zasebno družinsko podjetje, ki med drugim vodi materialno poslovanje z računalniškim programom, ki sem ga napisal sam. Vebko prostega časa posvečam politiki in kulturi. Sem predsednik 00 Žalec, RO savinjsko-šaleške regije in član sveta pri Novi Sloveniji. Za kandidaturo na jesenskih volitvah sem se odločil, ker sem prepričan, da je Nova Slovenija zmožna ponuditi vohvkam in volivcem boljšo prihodnost, v kateri bo beseda demokracija dobila na svojem pomenu in ne bo le mrtva črka na papirju.” V 5. volilnem okraju je kandidatka N.Si Mateja Perger iz Preserij, ki je v tem mandatu svetnica občine Braslovče in podžupanja, zadolžena za področje kulture, športa, šolstva, sociale, zdravstva in turizma. Kot univerzitetna diplomirana ekonomistka je bila med drugim komercialna direktorica podjetja Klasje Celje, pred približno dvema letoma je bila imenovana za direktorico hčerinske družbe Klasje, d. d., lani pa se je zaposlila v podjetju Kota, d. d., pred kratkim pa postala namestnica direktorja v mariborskem podjetju Koloniale Veletrgovina. “Za kandidaturo na letošnjih državnozborskih volitvah sem se odločila, ker se žetim aktivno vključiti v kreiranje prihodnosti in odpravljanje nekaterih problemov, ki so posledica napačnih odločitev v preteklosti. Menim, da si vsi zaslužijo enake možnosti za razvoj svojih potencialov, na katerih bodo gradili svojo prihodnost. Moje vodilo pri dosedanjem delu je bilo, da moraš imeti pred seboj vedno jasne cilje in stališča, da pa je potrebno na poti do teh ciljev prisluhniti tudi pripombam in izkušnjam drugih.” Na tisti Slovenske ljudske stranke je v 4. volilnem okraju Majda Virant iz Žalca, ki sicer ni članica te stranke. Prihaja iz Joštove družine iz Gotovelj, kot inženir kemijske tehnologije pa je že ves čas zaposlena na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, kjer vodi odde- lek za pivovarstvo. “Delam na raziskovalnem, strokovnem, izobraževalnem in svetovalnem področju, vse od raziskav do trženja, in sicer za slovensko pivovarsko industrijo ter hmeljarstvo, predvsem v smislu določevanja pivovarske vrednosti hmelja, kar je najpomembnejši parameter za trženje hmelja. Za zasluge na področju dela v hmeljarstvu sem prejela odlikovanje Vitez hmeljarstva, ki ga podeljuje Mednarodno hmeljarsko združenje. Sem tudi član Evropskega pivovarskega združenja in v okviru tega delujem v dveh strokovnih odborih, katerih člani so lahko samo vrhunsko priznani strokovnjaki. Za poslansko kandidaturo sem se odločila, ker bi želela, da bi biti naša dolina in njeni ljudje, ne le hmeljarji, srečni, zadovoljni in da bi živeti tako kot nekoč oziroma da bi živeti bolje. Možnosti za to so.” V 5. volilnem okraju na tisti SLS kandidira Anton Grobler iz Pondorja. Inženir strojništva je zaposlen v Aero, d. d., Celje kot tehnični vodja lepilnih trakov v programu LT Šempeter. Doma ima manjšo kmetijo, usmerjeno v hmeljarstvo. Politično je že dolgo aktiven, vse od ustanovitve Slovenske kmečke zveze je član strake, dvakrat je bil občinski svetnik nekdanje občine Žalec, aktiven v takratni krajevni skupnosti Tabor, zdaj v občini Tabor. Je predsednik občinskega odbora SLS Tabor. “Država Slovenija vedno bolj zapostavlja podeželje. Tako kot v predhodnih bivših režimih se vse ustanove koncentrirajo v Ljubljani. Sprejemajo se vedno novi zakoni in ukrepi, davki in dajatve, ki zavirajo razvoj podeželja, delovanje matih podjetnikov, trgovcev in storitvenih dejavnosti. Za visoko šolstvo hočejo uvesti šolnine, kar je z vidika potrebe po več znanja med Slovenci nesprejemljivo. Za gospodarstvo so pomembni razvoj, znanje in inovativnost, ne pa več dela in produktivnost, kot govorijo nekateri vodilni politiki. S svojo prisotnostjo v državnem zboru bom skušal preprečiti nelogične zakone in ukrepe, ki škodijo večini državljanov.” Na tisti Stranke mladih Slovenije v 4. okraju kandidira Robert Smodej iz Šempetra, ki je bil rojen leta 1979 in je izredni dijak srednje turistične šole, po poklicu pa kuhar. Je soavtor kuharske knjige za diabetike, sedaj pa pripravlja novo knjigo o zdravi prehrani. “Ukvarjam se z mladinsko problematiko in sem predstavnik mladih v krajevni skupnosti Šempeter. Sem organizator mnogih kulturnih in športnih prireditev, sodelujem pa tudi pri raziskavi Cindi - raziskava o kvaliteti življenja Slovencev. Glavni razlog za mojo kandidaturo je, da približam mladin- sko problematiko in Savinjsko dolino Ljubljani. V primeru, da bom izvoljen, bom zastopal načela zdrave družbe za mlade ter se trudil povrniti občutek pripadnosti mladih v Savinjski dolini.” V 5. okraju za SMS kandidira Danijel Novak z Ložnice, rojen leta 1975. Zaposlen je v podjetju Skupina Atlantis in kot samostojni svetovalec se večinoma ukvarja z vodenjem projektov in načrtovanjem informacijskih sistemov. “Že kot študent sem se trudil, da bi s svojim delom pomagal mladim pri doseganju zastavljenih ciljev. S tem namenom sem se pridružil Stranki mladih Slovenije že v samem začetku. Tako sem se leta 2000 odločil za kandidaturo na volitvah v državni zbor. Prav tako sem leta 2002 kandidiral in bil izvoljen v občinski svet občine Žalec. Iddi letos sem se za kandidaturo odločil z namenom pomagati mladim pri doseganju zastavljenih ciljev, predvsem v politiki, kjer mladi nimajo neposredne možnosti zagovarjati svojih interesov, predvsem na področjih zaposlovanja mladih, stanovanjske problematike mladih, šolske problematike in sodelovanja mladih pri razvoju v gospodarstvu in na drugih področjih.” Slovenska nacionalna stranka ima tudi v 4. in 5. volilnem okra ju istega poslanskega kandidata. To je znani modni oblikovalec in podjetnik Peter Thaler. “Živim in ustvarjam v Celju, zaposlujem devet šivilj in imam svojo blagovno znamko, s katero se počasi uveljavljamo. Glede na to, da že 15 let intenzivno delam v gospodarstvu, spoznavam določene napake, ki jih počenja trenutna vladajoča garnitura. Z nekaj minimalnimi spremembami bi bilo lahko precej drugače. Imam veliko idej, kako spet narediti delo častno in stimulativno, tako da bi se pričeti zavodi za zaposlovanje spet prazniti, ljudje pa bi našli smisel in možnost preživetja z delom. V zadnjih petih, šestih letih je delo ne le podcenjeno, ampak je pri nas delati celo neumno.” Stranka ekoloških gibanj Slovenije se bo prav tako udeležila volitev z dvema kandidatoma, ki pa bosta potrjena šele danes, zato o imenih do zaključka naše redakcije v regijskem odboru te stranke še niso želeti govoriti. Ttidi stranka Slovenija je naša bo imela poslanska kandidata, vendar kandidacijski postopek še ni končan. Za 4. okraj odločitev strake o kandidatu še ni znana, v 5. okraju pa kandidira Franc Rančigaj z Gomilskega. Dipl. univerzitetni strojni inženir je zaposlen na Inšpektoratu za delo RS. V občinskem svem občine Braslovče je svetnik, kandidiral je na nestrankarski tisti Za razvoj občine in enakopravnost občanov. Zdaj je član pred kratkim ustanovljene stranke Slovenija je naša, v kateri je tudi član sveta. “Vzgojen sem bil v duhu, da nikoli več ne bi smelo biti Slovencev na Orle in Sokole, tako kot v preteklosti. Glede na delovne izkušnje se čutim strokovno kompetenten sodelovati pri upravljanju države. Za uspešno delovanje družbe je potrebno zagotoviti učinkovit sistem državne uprave, ki bo zagotavljal enake možnosti za vse državljane. Strokovni diferenciaciji ljudi se ne moremo izogniti, za sožitje pa je potrebno nujno povezovanje ljudi v okviru neformalnih organizacij oziroma društev, za kar se bom posebej zavzemal.” Svoje kandidate za poslanca bo imela tudi novoustanovljena stranka Aktivna Slovenija. V 4. volilnem okraju je njena kandidatka Karmen Fijavž, za 5. okraj pa odločitev o kandidatu še ni znana. K. Rozman Poletna seja preboldskih svetnikov Pravilnik o delovanju občinskega sveta občine Prebold ne predvideva korespondenčnih sej, zato so se preboldski svetniki sredi julija zbrali na kratki seji in potrdili predlog programa priprave regionalne zasnove prostorskega razvoja savinjske statistične regije. Predlog so svetniki potrditi v predloženi obliki brez razprave, pod točko razno pa sprejeti odstopno izjavo svetnika Franca Rezarja, ki zaradi službenih obveznosti ne more biti prisoten na sejah občinskega sveta. Mandat je prešel (po številu glasov) na drugo kandidatko z tiste LDS, to pa je Boža Verdev iz Kaplje vasi. Svetniki so sprejeti tudi sklep o pristopu k digitalizaciji prostorskega plana občine, za kar bodo pridobiti sofinanciranje s strani države v višini milijon tolarjev. K.R. Žalski borci na Rinki Člani občinske organizacije zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Žalec in drugi gostje so se v soboto pri Lovski koči na Rinki nad Gotovljami zbrali na tovari- Žalec Ernest Ramšak in direktor občinske uprave občine Žalec Stojan Praprotnik. V nadaljevanju so v svoje vrste sprejeti enajst novih članov ter jim izročiti članske izkaznice. V kulturnem programu je Jožica Ocvirk Del udeležencev sobotnega srečanja borcev na Rinki škem srečanju. Zbrane je najprej nagovoril predsednik žalske borčevske organizacije Stanko Zupanc, nato pa so spregovoriti tudi predsednik območnega odbora zveze združenj borcev Viti Petek, predsednik Mestne skupnosti recitirala nekaj pesmi, na harmoniko pa je zaigral Fonzi Lesjak. Sledilo je družabno srečanje, kjer so v sproščenem pogovoru obujati spomine. T. Tavčar Registracija vodnih virov Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je pred časom pozvalo vsa gospodinjstva, ki se oskrbujejo s pitno vodo preko lastnih vodnih virov, da si pridobijo dovoljenje za uporabo zajetja. V javnosti se je pojavilo več razlag, kdo mora pridobiti dovoljenje za rabo vode in kaj bo po 10. avgustu, ko se je iztekel rok za posredovanje vlog na Agencijo RS za okolje. Zakon, po katerem država zahteva registracijo vodnih virov, je posledica prilagajanja evropski zakonodaji in se nanaša na vse vodne vire, razen kapnic. Registracija vodnih virov je brezplačna, vse vloge, ki bodo prispele na agencijo po 10. avgustu, pa bodo obravnavane enako kot tiste prej in torej zamuda vsaj zaenkrat ne bo sankcionirana. Gre torej za registracijo obstoječega stanja, podobno kot je bila pred leti legalizacija črnih građen. Vodna pravica je vsem podeljena brezplačno. K. R. avgust2004 Podjetništvo Razvojna agencija Savinja, PRODAJA VOZIL ■ PRENOS LASTNIŠTVA > ODKUP VOZIL ' MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO ' VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI __________________Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo. UGODNI BANČNI KREDITI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING 00 6 LET GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOUČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA, M|. GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzenjring.si Desetletje prijaznih nakupov na Vranskem č : ' •- Lansko leto je pekarna Brglez praznovala 20-letnico svojega delovanja. Obeležili so jo z odprtjem dveh novih lokalov slaščičarn na Polzeli in v Šempetru. Tudi letošnje leto je v znamenju jubileja, saj mineva deset let, kar je Vransko dobilo novo trgovino podjetja Brglez in z njo tudi pestro, ugodno in kakovostno trgovsko ponudbo. Vseh deset let je bila Brglezova trgovina na Vranskem lokal, ki ga je vredno obiskati in si ob pestri ponudbi, ugodnih cenah in prijaznih prodajalkah polepšati dan. Vsak nakup v tej trgovini in vseh ostalih trgovinskih lokalih podjetja Brglez je tudi priložnost za sodelovanje v dveh nagradnih igrah. Prva prinaša vrednostne bone za jedačo in pijačo na prireditvi Zvestoba se nagrajuje, druga pa prinaša nagrade srečnim izžrebancem posebnih srečk, ki jih kupci prejmejo ob določeni vsoti nakupa. Pek in podjetnik Roman Brglez je s svojo odprtostjo, prijaznim odnosom do sodelavcev, poslovnih par- tnerjev in kupcev postal priljubljen in spoštovan podjetnik, ki uspešno vodi 70-članski kolektiv. Začel je skoraj iz nič, danes pa lahko s ponosom gleda na svojo razvojno pot. Vransko je bila njegova odskočna deska in kraj, kjer je zaoral globoko brazdo svoje poslovne uspešnosti. Ta v veliki meri sloni na življenjski filozofiji, da je le zadovoljen delavec dober delavec in zadovoljen kupec dober kupec, ki se vedno rad vrača. Njihov slogan Zvestoba se nagrajuje to iz leta v leto tudi dokazuje. To dokazuje tudi stalna širitev trgovskih in gostinskih lokalov slaščičarn, ki prinašajo nova delovna mesta, hkrati pa Uidi omogočajo večjo prodajo lastnih proizvodov. Brglezovim lokalom v Žalcu, Grižah, Celju, Petrovčah, Vrbju, na Polzeli, v Šempetru, na Vranskem, v Velenju in Zagorju se bo te dni pridružil lokal v Kamniku. Desetletnica izgradnje novega objekta s prostorno trgovino, gostinskim lokalom, skladiščem in poslovno-proizvodnimi prostori na Vranskem bo tako obeležena z novo pomembno pridobitvijo v Kamniku. Vsako odprtje Brglezovega lokala je praznik za lokalno prebivalstvo. Kako tudi ne, saj je vse, kar se poje in popije ta dan v novem lokalu, brezplačno. D. N. Nekdanji zdravstveni dom na Vranskem je že 21 let pekama in poslovni prostor podjetja Brglez. Pred desetimi leti seje temu objektu pridružil nov objekt s sodobno trgovino, bistrojem in poslovno-proizvodnimi prostori. Letos 20 milijonov parov nogavic Tovarna nogavic Polzela je v letošnjem poletju na domačem in tujem trg prodala nekaj več kot 10,5 milijona parov nogavic in tako ustvarila 36 milijonov tolarjev dobička. Do konca leta naj bi prodali 20 milijonov parov nogavic in imeli okoli 4 milijarde tolarjev prihodka. Na nemškem trgu, ki je med njihovimi najpomembnejšimi zunanjimi trgi, nameravajo prodajo povečati za deset odstotkov, več zaslužka pa si obetajo do konca leta zaradi zmanj- šanja dodelovnih poslov, razvoja novih tehnologij ter uvajanja izdelkov z višjo vrednostjo. T. T. GARANT, d. d., POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA NAVDUŠENJE OB SLOVENSKI KVALITETI! tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 NOVO SESTAVLJIVI PROGRAM ZA OPREMO DNEVNIH SOB - OLJKA Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 03/703 71 30, 703 71 31, E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si NEUKA POLETNA AKCUS! POHIŠTVO GAR S kampi tudi stacionarni gosti S pričetkom septembra se počasi izteka turistična sezona, ki letos ne bo tako uspešna kot so jo turistični delavci napovedovali glede na zasede- Dolina v Dolenji vasi, ki se lahko pohvali z več kot 40-letno tradicijo in mnogimi priznanji za najlepše urejen kamp v kategoriji manjših kampov v Sloveniji, ter kamp Park v Miren in lepo urejen kamp Dolina z bazenom in preko 40-letno tradicijo nost hotelov ob morju, v zdraviliščih in drugih naših turističnih centrih v času velikonočnih in prvomajskih praznikov. Slabo vreme, sluzavost morja pa morda tudi tanjše denarnice Avstrijcev, Nemcev in državljanov drugih evropskih držav so k nam pripeljale manj turistov, kot smo si jih želeli in pričakovali. Kakšen kos turistične pogače nam bo prineslo letošnje leto, je in bo tudi v naslednjih tednih odvisno od tega, koliko turistov bomo uspeli zadržati v dolini za dan, dva ali več. V preteklosti se s tem ne moremo pohvaliti, saj ogromne reke turistov, ki potuje skozi našo dolino, ne znamo dovolj pritegniti s svojo ponudbo. Jama Pekel, Rimska nekropola, muzej motociklov, gasilski muzej in še nekatere druge turistične destinacije so nadvse pomembne točke za privabljanje gostov. Izjemno veliko vlogo pa imajo tudi kampi, kjer gostje preživijo noč, dan ali dva pa tudi več dni. Če se odločijo kampirati za več kot kakšen dan, se odpravijo spoznavat naravne, kulturne in druge znamenitosti. V Savinjski dolini v Preboldu smo imeli kamp, ki bi, če bi še deloval, lahko kmalu praznoval abrahama. V kampu se je svoje dni trlo gostov iz vse Evrope, že pred osamosvojitvijo pa so se njegova vrata povsem zaprla. Letos naj bi ponovno zaživel z nekoliko drugačno vsebino, saj naj bi v njem kampirali predvsem jadralni padalci. Če se bo to res zgodilo, bomo imeli na območju občine Prebold kar tri kampe. Pred časom je deloval tudi kamp na Vranskem. Ob dveh klavrnih usodah nekdanjih kampov pa sta toliko svetlejša primera kamp ALEA PODJETJA ZA TRGOVANJE NA DEBELO IN INŽENIRING Glavni trg 12, 3000 CELJE ODDAMO V NAJEM VEČ PISARN - na Filipovem trgu v Žalcu in - na Glavnem trgu 15 v Celju ODDAMO ALI PRODAMO - več pisarn in lokalov v stavbi Corona v Žalcu. PRODAMO - 1/3 del vrednosti apartmaja v Atomski vasi v Podčetrtku (pravica razpolaganja). Informacije na lei: 03 428 2710, 031 343 913. Latkovi vasi ob Savinji, ki uradno deluje od maja 2001 in sodi v sklop Gostišča Plevčak. Kampa smo obiskali tudi mi in lastnike povprašali, kako so zadovoljni z letošnjim obiskom. Najprej smo se v kampu Park pogovarjali z Marinko Plavčak, ki se že lep čas svojega življenja ukvarja z gostinsko dejavnostjo in turizmom. “Glede na to, da naš kamp letos deluje šele četrto leto in da še nismo uspeh priti v vse ah vsaj v najpomembnejše turistične kataloge, smo z obiskom zadovoljni. Z odprtjem meje ob vstopu Slovenije v EU sem pričakovala povečan priliv gostov. Teh je letos res več kot v preteklosti, vendar pa še vedno ne toliko, kot bi si želeli, oziroma kolikor to dovoljujejo naše prostorske kapacitete. Naši gostje so v glavnem turisti, popotniki, ki želijo videti in spoznati Slovenijo, njene lepote in druge turistične zanimivosti. Vsi so nad Slovenijo navdušeni. Zanje smo lepa dežela, urejena, prijazna in gostoljubna. Mislim, da so Marinka Plevčak to naše vrednote, za katere bo z lastnimi pa tudi skupnimi močmi potrebno narediti še kaj več kot doslej. Turizem smo ljudje, kot pravi slogan TZ Slovenije, in mislim, da je to še kako pomembno poudarjati na vsakem koraku, ob tem pa tudi skrbeti za ustrezno promocijo in kakovostne turistične storitve.” In kako letošnji obisk ocenjuje Tomaž Vozlič iz kampa Dohna, ki nadaljuje delo svojih staršev izpred štirideset in več let. “Letos je gostov manj kot prejšnja leta. Kje je potrebno iskati vzroke za to, bi težko rekel. Vsi so nekako napovedovali turistični bum ob vstopu Slovenije v EU, vendar tako kot vsi ostali tudi jaz opažam, da je za 15 do 20 odstotkov manj gostov. Ah je za to krivo vreme ali splošno stanje v Evropi, bi težko rekel. Zagotovo pa primanjkuje denarja tudi v Evropi. Naš kamp je mnogim našim gostom že dobro poznan in se vanj vračajo vsako leto. Povratnikov je kar okrog 80 odstotkov. Tega sem zelo vesel, saj to kaže, da so zadovoljni z našo ponudbo in storitvami. Vsakič, ko pridejo, radi rečejo, da so prišli domov. V našem kampu se dobro počutijo, ker je čist, urejen, miren in jim nudi vse možnosti tudi za stacionarni dopust. Ob vsem tem pa poskrbimo tudi za skupna druženja ob kavi, žaru in še čem. Čas, ki ga preživijo pri nas, izkoristijo za spoznavanje naše doline in obiske zanimivosti, ki jih ponuja naša bhžnja in daljna okohca. Savinjska dohna jim je všeč tudi zato, ker m ni masovnega turizma, turistične gneče in so tako bolj v neposrednem stiku z okoljem in ljudmi, njihovim življenjem in delom. Morda je tudi to prednost kampov, kot je naš.” D. Naraglav Tomaž Vozlič Kaj je narobe s tem oglasom? Če se ne spomnite ničesar oziroma je vaš odgovor "nič", imate prav. Vaše kritike, pohvale in naročila sprejemamo na številko:041/387/888 in na e-naslov:pinka@email.si ! Samo za tiste, ki si zares želijo oglaševati! STORITVE ___________________,__ETSKl PÒSNETKI, VRIŠI OBJEKTOV, VPJSI ETAŽNE LASTNINE, SPREMEMBE RA „GEODETSKI NAČRTI PO KONČANI GRADNJI, INŽENIRSKA ■ " M UREJANJE MEJ, DELITVE PARCEL, GEODI IETKI, ZAKOUČBE, RABE ZEMLJIŠČ, GEODEZIJA Projektiranje Nepremičnine \ NIZK^GRAD&J^ I CENITVE NEPREMIČNIN (g />\ ‘ NIZKE GRADNJU, PROJEKTIRANJE HlS PO VAŠI ŽELJI -, ' - tL' - - r r , OD ZAČETKA DO Tete 03/710-38-10 GSM: 03*f7 305-814 ... ft \\ \___ avgust 2004 URIZEM Savinjske doline • TURISTIČNI • KOTIČEK • um Pohod po hmeljski poti 28.8.2004 ob 9.uri pred dvorcem NOVO CELJE Prijavnina 500,00 SIT (darilo ter okrepčila ob poti in na cilju) 14 km dolga pot Novo Cdje-rifarà -ŠeiJd most-Rimska rràropota vŠan^etrii-Žalec, HP-Novo C«^e Organizatorja: Zavod za kulturo, šport in turizem, Žalec, in Zveza turističnih društev občine Žalec Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34 zveza turiste«! dndtm/ Pohod po hmeljski poti Zveza turističnih društev občine Žalec skupaj z Zavodom za kulturo, šport in turizem, Žalec vsako leto zadnjo soboto v avgustu organizira pohod po hmeljski poti. Začetek in konec poti je pred dvorcem v Novem Celju, kjer je bil eden prvih nasadov hmelja v Savinjski dolini. Josip Bilger, takratni oskrbnik dvorca, je leta 1876 zasadil prvi hmeljski nasad, zato štejemo to leto za začetek sodobnega hmeljarstva. Sam dvorec Novo Celje je bil zgrajen v slogu dunajskega Schönbrunna sredi 18,stoletja. Skupaj 14 km dolga pot vodi med hmeljišči do rib- Utrinek z lanskega pohoda nika Vrbje, ki se lahko pohvali z bogato “oro in favno. Na tem področju je bilo opaženih več kot 130 vrst ptic. Nadaljevali bomo pot ob Savinji in pri mostu v Šeščah skrenili med hmeljišči proti Šempetru do Rimske nekropole, drugega naj-večjega ohranje- - zveza turističnih društev nega arheološkega parka v Evropi. Iz Šempetra se bomo preko Žalca, mimo Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo, ustanovljenega leta 1952 za pospeševanje razvoja slovenskega hmeljarstva, vrnili v Novo Celje. Na pohod se bomo odpravili ob 9. uri. Prijavnina 500 SIT zajema okrepčila ob poti in na cilju ter darilo, za katerega pa je potrebno zbrati tudi žige na vmesnih postankih. Informacije: TIC Žalec, (03) 710 04 34. Majda Potočnik, vodja liC-a Trgovine z gradbenimi materiali sam PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS Tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53 Faks: 03 570 22 51 TRGOVINA NAZARJE Tel.: 03 839 41 90, 03 839 41 91 Faks: 03 839 47 72 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE - OD TEMELJEV DO STREHE: zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, kopalniško opremo, fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, električno in ročno orodje, opremo za gradbeništvo, elektro in vodovodni inštalacijski material, vrtičkarski in kmetijski program. Prodaja tehničnih in gospodinjskih plinov STORITVE GRADBENEGA INŽENIRINGA IZVAJANJE VSEH VRST GRADBENIH IN VZDRŽEVALNIH DEL RAČUNALNIŠKO PROJEKTIRANJE KOPALNIC Z IZVEDBO V salonu keramike širok izbor keramike in kopalniške opreme Prodaja Schiedel dimnikov z montažo po ugodnih cenah UGODNE CENE - STREŠNIH KRITIN IN TOPLOTNIH IZOLACIJ Dostava na dom, ugodni bančni krediti, plačilo na odlok preko trajnika. Kartica zvestobe vam prinaša popuste in številne druge ugodnosti. Prodajna akcija skupine Dtopdom od 27. 8. do 18. 9. 2004, preko 100 artiklov po zelo ugodnih cenah. V SAM-u NISI NIKOLI SAM! JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/612 731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDt\jO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. 0GLAŠIJJTE V UTRIPU SAVINJSKE DOLINE! Pravilnik o ocenjevanju kraja Člani upravnega odbora Turističnega društva Šempeter so na redni seji, Id so jo pripravili še pred dopusti, obravnavali in sprejeli Pravilnik o ocenjevanju krajev, hiš in kmetij na področju Krajevne skupnosti Šempeter. Ta pravilnik je nastal v okviru projekta Moja dežela pa bo nadaljevala v enem od jesenskih mesecev. Trem najlepšim hišam in dvema kmetijama bodo podelili priznanja, najlepši vasi pa poleg priznanja tudi nagrado. Nagrade in priznanja bodo podeljevali vsako leto na občnem zboru društva. Z aktiviranjem tovrstne komisije si TD Šempeter prizadeva vzpodbuditi krajane k urejanju okolice, kajti le lep, čist in urejen kraj je prijeten za bivanje in hkrati vabljiv za obiskovalce, ki jih v poletnih mesecih ne manjka. Kot pravi predsednica TD Šempeter Metka Vočko, je lepo urejen kraj pomembna popestritev turistične ponudbe. D. N. Lastnik hiše na sliki je ljubiteljski vrtnar Tine Štorman, ki je lansko leto prejel priznanje TD Šempeter. lepa in gostoljubna. Na osnovi pravilnika bo v prihodnje potekalo tudi ocenjevanje hiš, kmetij in najlepše vasi v KS Šempeter. Tričlanska komisija je v prvih poletnih dneh že opravila prvi ogled, s svojim delom SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GOR1LCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • BOJLERJEV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OUNIH GORILCEV ATRI) Stanovanjska zadruga z. o. o. POSLOVNA ENOTA ŽALEC; Ulica talcev 1/a, 3310 ŽALEC Tel.: 03/713 32 10, GSM: 051 352 603 E-mail: sz-atrij@siol.net, ww.sz-atrij.si PRODAMO: - dvostanovanjsko starejšo hišo v centru Braslovč (potrebna obnove), cena 18.000.000,00 SIT; - 4 ss v Žalcu v bloku 5/6 nadst. (duplex) z uporabno površino a. 200 m2, cena 25.000.000,00 SIT; - 4 ss Glazija Celju 3/4 nadst. (duplex) z uporabno površino 137 m2, cena 1029 EUR/m2; -1,5 ss (mansarda) v hiši v Kasazah v izmeri 45 m2, cena 4.500.000,00 SIT; - poslovni prostor v centru Šempetra v Savinjski dobni z uporabno površino ca. 200 m2 in lastnim parkirnim prostorom ter dvoriščem, cena 42.000.000,00 SIT, poslovni kompleks z zemljiščem in novim poslovnim objektom, primeren za proizvodno skladiščno cono v Zaloški Gorici, cena 2.000.000,00 EUR; - gostinski lokal v neposredni bližini Žalca (idilično okolje), cena 65.000,00 EUR; -1,5 ss v Slovenskih Konjicah v izmeri 49 m2 (mansarda), cena 750 EUR; - kmetijo v okolici Laškega (ca. 7 km izven) z veliko gozda in pašnikov, cena 22.000.000,00 SIT. ODDAMO: - 2,5 ss + gostinski lokal v okolici Šempetra v Savinjski dobni, cena po dogovoru; - poslovni prostor, primeren za živilsko dejavnost, v Žalcu v izmeri 40 m2, cena najema 250 EUR; - več poslovnih prostorov (3 \ 24 m2) v Žalcu, cena 6,5 EUR/m2 + stroški; - poslovni prostor v Žalcu na zelo prometni legi z lastnim parkirnim prostorom (zaželena dejavnost: bančništvo, predstavništvo, parfumerija), cena po dogovoru; - 2,5 ss v okolici Šmartnega ob Dreti (v stanovanjski hiši), cena najema 50.000 00 SIT. PRODAMO TUDI: - hišo in prizidek (prej ključavničarstvo) ter pripadajoče zemljišče v Laikovi vasi, cena 18.000.000,00 SIT; - prodamo parcelo v Latkovi vasi v vebkosti 1140 m2 v industrijski coni, cena 30 EUR/m2; - starejšo hišo v Dobrni (Lokovina) na zanimivi lokaciji (hiša 103 m2, dvorišče+ travnik 839 m2) cena 9.200.000,00 SIT Politične stranke avgust 2004 Poletje se počasi pomika v objem jesenskega barvanja narave. Pravzaprav nam je letos kar občutno manj vroče kot lani; morebiti je to napoved vroče politične jeseni, kar vsaj za politične stranke pomeni polno angažiranost z volilnimi opravili. V septembru sledi predstavljanje kandidatov in seveda 3. oktober, ko bo vse jasno za naslednja štiri leta. SDS bo nastopala v obeh volilnih enotah: v 5. volilni enoti bo ponovno kandidiral Franc Sušnik, ki kot poslanec zaključuje prvi mandat, v 4. volilni enoti pa bo kandidat Ljubo Žnidar, uspešen župan občine Polzela, ki prav tako ni neznan v našem okolju. O vseh javnih predstavitvah in aktivnostih naših kandidatov bomo javnost sproti obveščali. Trenutno je aktualna interpelacija vladi, ki od odgovornih zahteva prikaz realne slike vodenja države, saj stanje ni takšno, kot ga je bilo glede na njihove napovedi pričakovati. V obsežnem gradivu je predstavljena inventura, iz katere izžarevajo neizpolnjene obljube volivcem, slabo vodenje države in predvsem razraščanje korupcije in kli-entelizma. Razprava sama prihaja ob pravem času, saj je pošteno in politično higiensko, da se ob zaključku mandata natančno pregleda opravljeno delo. Druga boleča točka Ropove vlade je vnovično katastrofalno poslabšanje odnosov na južni meji, kar zopet govori v prid neumestne poteze menjave zunanjega ministra. Ošabnost in oholost tudi v politiki ne Utritiek iz Lepene prineseta pozitivnih rezultatov. A Pozejdon. SDS sin Kronosov, se s konji zlate grive na zlatem vozu še vedno vozi po morju, ki mu ga je njegov brat Zeus dodelil v oblast. Koliko simbolike je v teh bajkah?! Burni so pretresi na svetovnem prizorišču, če izvzamemo le dviganje cene nafte, ki je na nek način povezana z dogajanji v Iraku. Iddi v ZDA se čuti vonj po volitvah, saj so demokrati zelo aktivni s promocijo Johna Kerryja in G. W. Bushu ne bo lahko, saj so izgledi za njegov ponovni mandat precej nejasni. Aktivnost občinskega odbora SDS-a je bila v juliju usmerjena v organizacijo izleta, ki je tokrat dobil nove razsežnosti. Izleta, ki smo ga organizirali skupaj z ženskim odborom SDS-a celjske regije, se je udeležilo 140 članov in simpatizerjev. Z nami sta bila tudi kandidata za volitve v DZ, in sicer Franc Sušnik in Ljubo Žnidar s soprogama. Pot nas je vodila po kratkem postanku na Brezju do Kranjske Gore, preko Vršiča v Lepeno, kjer smo po prijetnem popoldnevu prisostvovali slovesnosti ob 10-letnici tabora SDS, nato pa se je v naši sredini pomudil še predsednik Janez Janša. Vrnili smo se polni lepih in prijetnih vtisov. Za 00 SDS Žalec Januš Rasiewicz Poletni čas je pri koncu in spet se bo začela šola. Spet se bodo učenci in dijaki z mešanimi občutki napotili v šolske klopi. Nekateri so veseli snidenja s svojimi prijatelji iz šole, drugi bi rajši uživali v prostem času, ki ga ponujajo počitnice, tretji bi želeli malo obojega. Vendar šola se pričenja in tu ni kaj dosti izbire. Prav tako nimamo izbire vozniki. Otroci, ki so na poti v šolo in iz nje, morajo tako ali drugače prečkati cesto, počakati avtobus in podobno. Prav tako se počitniška razigranost ne preneha s prvim dnem šole. Zato je nujno, da vsi za volanom o tem razmišljamo in prilagodimo svojo vožnjo novim razmeram. Vse voznike v imenu vseh šolarjev, dijakov in mladih prosim, da vozite počasi, previdno in strpno, ker lahko na ta način preprečimo marsikatero nesrečo. Ob koncu počitnic pa smo pri Stranki mladih Slovenije za otroke, mlade in mdi starejše pripravili likovni dan v mestu Žalec. Likovni dan bo v soboto, 28. avgusta, ob 10. uri v mestnem parku v Žalcu. Vsi, ki bodo želeli risati, bodo dobili liste in barvice, nato pa se napotili po Žalcu in risali. Najboljše slike bomo tudi nagradili s praktičnim nagradami ter jih razstavili v mesecu septembru v Medobčinski matični knjižnici Žalec. Seveda pa smo tudi med počitnicami organizirah nekaj prireditev, nekaj smo jih sponzorirali, nekaj strankamladihslovenije www.srns.si pa jih seveda še bomo. Pa naj naštejem le nekaj izmed njih; praznovanje vstopa Slovenije v Evropsko unijo v Šempetru, koncert skupine California v Šempetru, prireditev Hroščevanje v Ločici, tekmo slovenskih duhovnikov proti mladim iz Šempetra, odbojkarski turnir v Braslovčah, nogomet na mivki v Šempetru in tako naprej. To priložnost pa naj izkoristim tudi za iskrene čestitke naši Žalčanki Urški Žolnir za osvojeno bronasto medaljo v judu na olimpijskih igrah 2004 v Atenah, ki je s tem ponesla glas našega mesta Žalec in celotne Savinjske doline v svet. Prav tako pa vse čestitke Katji Topovšek iz Grajske vasi za naslov državne prvakinje v jui-jitsu. Vse čestitke, Urška in Katja, in le tako naprej. za LO SMS Žalec Robert Smodej Z izkušnjami pridobljeni odgovori za prihodnost! Letošnje leto bo že tretje zapovrstjo, ko želimo kot stranka nastopiti na državnozborskih volitvah. Vsake volitve kažejo preizkus preteklega obdobja. Kot koalicijska stranka smo prepričljivo dokazali, da bi brez našega sodelovanja reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja težko zavarovali. Glas ljudi tretjega življenjskega obdobja bi bil zagotovo brez našega uspešnega sodelovanja slabo slišen. To dokazujejo novi pritiski in grožnje o novi potrebi pokojninske reforme in novo znižanje pokojnin. Kot upokojenci ne bomo pristali na nove predloge za zniževanje pravic iz pokojnin, na postopno zniževanje zdravstvenih pravic in na kratenje pravic iz obeh zakonodaj. V preteklosti smo solidarnostno pokrivali vplačevanje v vzajemno blagajno in nismo pripravljeni plačevati več. V času zaposlitve smo trdno delali, po rednem “šihtu” še udarniško, vse za boljše življenje Slovenk in Slovencev, pa tudi za boljše življenje naših zanamcev. Država je s predčasnim upokojevanjem in privilegiranimi pokojninami kriva za naraščanje upokojenskega prebivalstva. In tisti, ki so to povzročili, naj to tudi plačajo. Ni pa nas potrebno označevati kot hromitelje države, da spodkopavamo nje temelje, da bomo spravili državo na boben. Zavedamo se, da ni nič dano od boga. Naše pokojnine so zaslužene, prigarane v 48-umem delovnem tednu in tako nima nihče pravice zmanjševati pokojnin. DeSUS Vodilni morajo pognati kolo napredka in mlade spodbuditi k zaposlovanju. Več bo zaposlenih, manj bo socialno ogroženih ljudi. Za mlade je danes pomembno izobraževanje, vama zaposlenost in primeren zaslužek. Veliko smo prispevali k razvoju države, zato hočemo biti v njej deležni deleža, ki smo ga vsak mesec redno prispevali v državno blagajno. Prepričani smo, da gre za pošteno zasluženo pokojnino, pomoč ljudem na domu in možnost bivanja v domu za starejše občane. Še veliko bomo imeb dela na področju socialnega varstva, ki se vedno bolj krči, obljubljajo se nove reforme, ki prinašajo zmanjševanje pravic na škodo in breme prebivalcev Slovenije. Zato bo potrebno veliko moči in razumevanja med delavstvom in upokojenci, solidarnosti in enotnosti in upoštevanja drug drugega. Z izvolitvijo naše stranke lahko tudi v prihodnosti pričakujemo trdne branitelje ustave, za mladino pa več dela in blagostanje. Kot stranka smo odprti za vsakogar. Nimamo ideološko obremenjeni in smo odprti za vse polnoletne državljanke in državljane Republike Slovenije. Preprečevati pa želimo vsako najmanjše razvrednotenje NOB-ja, s katerim smo zgodovinsko utemeljili našo evropsko samobitnost, brez nje ne bi bilo samostojne Slovenije. V državnem parlamentu smo potrdili ustavno pravico o pokojnini, saj je pokojnina postala ustavna kategorija. V prihodnosti se bomo zavzemali za poštenost in solidarnost, za enake možnosti pri vzgoji in izobraževanju in zaposlitvi, za boljši položaj upokojencev invalidov borcev, za delo, ki bo dobro in pošteno plačano. Želimo imeti pravno državo, večjo učinkovitost sodstva, zavzemali se bomo za pravično obdavčeno premoženje. Pričakujemo strpnost in modrost. Ostanimo tudi v prihodnosti prijatelji. Ivan Jelen Pred volitvami Le še dober mesec dni nas loči od volitev poslancev v državni zbor, prvih, odkar je Slovenija članica Evropske unije. Te volitve so prav zato enako pomembne in prelomne kot tiste izpred dvanajstih let, ko so se takratni volivci in poslanci soočili s tako-rekoč povsem neznanim in novim področjem dela, kot je bilo oblikovanje samostojne slovenske države. Tozadevnih poslanskih in volilnih izkušenj je zagotovo dovolj, vendar pa smo zopet na začetku. Zakaj? Z vstopom v EU je namreč slovenski parlament postal eden izmed evropskih nacionalnih parlamentov in je prav vse njegovo delo in odločitve vezane na skupne evropske usmeritve. S spremembo narave dela parlamenta se mora spremeniti mdi narava dela in mišljenja poslanca, ki bo moral znati povezovati in prenašati evropsko misel in zakonodajo, življenje in delo Evropejcev v svoj slovenski prostor, zlasti pa v regijo. Zato v Slovenski ljudski stranki menimo, da mora volivce v državnem zboru zastopati nekdo, ki je že vpet v evropski prostor, deluje v njem in je že delno seznanjen z njegovimi sistemi delovanja ter zakoni, obenem pa dela m in je predan svoji regiji in koreninam. Poslanec mora biti strokovnjak na svojem področju, ki bo svoja znanja in izkušnje prenašal v regionalni razvoj. EU je nastala predvsem zaradi zaščite in ohranitve kmetijstva, ki je še vedno ena najpomembnejših dejavnosti unije. Izredno pomembno je, da bo Savinjska dolina imela poslanca, ki je na področju kmetijstva, prehrane in varovanja človekovega okolja strokovnjak, ki dela na tem področju v sloven- skem in evropskem prostoru. Dejstvo je, da bo le tak poslanec uspešno zastopal našo Savinjsko dolino in zmogel v okviru skupne evropske države poskrbeti tudi za razvoj in napredek Savinjske regije, ki je v zadnjih desetih letih gospodarsko precej nazadovala. Evropski proračun pa je usmerjen in odprt predvsem v nadaljnji regionalni razvoj, saj so se znotraj EU meje držav izbrisale, uveljavljajo pa se regionalne meje, v čemer vidimo nove priložnosti za napredek. Letošnje vodilo SLS na parlamentarnih volitvah je flOhranimo Slovenijox. V regijskem odboru smo sledili skupni evropski politiki in poiskali kandidata oziroma kandidatko izven naših vrst, ki izpolnjuje vse zahteve novega poslanca slovenskega parlamenta. SLS ni samo stranka kmetov kot mislijo nekateri, pač pa stranka vseh ljudi, ki živijo in delajo v Sloveniji, zato smo se odločili in izbrali neodvisno kandidatko Majdo Virant, vodjo oddelka za pivovarstvo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu - priznano strokovnjakinjo v domačem in evropskem merilu ravno na področju kmetijstva, prehrane in varovanja človekovega zdravja - ki bo zastopala in delala v novo evropsko usmerjenem slovenskem parlamentu za vse ljudi Savinjske doline ter njihov lepši in boljši današnji in jutrišnji dan. Ivan Jošt I 1 I LDS Liberalna demokracija Slovenije OBČINSKI ODBOR ŽALEC Vse ljubitelje tenisa in dobre družbe vabimo na tradicionalni, letos že XIV. MODRI TENIS TURNIR dvojic, ki bo v soboto, 4. septembra 2004, ob 9. uri. Igrali in družili se bomo na peščenih igriščih v Šeščah. Tekmovale bodo, tako kot vsako leto, izžrebane dvojice, ne glede na spol. Mešani pari začnejo s prednostjo 15:0. Zmagovalni par bo prejel nagrado vikend paket Rogla, ki jo sponzorira podjetje Dober dan iz Šempetra. Vsak udeleženec s plačano prijavnico 3.000 SIT dobi možnost igranja, spominsko darilo in obrok tople hrane. Udeleženci se bodo lahko preisku-sili tudi v igranju odbojke na mivki, tekmovanju v metu pikada, krogov in še kaj. Prosim, da se prijavite pri ga. Klaudiji Kač po telefonu: 03/5716 060, 03/710 00 84 in 03/5716 061 ali na elektronski naslov lds.zalec@siol.net do vključno 2. septembra 2004. Tradicija in dobra organizacija turnirja sta zagotovilo, da bomo skupaj preživeli lep dan poln prijetnih doživetij. Program turnirja: • 9.00 Kozarec penine, degustacija proizvodov pokroviteljev turnirja. Prijava za tenis turnir in igranje odbojke. • 9.30 Začetek igranja • 11.00 Otroške delavnice • 13.00 Jedi z žara • 16.00 Glasba v živo • 17.00 Svečana podelitev nagrad. • 18.00 Presenečenje za najbolj vztrajne Predsednik državnega zbora na obisku Na povabilo predsedstva Območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Spodnje Savinjske doline je v času Vranskih poletnih večerov osrednjo prireditev obiskal Feri Horvat, novoizvoljeni predsednik Državnega zbora. Na Vranskem se je sestal s predstavniki Združene liste, v imenu občine Vransko pa ga je sprejel podžupan Vlado Rančigaj. V razgovorih smo skupaj s kandidatko za poslanko v volilni enoti 4 Karmen Špiljak opredelili glavne smernice volilne kampanje, pričakovanja in dobili potrditev, da ima Združena Usta socialnih demokratov na letošnjih volitvah dobro izhodišče za uspeh, ki ga vsi pričakujemo. V nadaljevanju smo se udeležili vesele prireditve, ki jo vsako leto prireja Roman Brglez. Feri Horvat je podjetniku, ki je pomemben za vso Spodnjo Savinjsko dolino, čestital k uspešnemu poslovanju in mu zaželel dobro nadaljnjo poslovno pot, saj samo uspešni podjetniki lahko pripomorejo rasti gospodarstva v Sloveniji. ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Predsedniku smo hvaležni za njegov čas in njegove nasvete, saj je tovrstnih razgovorov s člani vodstva stranke vedno premalo. Avgust je sicer namenjen dopustom, toda letošnji dopusti so za nekatere malo krajši. Predvsem za tiste akterje, ki se bodo podali v volilni boj za poslanske sedeže. Tako sta tudi kandidata za poslanca iz vrst Združene liste socialnih demokratov v Spodnji Savinjski dolini Karmen Špiljak in Niko Rak načrtovala aktivnosti, ki jih bomo skupaj izpeljali v septembru. Ponujamo vam kandidata, ki predstavljata mladostno zagnanost in delovno uspešnost. To so odlike, ki jih ponuja ZLSD s svojimi kandidati za volitve. Letošnje volitve bodo s svojo volilno udeležbo pokazale, koliko smo zreli za resnično demokracijo. Zadnji referendumi in volitve so pokazale nizko udeležbo. Nizka udeležba pa ne prikaže resničnih rezultatov volje volivcev. Že sedaj pozivamo vse volivce, da se volitev udeležijo in zagotovijo res demokratičen in pravilen izbor svojih predstavnikov v Državni zbor Republike Slovenije. Predsednik 00 ZLSD Roman Virant Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. Klub mladih z Alyo in Perom Klub mladih Vransko je v lanskem letu organiziral koncert za mlade z imenom Summer night 2003. Ker je prireditev dobro uspela, so organizatorji koncert pripravili tudi letos. Zadnjo julijsko soboto so tako znova prišli na svoj račun mladi in tudi manj mladi, ki imajo radi & Iggy Rock, popularna pevka Alya, neumorni Pero Lovšin in Dj Robby J. Pod velikim šotorom se je trlo pri- pop, rok in podobno glasbo, ki para ušesa z visokimi decibeli, za kar so poskr nastopom pevke Alye beli Simon C. bližno tri tisoč obiskovalcev. Nekateri med njimi so tako rekoč ponoreli, padali v trans in se povsem predali ritmom glasbe. Organizatorji, na čelu s predse-d n i k o m Kluba mladih Vransko Aleksandrom Reberškom, so veseli in zadovoljni, saj jim je uspelo pripraviti res dobro prireditev za mlade. To pa je dobra popotnica tudi za prihodnje leto, ko naj bi organizirali že tretjo tovrstno prireditev. D. N. Klub mladih Vransko se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so omogočili izvedbo koncerta Vransko Summer Night 2004. OBČINA VRANSKO, ROMAN BRGLEZ, MLADA SLOVENIJA, podmladek Nove Slovenije, NOVA SLOVENIJA, IZLETNIK CELJE, VOC CELJE, vzdrževanje in obnova cest, d. o. o., Savinjski študentski servis, Študentski servis Celje, Egt Computers, Geneza Zavod, C-ring, K- Print, Mizarstvo Kovač, Papirnica Lan, PC servis, Študentski servis Borštnikov trg 2., Radio Bakla, Moj Radio. Kulturno društvo Vransko, “eck, d. o. o., Boštjan Brglez, s. p.,Zavod za muzejsko, kulturno, turistično in športno dejavnost Vransko, Kolesarski center Novak Žalec, Avto šola B & M Kranjc, d. o. o., Darin, Avtoprevoz-ništvo in G. M., Zvone Podpečan, Andrej Pečovnik PAN, Mizarstvo Korun stavbno pohištvo, Mizarstvo Bogataj, Vinko Bogataj, s. p., Šetisk, grafično podjetje, d. o. o., Orodjarstvo Cajg, d. o. o., Elektro Krašovec, Pogrebne storitve Ropotar, s. p., Proizvodno in trgovsko podjetje Gotard, d. o. o., Jože Utrinek, Servis avtomatov Blaž Leskovšek, s. p., Petrol Vransko Boštjan Kranjc, s. p., Tris Alojz Grabner, d. o. o., Elektro Leskovšek (strelovodi, inštalacije in servis oljnih gorilcev) Tomaž Leskovšek, s. p., Mitnica, d. o. o., Oblačila Viktor, Gostišče Slovan Filač Jakob, s. p., Kemična čistilnica Ljudmila Pikelj, s. p., Gostilna Kropivšek Anton Kropivšek, s. p., Izpušni sistemi, kovinska galanterija Slavica Mam, s. p., Lekarna Vransko, Veltrag, d. o. o., Gomark, d. o. o., Avtoprevozništvo Franc Novak, s. p., Žaga Felicijan Klemen Felicijan, s. p., Bistro Ančka Piki, s. p., Sadika Jože Šmit, s. p., Postelja Zupan, Goro-pevšek, d. o. o. Vsem iskrena hvala! KLIIB MLADIH VRANSKO OBČINA ŽALEC ODDELEK ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA na podlagi sprejetega plana porabe sredstev za nakup stanovanj v letu 2004 in določb o izvrševanju proračuna, objavlja RAZPIS za zbiranje ponudb za nakup stanovanj. 1. Predmet nakupa so enosobna, dvosobna in trisobna stanovanja v izmeri od 35 do 70 m2, ki so locirana na področju občine Žalec, primemo vzdrževana in v starosti največ do 40 let. 2. Pogoji za vlaganje ponudb 1. Ponudbo lahko vloži fizična ali pravna oseba, ki namerava prodati stanovanje v teku leta 2004. 2. Ponudba mora biti pisna in mora vsebovati: - podatke o prodajalcu, - podatke o stanovanju, - prodajno ceno stanovanja. 3. K ponudbi mora ponudnik priložiti dokument, iz katerega je razvidno, da je lastnik stanovanja (zemljiško-knjižni izpisek oziroma v primera, ko stanovanje še ni vpisano v ZK, kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, sklep sodišča ipd.). 4. Zainteresirani ponudniki posredujejo ponudbe na naslov Občina Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, Savinjske čete 5, Žalec, v zaprti pisemski ovojnici s pripisom Ponudbe za nakup stanovanj. 3. Izbor ponudnikov 1. Strokovna služba bo proučila prispele ponudbe. S ponudniki, kateri razpolagajo s stanovanji, ki po opisu ustrezajo potrebam in zahtevam, bo opravljen razgovor in ogled stanovanja. 2. Po ugotovitvi ustreznosti stanovanja glede na velikost, lokacijo, starost in ceno se bo v skladu z dogovorom s ponudnikom sklenila kupoprodajna pogodba, ki bo opredelila vse pogoje odkupa. 3. Občina Žalec si pridržuje pravico, da brez obrazložitve ponudbe ne sprejme, o zavrnitvi ponudbe pa pisno obvesti ponudnika. 4. Občina bo zbirala ponudbe, vse dokler bo razpolagala s sredstvi, namenjenimi za nakup stanovanj v letu 2004. Podrobnejše informacije lahko zainteresirani ponudniki dobijo pri Tatjani Urlep ali Olgi Laščak, tel. št. 03 712 13 60 aU 03 712 13 82. Folklorna skupina iz Ponikve med svojim nastopom Tradicionalno srečanje upokojencev V letnem gledališču Limberk v Grižah je tudi letos potekalo tradicionalno srečanje Zveze društev upokojencev občine Žalec. Lep dan je privabil na srečanje veliko članic in članov iz desetih upokojenskih društev občine Žalec. Med gosti sta bila predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec in župan občine Žalec Lojze Posedel. Zbrane je najprej nagovorila voditeljica uradnega dela prireditve Lidija Koceli. Kot prvi govornik je pred mikrofon stopil predsednik Zveze društev upokojencev občine Žalec Ivan Jelen in zbranim zaželel dobrodošlico. Poudaril je vlogo njihove organizacije pri zagotavljanju kakovostnega življenja starejše generacije in pohvalil sodelovanje in razumevanje občine Žalec in njenega župana za uspešno delo upokojenskih društev in njihovih potreb. Spomnil je tudi na bližnje jesenske volitve. V tej smeri je zbrane nagovoril tudi predsednik slovenskih upokojencev Vinko Gobec, ki je spregovoril o strankah, ki podpirajo njihove programe, in strankah, ki to počno le zaradi lepšega. Prav tako se je dotaknil vseh odprtih vprašanj, ki zadevajo upokojence pa tudi zapo- slene. Spomnil je na usklajevanje pokojnin, na zdravstveno reformo, socialno stanje upokojencev in draga vprašanja, ki so bila predmet delovanja zveze v dosedanjem obdobju, hkrati pa tudi predmet razprav in sklepanj v parlamentu. Župan Lojze Posedel je poudaril, da so upokojenci pomemben in sestavni del naše družbe, ki je prav po njihovi zaslugi marsikaj storila in dosegla. Z znanjem in izkušnjami pa so marsikje v veliko pomoč pri delu v društvih in lokalnih skupnostih. Prav zato dajejo v občini velik poudarek tej generaciji in ji poskušajo zagotoviti čim boljše pogoje za življenje. Srečanje v Limberku so s petjem popestrili kvintet Grmada iz Celja in pod vodstvom Majde Kričej Folklorna skupina Ponikva. S humorjem in glasbo je udeležence srečanja zabaval Miro Klinc, ki je vodil tudi tekmovanje v pripovedovanju šal. Na srečanju so podelili tudi pokale za najuspešnejšo moško in žensko športno ekipo ter pokal za ferplej, ki so ga prejeli športniki iz DU Gotovlje. Prehodna pokala so osvojili športniki iz DU Ponikva, ki so na osnovi rezultatov v sedmih disciplinah zbrali največ točk. D. N. CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15 705 03 20, 041 649 234 Žurka ob koncu šole Poglej me pod mentorskim vodstvom Bojane Kro”ič in učenci s svojimi glasbili. Svojo nalogo pa so uspešno opravili tudi povezovalci programa Franci Grenko, Katja Huš, Maja Landero, Una Mršič, Pia Robič, športnikov, ki so šolo uspešno zastopali na raznih tekmovanjih. Zbrani so z zanimanjem prisluhnili tudi besedam ravnatelja Milana Jezernika, ki je učencem podelil priznanja, jim čestital za dosežene Žurko so s svojim i nastopi obogatili tudi učenci plesne šole Poglej me. Po vseh šolah so pred poletnimi počitnicami potekale zaključne prireditve ob koncu šolskega leta, na katerih ni manjkalo glasbe, petja, plesa, humorja in raznih drugih zanimivih in izvirnih točk. Uidi na OŠ Prebold so bili letos domiselni, svojo prireditev pa so poimenovali Naša žurka. Polnoštevilnemu občinstvu so se s svojimi točkami predstavili predvsem učenci od 1. do 4. razreda ter učenke in učenci 7. a in 7. b-razre-da, ki so pod mentorstvom Pavline Ribizel in Marije Smrke uprizorili dramatizaciji Mumija in Srečanje s prebivalci neznanega planeta. Nastopili so tudi učenci plesne šole Luka Tomazin in njihova mentorica Marjeta Strožič. Ob zaključku je sledila predstavitev najuspešnejših učencev šole in uspehe in jim zaželel uspešno delo tudi v prihodnje. D. N. S _ 55let v družbi prijetnih ljudi Mercator Dobrodošli v svetu odličnih nakupov! Sladoled Piran, čokolada 1000 ml Pijača gazirana Fit oranžada 1,5 1 PET Radenska izvir + breskev 1,5 1 PET Zelimi sladkor Wiener zucker 1 kg Kis 9 %, 5 1 ročka, alkoholni ali aromatizirani 369.00 sit 119.00 sit 117.00 sit 389.00 sit 589.00 sit Vse naštete izdelke lahko najdete v času od 19. 8. do 2. 9- 2004 v supermarketu Levec, v supermarketu Blagovnice Žana ter samopostrežnih prodajalnah v Preboldu, na Polzeli in v Šempetra. V soboto, 18. septembra 2004, vas vabimo, da z nami praznujete 1. rojstni dan Trgovskega centra v Levcu. Novo v Trgovskem centru Levec - VIDEOMAT - možnost izposoje filmov na VHS-kaseti ali DVD-zgoščenki 24 ur na dan. Savinjske doline Po DOLINI avgust2004 ( O ) UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC VABI K VPISU V PROGRAME ZA ŠOLSKO LETO 2004/200$ VKLJUČITE SE LAHKO V NASLEDNJE KROŽKE: • Energija in zdravje • Pohodništvo in zeliščarstvo • Likovne dejavnosti • Kultura bivanja • Po poteh kulturne dediščine -nov program • Ročna dela • Krojenje in šivanje • Kljekljanje - začetni in nadaljevalni • Računalništvo - začetni in nadaljevalni • Plesni - nadaljevalni • Angleški jezik - nadaljevalni • Nemški jezik - nadaljevalni Vse programe izvajamo že več let. Na novo bo v šolskem letu začel delovati krožek Po poteh kulturne dediščine, v katerem boste lahko: • obiskali spomenike kulturne dediščine v naši regiji, • si ogledah likovne razstave, • spoznavah osnove likovnega snovanja. Vpis bo potekal v septembru 2004 vsak torek in petek med 9- in 11. uro na sedežu društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, Uhca Savinjske čete 4, 3310 Žalec, (Bergmannova vila). V1JUDNO VABLJENI! Uspešni Gališki dnevi S srečanjem abrahamovcev in družabno prireditvijo so v KS Galicija sklenili številne prireditve, ki so jih društva v sodelovanju s krajevno skupnostjo pripravila pod skupnim naslovom Gališki dnevi. Letošnji so bili jubilejni deseti. V skoraj mesec dni trajajočih Gahških dnevih so se krajani družili na številnih kulturnih in zabavnih prireditvah ter se pomerili v različnih športnih disciplinah. Na zadnji prireditvi so vsem najboljšim podelili priznanja in pokale, posebej pa so pozdravih krajane, rojene v letu 1954. Abrahamovci so se zbrali pred novo podružnično šolo v Trju, od koder so se s turističnim vlakom Rogatčan odpeljali k maši v župnijsko cerkev v Galicijo. Po maši pa so se pridružili sokrajanom na zaključku 10. Gahških dnevov. T. Tavčar V KS Galicija postaja srečanje abrahamovcev ena izmed tradicionalnih prireditev ob Galiških dnevih. Ob prazniku pogostili tudi najstarejše Savinjski čebelarji na izletu Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline je tudi letos organizirala tradicionalni izlet, ki se ga je udeležilo kar 70 članov čebelarskih društev, vključenih v zvezo. Tokrat so obiskali mariborske čebelarje in si ogledali nekaj zanimivosti krajev in ljudi pod Pohorjem. V dvorcu Betnava so si ogledali stalno razstavo Historia Lavantina. Sledil je ogled Čebelarskega centra Maribor s stalno čebelarsko razsta- Rusko kegljišče za žalske upokojence n ih in kulturnih prireditvah, se udeležujejo izletov in strokovnih ekskurzij. V okviru društva je bil organiziran tudi plesni tečaj, ki se ga je udeležilo 11 parov. Tečaj, ki ga je organizirala animatorka društva Anka Brečko, strokovno pa vodila prof. športne vzgoje Stanka Martinšek - Murgelj, je potekal na I. OŠ Žalec. Zaključek tečaja so pred počitnicami organizirali v gostišču Rimljan v Šempetru, kjer so najprej zaplesali v ritmu latinskoameriške glasbe. Zbranim je spregovorila predsednica društva Univerze za III. življenjsko obdobje Marija Masnec. V nadaljevanju sta Brečkova in Martinškova udeležencem plesnega tečaja podelili priznanja za uspešno opravljen tečaj. Z njim bodo nadaljevali tudi v prihodnje, saj zanimanja zanj ne manjka. D. N. Del udeležencev srečanja starejših krajanov in predsednik Ivan Jelen Ob letošnjem prazniku Krajevne skupnosti Ponikva so pripravili vrsto kulturnih, športnih in drugih prireditev, med katere sodi tudi srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Od 72 povabljenih se je srečanja v dvorani Slomškove- ga doma na Ponikvi udeležilo 50 krajanov. V pozdravnem nagovoru se je predsednik sveta KS Ivan Jelen najprej vsem zahvalil za delo, ki so ga opravili še kot aktivni krajani v društvih in organizacijah, spregovoril pa je tudi o delu in načrtih krajevne skupnosti. V kulturnem programu so nastopih ljudske pevke s Ponikve in harmonikarji iz Vrbja pri Žalcu. To nedeljo, 29- avgusta, bodo na Ponikvi v okviru praznika pripravili še eno prireditev, in sicer pohod po mejah krajevne skupnosti, ki je že tradicionalen. T. T. Kdo pa siti? vo, čebelarsko polnilnico in kletjo. V nadaljevanju so se ustaviti ob Dravi in si ogledati hidroelektrarno Fala, nato pa obiskali še čebelarja Zidariča, ki čebelari s kar 130 čebe- skih čebelarjev. V Lovrencu na Pohorju je sledilo družabno srečanje s čebelarji Lovrenca, ki so za savinjske prijatelje pripravili piknik. Domov so se vrnili po slikoviti Savinjski čebelarji po končanem ogledu hidroelektrarne Fala ljimi družinami. Gostitelj je predstavil delo čebelarjev, ki se v tem delu Slovenije že razlikuje od dela savinj- Pohorski poti do koče na Pesku, čez Roglo v Žalec. J P- Društvo upokojencev Žalec šteje 550 članov. Velik del upokojencev je vključenih v delo ene ali več sekcij od skupno devetih, ki delujejo v okviru društva. Najbolj aktivna in množična je postala letos športna sekcija. Lani so namreč žalski upokojenci dobili prostor in del zemljišča ob novem balinišču. Zasluge za športno udejstvovanje imata aktivna športnika in dobra organizatorja Milan Žohar kot športni referent in njegova namestnica Barbara Lavrenčič, ki sta prevzela vodenje športne sekcije. Novo izvoljeni predsednik društva Ervin Janežič je spoznal stisko športnikov Rusko kegljišče je za rekreacijo starejših zelo primemo. in potrebo po določenih športnih objektih, se podal v zbiranje sredstev in to v letu, ko stanje blagajne društva ni bilo prav rožnato. Sprejeti so sklep o izgradnji ruskega kegljišča, takoj pričeti z delom v lastni režiji, opraviti na desetine ur prostovoljnega dela in uspeh ni izostal. Pred kratkim so rekreativce in druge upokojence povabili k odprtju novozgrajenega ruskega kegljišča. Trak je ob prisotnosti ostalih članov društva prerezal predsednik Ervin Janežič, prvi met krogle na novem kegljišču pa je opravil športni referent Milan Žohar. T. T. Udeleženci plesnega tečaja z učiteljico Stanko Martinšek - Murgelj (čepi spodaj desno) in predsednico društva Univerze za III. življenjsko obdobje Marijo Masnec (stoji skrajno desno) Univerza za III. življenjsko obdobje Žalec je postala v petih letih delovanja močno druš- tvo. V 17 krožkov je vključenih kar 235 starejših občanov, ki sodelujejo na raznih družab- Udeleženci srečanja pred gostilno Pri trojčkih Po 55 letih so se ponovno srečali nekdanji učenci Osnovne šole Polzela, ki so šolanje zaključili v letih 1948/49. Domačini se sicer srečujejo, tisti pa, ki so se zaradi šolanja in pozneje tudi službe ustalili drugje, pa so spraševati: “Kdo pa si ti?” Druženje v gostilni Pri trojčkih na Polzeti je bilo prijetno, žal pa so ugotoviti, da so nekateri že pokojni. T. Tavčar MULTISTUDIO BORUT RIBIC MULTIMEDIJSKE STORITVE, k.d. ul. RISTA SAVINA 01,3310 ŽALEC - SLO -38Ó 0 3 571 58 08 , : multistudio-ribic.si gsm: 041 742 909 e-mail: infogmultistudio-ribic.si Posnetke vam opremimo in zmontiramo ter posnamemo na željen format VHS ali DVD Presnemavanje vseh formatov normal/super 8mm, 16mm Hi 8, Digital8, VHS, VHS-C, S-VHS mini DV, DV,... D/D VIDEOSNEMANJE: reklam, porok, prireditev, obletnic... FOTOGRAFIRANJE: za dokumente, porok, obletnic... komercijalna fotografija Ples za popestritev življenja Iskanje najstarejše vinske trte v Savinjski dolini Društvo Savinjskih vinogradnikov praznuje letošnjo jesen 10-letnico delovanja. Člani društva pripravljajo ob tej priložnosti publikacijo, v kateri bi želeli objaviti tudi najstarejšo trto v Savinjski dolini. Zato pozivajo vse tiste, ki menijo, da je njihova trta najstarejša ali med najstarejšimi, da pokličejo tajnika društva (Martina Smrekarja) na tel. številko 705 00 12 ali 031 546 100. Podatke in ev. dokazno dokumentacijo (starejše fotografije) je potrebno posredovati do 15. septembra. Za sodelovanje se zahvaljujemo. Mi letos po Lucijini poti Pred dobrimi tremi leti, 11. julija 2001, se je zapisala nenavadna zgodba o triletni Luciji, ki se je izgubila in po noči brezuspešnega iskanja prišla v roke rešitelju, ki jo je odpeljal obupanim staršem v priskočili na pomoč pri iskanju Lucije. Lucija je lansko leto skupaj s starši in pohodniki prehodila pot, po kateri naj bi prišla do ceste pri Čemovem, kjer jo je zjutraj opazil mimovozeči upokojeni učitelj Karel Ferlež iz Velenja in jo kmalu zatem Skupinski posnetek udeležencev letošnjega pohoda objem. Zgodba je tako dobila srečen konec, na kar opozarja tudi kapelica pred njihovo domačo hišo v Pernovem. Od lanskega leta dalje pa ta srečen zaključek nevsakdanje zgodbe obeležuje tudi pohod po Lucijini poti. Pohod je neke vrste zahvala ljudem, ki so prostovoljno in nesebično vrnil v objem obupanih staršev in starih staršev. Letos je Lucija še bolj zavzeto hodila na čelu kolone in se tudi sama sebi čudila, kako je tako majhna zmogla tako naporno pot. Glavni organizator letošnjega pohoda je bilo PGD V. Pirešica. Vsi udeleženci so bili med potjo deležni okrepčila, ob zaključku pa tudi okusnega golaža. D. N. Vranski poletni večeri 2004 Ibdi letos so Vranski poletni večeri prinesli obilo zabave, smeha, predvsem pa glasbe, ki je zaznamovala vse tri osrednje prireditve in tudi prireditvi 24. in 31. julija. Na svoj račun so prišli tudi verniki, ki radi prisluhnejo župniku Izidorju Pečovniku Doriju. Že tretjič zaporedoma se je velik šotor spremenil v cerkev, ki je pod svojo streho privabila preko tri tisoč obiskovalcev svete maše. Že po nekakšnem ustaljenem vrstnem redu prva prireditev osrednjih vranskih poletnih večerov pripada narodno-zabavnim ansamblom, humoristom in drugim glasbenim ansambel Svetlin, Zapeljivke, Trio treh generacij Zupan, Kvintet Dori, Vitezi polk in valčkov, ansambel Zupan, Bratje Dobrovnik, Klobasekov Bik bend in ansambel Ha-Ha. Nastopili pa sta tudi folklorna skupina iz Ribnega pri Bledu ter Max Lustig, ki je prireditev povezoval v nemškem jeziku. Med obiskovalci je bilo namreč veliko članov klubov oboževalcev ansambla Zupan iz Nemčije, Avstrije in drugih krajev zahodne Evrope. V petek je bil na Vranskem skupaj s strankarskimi kolegi tudi predsednik Državnega zbora Feri Horvat. Sobotna prireditev Zvestoba se nagrajuje je letos praznovala že 10-letni jubilej. Njen začetek sodi v čas Bik bendom, ki je tudi tokrat poskrbel za veliko smeha. Na prireditvi so podelili tudi ne- kulturno vzdušje. In kaj o vsem tem pravi župnik Izidor Pečovnik Dori? flZelo sem vesel tega, kar se dogaja v teh poletnih dneh na Vranskem, še posebno pa sem vesel, ker sem lahko v tem svojem domačem kraju doslej že velikokrat nagovoril toliko ljudi. 'Ridi današnja maša je bila m Vse bolj popularen BIK Band. gostom, ki dajejo svoj prispevek k obeležitvi kakšnega jubileja. Lansko leto je svoje praznovanje pripravil Miro Klinc Klobasekov Pepi, letos pa Robi Zupan, ki je ob 15-letnem jubileju njegovega ansambla pripeljal na Vransko več kot 20 ansamblov in drugih glasbenih gostov. Prireditev, ki sta jo vodila Klobasekov Pepi in Podhomski Joža, je trajala štiri ure. Na odru so se zvrstili ansambel Mira Klinca, Lojze Slak in Fantje s praprotnega, Štajerskih 7, Modrijani, Gregorji, gostje iz Avstrije Ingrid & Steier Boys, ansambel Petra Finka, odprtja novega poslovnega in proizvodnega objekta s trgovino in bistrojem. Prav po zaslugi te prireditve pa so pozneje zaživeli Vranski poletni večeri. Tokratno prireditev za zvestobo so glasbeno bogatili ansambel Miro Klinca, ansambel Modrijani, ansambel Zvončki, mlada pevka Anja Ropotal' ter Klobasekov Pepi s svojim Utrinek z Borijeve maše rade za zvestobo kupcem, ki nakupujejo v Brglezovih trgovskih lokalih. Velika “fešta” je sledila tudi v nedeljo, ko se je na veliko pilo pivo iz steklenih vrčkov, ki so jih po uporabi pivci lahko odnesli domov. Nekakšen Oktoberfest po Vransko. Na svoj račun so prišli ljubitelji piva in pihalne glasbe. Šotor je napolnila glasba treh pihalnih godb iz naše doline, Prebolda, Liboj in Zabukovice, in glasba pihalne godbe Pivovarne Laško, ki je s svojimi mažoretkami poskrbela za prijetno vzdušje. Na plesišče pa so vse, željne plesa, privabili člani ansambla Robija Zupana. Duhovnik Dori je na svoji maši izrekel nekaj globokih in razmišljanja vrednih besed, nad katerimi bi se morala zamisliti tudi uradna slovenska cerkev, in poskrbel za doživeto zame veliko doživetje in presenečenje obenem. Imel sem izjemno lep občutek ob pogledu na vso to množico, ki je spremljala mašo, kot da je v pravi katedrali, zavzeto in doživeto. K temu so izjemen delež dodali tudi vsi moji gostje: solistka Andreja Zakonjšek, ki jo je na klavirju izvrstno spremljal mladi Nejc Zupan, Urška in Matej Zupan, ki sta igrala na harfo in “avto, sekstet Vrane, ki so na Vranskem moje stalne spremljevalke, in Robi Zupan s svojim ansamblom, ki je prvič igral na mašni slovesnosti. Vsem velja moja velika zahvala, enako tudi Romanu Brglezu, Miru Klincu, Ivanu Napotniku za lepo sceno in kapelico in vsem, ki kakor koli pomagajo, da se imamo na Vranskem vsako leto tako prijetno. Posebne čestitke pa si zasluži tudi žalski župan Lojze Posedel, ki je skupaj s kolegom že tretje leto zapored prišel k maši iz Žalca peš.” D. Naraglav VARNO NA POTI V IN IZ ŠOLE Počitnice se iztekajo in šolarji bodo začeli novo šolsko leto. Začetek šolskega leta pa zagotovo vpliva na spremembo prometnovarnostnih razmer. Teh okoliščin se moramo najprej in najbolj zavedati odrasli udeleženci v prometu, saj za varnost otrok lahko največ naredimo prav mi sami. Na povečano število otrok v cestnem prometu nas bodo opozarjali panoji s pozivi otrok: “SPET SMO TU!” Starši in odrasli imamo pri varovanju otrok najmanj dve pomembni nalogi. Najprej moramo starši z lastnim premišljenim ravnanjem in pogovorom otroke naučiti varne udeležbe v prometu. Med sprehodi, na poti proti šoli lahko otroke sproti opozarjamo na nevarnosti in jim pokažemo, kako pravilno ravnati v cestnem prometu in se izogniti morebitni nevarnosti. Odrasli pa se moramo zavedati, da najmlajši udeleženci v prometu še nimajo ne znanja in ne izkušenj za varno udeležbo v prometu. Z lastnim pravilnim ravnanjem jim moramo pokazati, kako sc obnašati v prometu (pravilna hoja po vozišču, pravilno prečkanje vozišča, pripenjanje z varnostnim pasom ...), saj se otroci pogosto zgledujejo po odraslih. Po drugi strani pa moramo vozniki takrat, ko opazimo otroke, voziti še posebej previdno in pri tem upoštevati njihove lastnosti. Z upoštevanjem navedenih nasvetov bomo lahko izpolnili zahvalo otrok, ki je napisana na panojih: “HVALA, KER NAM PUSTITE ŽIVETI!” Ob začetku šolskega leta bomo tudi policisti izvajali aktivnosti varovanja otrok. Naloge bomo izvajali na najnevarnejših mestih oziroma relacijah, kjer bo število otrok največje. S svojimi aktivnostmi pa želimo zagotoviti na poti v in iz šole vsem otrokom čim večjo varnost. V prvih dveh tednih pouka bomo izvedli tudi preventivno-represivno akcijo SLOVENIJA PRIPNI SE! Namen akcije (akcija poteka že nekaj let) je, da predvsem starše in druge, ki vozijo otroke v šolo in iz nje (prav tako v vrtce), seznanimo z nevarnostmi, ki izhajajo iz okoliščin, ko otrok v vozilu ni pripet z varnostnim pasom oziroma ni pripet v homologiranem sedežu. Prav pri tovrstnih prevozih opažamo, da je še vedno veliko staršev, ki opuščajo skrb za varnost svojih otrok v vozilih in jih izpostavljajo veliki nevarnosti. Ker sta neprilagojena in prekoračena hitrost najpogostejša vzroka za prometne nesreče in povzročata najhujše posledice, bomo v mesecu septembru izvedli drugo preventivno represivno akcijo TEDEN UMIRJANJA HITROSTI. Tildi pri navedeni akciji bomo del aktivnosti izvajali preventivno, zoper najhujše kršitelje pa bomo tudi represivno ukrepali. Ob koncu želimo dodati še informacijo, da se stanje na področju prometne varnosti na našem območju poslabšuje, saj se je v prvih sedmih mesecih leta 2004 zgodilo 537 prometnih nesreč (v lem 2003 469), v katerih je 5 udeležencev izgubilo življenje (v letu 2003 6), 28 udeležencev je bilo huje (v lem 2003 16), 216 pa lažje telesno poškodovanih (v lem 2003 jih je bilo 158). Prav zaradi tega še enkrat svetujem predvsem vsem voznikom, da spoštujejo ces-tno-prometne predpise in zmanjšajte hitrost vožnje ter povečajte varnostno razdaljo. V kolikor bi večina voznikov upoštevala dane nasvete, bi bilo prometnih nesreč skoraj polovico manj. Vsem šolarjem želimo varno pot v šolo in iz nje. ŽELIMO, DA ŽIVITE VARIMO! KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE Beno BALAŽIČ UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC fola, frUjaffuA tfccdi VAS VABI K VPISU V NASLEDNJE SREDNJEŠOLSKE IN POKLICNE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME ZA ODRASLE ZA ŠOLSKO LETO 2004/2005: trgovec in trgovec - prekvalifikacija, gostinska dela (kuhar, natakar, tudi prekvalifikacija), strojništvo (oblikovalec kovin, konstrukcijski mehanik, strojni mehanik) elektrikar (elektronik, energetik), strojni tehnik (PTI), elektrotehnik (elektronik, energetik) (PTI), ekonomski tehnik, 3^ gostinski tehnik ekonomska gimnazija !!!!. INFORMATIVNI DAN: 31. avgust ob 16. url VPIS: 7. september ob 16. url INFO: TAJNIŠTVO/REFERAT VSAK DELAVNIK OD 8. DO 16. URE; TEL: 03/713 35 50; 03/713 35 67; www.upi.si Možen je «e naknadni vpis v visokošolska strokovna programa (Izredni študij) JAVNA UPRAVA (FU Ljubljana) ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT (FOV Kranj) Pokličite za informacije. Napovednik avgust 2004 PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE BRASLOVČE PETEK. 10. 0, 2004 Ob 16.30 - ŠAHOVSKO TEKMOVANJE (osnovna šola in člani); telovadnica Trnava; ŠD TRNAVA in ŠZ Braslovče; (Bojan Strnad - 041 340 728). Ob 19.30 - TURNIR V IGRANJU TAROKA (odprto tekmovanje); Športni center Šmatevž, ŠD Gomilsko in ŠZ Braslovče; (Milivoj Tekavc - 041 683 688). Obl9.30 - gledališka predtava "KRAIJEVI SMETANOVI KOLAČKI" v izvedbi gledališke skupine Prosvetnega društva Braslovče; Zadružni dom Braslovče; PD Braslovče. Ob 20.00 - SLAVNOSTNA SIJA PGD GRAJSKA VAS; PGD GRAJSKA VAS. SOBOTA 11. 9. 2004: Ob 8.30 - POHOD TREH JEZER; zbirališče: Kulturni dom Letuš; DPM LETUŠ (Mateja Trop). Ob 8.00 - TENIS TURNIR OBČANOV BRASLOVČ in POLZELE (ženske in moški); prijave do 8. ure; začetek tekmovanj ob 8.30 uri; igrišče Parižlje; Tenis klub Cokan in ŠZ Braslovče (Dani Cokan - 031 352 999). Ob 9-00 - NOGOMET MLAJŠI (do 12 let, do 15 let); igrišče Šmatevž; ŠD Gomilsko in ŠZ Braslovče (Milivoj Tekavc - 041 683 688). Ob 15.00 - NOGOMET ČLANI igrišče Šmatevž; ŠD Gomilsko in ŠZ Braslovče (Milivoj Tekavc - 041 683 688). Ob 16.30 - 100-LETNICA PGD GRAJSKA VAS otvoritev obnovljenih prostorov, parada, podelitev priznanj in družabno srečanje pod šotorom; Gasilski dom Grajska vas; PGD GRAJSKA VAS. NEDELIA. 12. 9. 2004 Ob 10.30 - odprtje slikarske razstave DEL LIKOVNE KOLONIJE ŽOVNEK 2004, PREDSTAVITEV ROČNIH DEL KMEČKIH ŽENSK IZ DOLINE PRI TRSTU IN PREDSTAVITEV PROSPEKTA OBČINE BRASLOVČE; v avli stare šole Braslovče; Občina Braslovče. Ob 11.30 - POGOSTITEV STAREJŠIH OBČANOV KS BRASLOVČE; Zadružni dom Braslovče; KO BRASLOVČE. V pop. času - DAN ODPRTIH VRAT NA GRADU ŽOVNEK; KZGD ŽOVNEK-BRASLOVČE. Ob 14.00 - 4. TEKMOVANJE MLADINE V GASILSKO-ŠPORT-NIH DISCIPLINAH; PGD PARIŽLJE - TOPOVLJE; (Natalija Demač). PONEDE1JEK. 13. 9. 2004 Ob 16.00 - CROS ZA VSE KATEGORIJE V LETUŠU Zbirališče: Kulturni dom Letuš; ŠD Letuš in ŠZ Braslovče; (Primož Brinovec - 041 476 222). TOREK. 14. 9. 2004 OTVORITEV VODOVODNEGA REZERVOARJA VINDIJA ob 11.00 uri (investitorja Občina Braslovče in Občina Polzela) v Prekopi. SREDA 15. 9. 2004 Ob 17.00 - SLOVESNOST OB OTVORITVI OBNOVIJENEGA SPOMENIKA PADLIM BORCEM s kratkim kulturnim programom; pri spomeniku v Rakovljah; Občina Braslovče. Ob 18.30 - PREDSTAVITEV RAZISKOVALNIH NALOG IZ ŠOL. LETA 2003/2004; V OŠ Braslovče; OŠ Braslovče. ČETRTEK. 16. 9. 2004 Ob 20.00 - LITERARNI VEČER Z IVANOM DOBNIKOM; V prostorih knjižnice v stari šoli Braslovče; PD BRASLOVČE in KNJIŽNICA BRASLOVČE. PETEK. 17. 9. 2004 Ob 19.30 - SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA S PODELITVIJO PRIZNANJ; Kulturni dom Letuš; OBČINA BRASLOVČE. Ob 17.00 - KOŠARKA - TURNIR TROJK (NOČNA TEKMA) igrišče DTV Partizan Braslovče; DTV Partizan Braslovče in ŠZ Braslovče; (Sandi Holc - 041 815 643). SOBOTA. 18. 9. 2004: Ob 7.00 - POHOD OD IZVIRA DO IZVIRA; Start: trg Braslovče; PD Dobrovlje-Braslovče in ŠZ Braslovče; Goži Marovt - 041 570 151) Ob 10.00 - ODBOJKA MOŠKI IN ŽENSKE igrišče DTV Partizan Braslovče; DTV Partizan Braslovče in ŠZ Braslovče (Alfred Brinovec - 041 531 336). Ob 10.00 - BADMINTON igrišče DTV Partizan Braslovče; DTV Partizan Braslovče in ŠZ Braslovče; (Alfred Brinovec - 041 531 336). NEDEIJA. 19. 9. 2004: 7.30 -12.00 - TRŠKI SEJEM; Občina Braslovče. Ob 9 00 - KOLESARJENJE strat: Občina Polzela ob 9-00 uri cilj: domačija Thrnšek (po domače Cimperšek) Podvrh; dolžina poti 28 km; čas 2,30 ure; pot je primerna za različne starostne skupine in je speljana mimo naravnih in kulturnih znamenitosti občin; Občina Polzela in ŠZ Braslovče (Franjo Pustoslemšek - 031 650 410) OBČINA BRASLOVČE ŠPORTNO DRUŠTVO GOMILSKO organizira kolesarjenje v Logarsko dolino, v soboto, 28. avgusta 2004; start: Športni center Šmatevž ob 7. uri; prijave sprejemajo do petka, 27. avgusta, do 19. ure; (prijave: Milivoj Tekavc, 041 683 688 in Borut Beloglave, 041 783 779). PLANINSKO DRUŠTVO DOBROV1JE - BRASLOVČE organizira planinski pohod, v soboto, 25. septembra, in nedeljo 26. septembra; Menina planina - Dobrovlje -Braslovče; (info: Martin Slemenšek, 041 579 326). OBČINA ŽALEC ŠPORT Sreda, 1. september, ob 17. uri začetek Savinjske teniške lige; ŠC Žalec; (informacije: Teniška akademija Žalec, 041 698 276). Sobota, 11. september, ob 9. uri trim kolesarjenje po KS Griže; Griže; (inf.: Društvo Partizan Griže, 041 727 217). Sobota, 11. september, ob 9- uri odprti tenis turnir za pokal Liboj; tenis igrišče Liboje; (inf.: Tenis sekcija Liboje, 031 713 248). Sobota, 11. september, ob 17. uri zaključni turnir v badmintonu; Gotovi j e; (inf.: ŠD Borut Gotovlje, 031 684 358). Sobota, 11. september, ob 9. uri Prvenstvo Slovenije v tenisu do 14 let; ŠC Žalec; (inf.: Teniška akademija Žalec, 041 698 276). Nedelja, 12. september, ob 16. uri družabne igre za otroke; igrišče v Gotovljah; (inf.: ŠD Borut Gotovlje, 041690 583). KINO ŽALEC 3. 9. Dan odprtih vrat ZKŠT ob 16. uri: LEGENDA O JEZDECU KITOV ob 18. uri: 50 PRVIH POIJUBOV ART PROGRAM Sobota, 4. september, ob 20.00 "SOLINO” REDNI PROGRAM 5. 9. ob 20. uri TROJA 12. 9. ob 20. uri UMAZANI PLES 2 19. 9. ob 20. uri SLADKE SANJE 26. 9. ob 18. uri ČLOVEK-PAJEK 2 KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON organizira začetni in nadaljevalni tečaj šolanja psov. Tečaj se bo pričel 1. septembra 2004 ob 17. uri na vadišču Ložnica pri Žalcu. Ljubitelji psov, vabljeni! MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC Torek, 7. september, ob 20. uri pogovor z Ivanom Zottlom: OBRTNIK PO POKLICU, MEŠČAN PO SRCU; Medobčinska matična knjižnica Žalec. Petek, 10. september, ob 20. uri predstavitev nove knjige Mareta Cestnika BREZMEJNE BLIŽINE; Občinska matična knjižnica Tabor. Četrtek, 16. september, ob 20. uri predstavitev pesniške zbirke Ivana Dobnika ZAPREŠ SVOJE OČI; Občinska matična knjižnica Braslovče. Napovednik prireditev je samo okvirna informacija o prireditvah. Datum in uro lahko organizatorji spremenijo tudi po objavi v Utripu, za kar v uredništvu nismo odgovorni. Sobota, 18. september, ob 12. uri športno srečanje krajanov; Liboje; (inf.: Strelsko društvo Liboje, 041 240 715). Nedelja, 19. september, ob 8. uri gasilsko športno tekmovanje, člani; ŠC Žalec; (inf.: GZ Žalec, 710 32 30). Nedelja, 19. september, ob 8. uri vzpon s kolesi na Kal; Griže; (inf.: Društvo Partizan Griže, 041 727 217). Sobota in nedelja, 25. in 26. september, ob 8. uri Odprti tenis turnir; Šempeter in POŠ Trje; (inf.: Tenis klub Trje, 572 81 68). Sobota, 25. september, ob 18. uri košarka, turnir trojk; POŠ Trje; (inf.: Športno društvo Hofrein, 070 720 464). TURIZEM Sobota, 25. september, ob 15. uri kolesarsko srečanje; KS Liboje - smučišče; (Informacije: TD Liboje, 041795 642). JL OBČINA POLZELA Sobota, 4. september, ob 5. uri pohod na Trdinov vrh; odhod avtobusa izpred občinske stavbe na Polzeli; (Ema Drofenik, 572 01 20). Sobota, 4. september, pohod na Golaki - Bevkov vrh; (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 11. september, do nedelje, 12. septembra, pohod čez Pohorje do Maribora in Slovenj Gradca; (Zoran Štok, 041 754 778). Nedelja, 12. september, ob 10.30 Križeva nedelja; sv. Maša v cerkvi sv. Križa na Gora Oljki; Gože Kovačec, 705 00 03). Sobota, 25. september, izlet na Dolenjsko; (Gertruda Terčak, 572 01 58). Torek, 28. septembra, ob 16. uri 75. Lunohod - ščipohod na Ptuj; zbirališče pred občinsko stavbo na Polzeli; (Erna Drofenik, 572 01 20). jivljetije f t°V/je 31, 331 o Žalec (obvoznica Žalec nasproti t 773 34 50' 52' faks: 713 34 54' SerV,S ^n/ ^as: od 8. do 20., sobota: od 8. doj HLADILNIK GORENJE RK 6336W ZAMRZOVALNA OMARA GORENJE F6241W w ©©©©uw® @® ®@ sHofo mm Nagradno žrebanje je potekalo dne 1.8.2004 v prostorih ALIANSE MARKET TRNAVA. Komisija je izžrebala naslednje naključne številke paragonskih blokov: 1. nagrada: KLIMATSKA NAPRAVA IT 7 (brez montaže) številka paragonskega bloka - 02780 2. nagrada: 8VT GORENJE 37 cm + teletekst številka paragonskega bloka - 06590 3. nagrada: RADIOKASETOFON S CD UNITED številka paragonskega bloka - 01599 Rok za prevzem nagrad je do 30.9.2004 s predložitvijo izžrebanega paragonskega bloka v prodajalni Market Trnava. Vsem srečnim dobitnikom čestitamo, ostalim pa želimo več sreče v prihodnjih nagradnih igrah, v naših prodajalnah. ALIANSA d.0.0., PE MARKET TRNAVA STEKL0KERAMICN0 KUHALIŠČE ECT 68 C-HL GORENJE ALIANSA VAŠA ZADNJA ŠANSA Križanka avgust 2004 ZUPAN 041 668 981 VRANSKO MESTO V NIGERIJI IT. SLIKAR IN PISEC (GIORGIO) ŽIVLJENJE ZAPORNIKA BEZANJE NASTANEK NARODA KRAJNA PAŠMANU ZADETEK PRI KOŠARKI KRIVULJA TRAVA PRVE POVRŠINA OBMOČJE SIDRAM. IGRALEC (DARE) IGRALKA VALU GABRIEL GARCIA MARQUEZ ? LET SAMOTE OKOSTJE DRŽAVNIK GR. OTOK STENSKA .. PELOSA UTRIP STRUPENA KAČA ZAČIMBA JANEŽ MADRID. ŠP. KLUB VEZNIK PASTIR OVNOV > IVAN NAPOTNIK LOJZE KRAKAR ETNIČNA SKUPINA VIOLINA OKRASNA CVETLICA VITEZOVA ZVEZDA VELIKA AZTEŠKA PIRAMIDA V MEHIKI H. SKLAD. ___(ALEll— TIPALKA ČOPASTA KOKOŠ UMETN. PLESNA ZVRST ČLOVEK S TELESNO OKVARO ALUMINIJ POLOŽAJ TELESA BRANKO POI HAR NAŠA IN TUJA ČRKA GL MESTO MENORCE LUKAV LIBIJI STOPNJA VISKOZ.OU RAVEN MEČ SKLAD. DELIBES ČERNIGOJ AVGUST NEBEŠKI ___SEL___ KLOVN POPOV DEL KONJSKE OPREME GLASBILO (STAR.) KRILO RIM. KONJENICE LOŠČILEC POSODE BIVŠI SL. POSLANEC (ANTON) ZNAK ZA PREPLAH GLAVNI ŠTEVNIK GOZDNI POLŽ BREZ HIŠKE DVOBOJ BIVŠI PORT. PREMIER SL. PEVKA SL. POET REŽISER MITROVIČ IME VEČ PERGAM, KRAUEV SLOVESNOST OB PRIHODU MOSU5 JORGE ? RAZ- POZNAVNO GESLO ZVEZA MED DRŽAVAMI FR. PIONIR FOTOGRAF. VZORČASTA SVILENA TKANINA VOGAL OBLIKA ŽIMENA UM. ZGOD. CEVC PEROCI OMENITEV GR. BOG VETROV DOBESEDEN PREVOD BESEDE VRSTA TROBENTE JAVNI GOVORNIK DELAVEC V JEKLARNI GRIČI PRI N. GORICI VIVA TEREZA > OBRAMBA MESTO V INDIJI (TADŽ MAHAL) DEL TELESA V SKLEPU ZAKUUČ. OZEMLJE HLADNO OROŽJE KILOMETER SLAST, APETIT PEVKA -DEŽMAN... HOLAND. ARHITEKT (JACOBUS) SLIKAR. GALERIJA V MILANU MESTO V FRANCIJI ANTIČNO BRENKALO AVSTRIJ. miEi_ SLADKO ŽIVILO GL. MESTO MARVLAN-DA(ZDA) PREGOVOR PESNICA NOVY GR. BOG VOJNE CIGAN NADOMEST. STROŠKOV VREDNOST V DENARJU LEGEND. FILM. LIK ALENKA BIKAR ATENSKO SODIŠČE SINDIKALIST BELA STARORIM. HAUA FIŽOLOVKA AM. FIZIK, NOBELOVEC (LUIS WALTER) IT. TISK AGENCIJA IND.REZ (MIRA) NEM. FILOZOF (GEORG) PRIREDIT. VSAKO DRUGO LETO HITER TEK VELIKA VEŽA PRITOK DONAVE V NEMČIJI JADRAN. OTOK IRSKO OTOČJE NEON JUŽNOAFR. PLEME . VLADO HABJAN ORIENT. SUKNQ ZGOLJ BOLGAR. KRAU ARKTIČNI PTIČ, ALK > > TENIŠKI REKVIZIT SKAND. M. IME JAP. PIS. (KOBO) FINO- MEHANIK ODSTAVEK RADO MURNIK FRANC ? NABOR (OPERA) MEHANSKA MEŠANICA RAZLIČNIH SNOVI REKA MEUSE NA NIZOZ RIBJE JAJČECE MANEKENKA CAMPBELL ESTONEC VODNA ŽIVAL IRIDIJ LIKOVNI UMETNIK UTRIP STOPNIČ, POBOČJE Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v junijski številki Utripa: POIETNI-VEČERI-V-ATRIJU-SAVINOVE-HIŠE-ENTENTE-FLORALE-SMARAGDNA-KRALIJCA. Izžrebani nagrajenci: 1. Vika Čulk, Vransko 89; 2. Igor Medle, Radmirje 77/c, Ljubno ob Savinji; 3. Mihaela Kobal, Laikova vas 143, Prebold. Nagrajenci prejmete nagrade v tajništvu Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je POSTEIJE ZUPAN, MOJCA ZUPAN, s. p., Vransko 41. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) sprejemamo na uredništvu Utripa izključno na dopisnicah do 10. septembra 2004 na naslov Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec - Uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Zajec.- avgust 2004 Živimo z zemljo Najboljši na državno Na tekmovanju je pri oranju velikega pomena tudi globina brazde. Kmetijsko gozdarski zavod Slovenije, Zavod Celje, Izpostava Žalec, je na njivi Ivana Vengusta v Medlogu pri Celju pripravil regijsko tekmovanje v oranju. Na tekmovanju je nastopilo 37 tekmovalcev, ki so se v lepem vremenu in odličnih pogojih za oranje na strnišču pomerili z obračalnimi plugi in plugi krajniki. V kategoriji obračalnih plugov je zmagal Jože Verdev iz Zavrha, drugi je bil Robert Štorman iz Podloga, tretji Anton Grobelnik starejši iz Galicije, četrti Ivan Vengust iz Petrovč in peti Primož Žagar iz Dobriše vasi. S plugi krajniki so nastopih le štirje tekmovalci, zmagal pa je Jani Dvornik iz Cirkovcev v občini Šoštanj, na drugem mestu je pristal Tomi Spital iz Gaberk pri Šoštanju, tretjega oziroma četrtega pa sta se veselila Matej in Vinko Zupanc iz Petrovč. Prva iz vsake kategorije bosta celjsko regijo zastopala na republiškem tekmovanju v oranju 18. in 19- septembra v Brežicah. T. Tavčar SPRAVILO PRIDELKA HMELJA Spravilo pridelka hmelja je zelo pomembna faza v pridelovanju, ki ji moramo posvetiti vso našo pozornost, če želimo, da bo pridelek tudi po obiranju, sušenju ter skladiščenju ostal kakovosten. Svetujemo vam, da upoštevate navodila strokovnih služb. Priporočljivo je, da se odločite za kemično analizo storžkov. Storžke za določitev alfa kislin naberite v polietilenske vrečke, za določitev vlage pa v pločevinaste škatlice, ki jih dobite na Oddelku za agrokemijo Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Vzorec naj bo povprečen. Za analizo alfa kislin zadostuje 1,5-2 litra vzorca, pri večjih storžkih pa 2,5 litra. Pri nabiranju vzorca za določitev vlage morajo biti rastline suhe. Nikar ne pozabite posvetiti pozornosti že nakladanju rastlin na njivi. Rastline odrežite na višini 120-150 cm, enakomerno razbremenjujte žičnice in ne pretiravajte s količino naloženih rastlin na prikolico. Ne pozabite na redno čiščenje cest, v kolikor nanesete zemljo na cestišča. Traktorji in prikolice morajo biti dobro vidni, torej opremljeni z lučmi. Seveda mora biti čimbolj brezhibno tudi delovanje obiralnih strojev. Dobro jih pripravite na pričetek obiranja, med obiranjem jih redno čistite in prilagajajte glede na sorte ter na vremenske razmere obiranja. Še posebno pazite na število obratov obiralnih bobnov pri občutljiv sortah; nikar naj ne bo preveliko. Število obratov mora biti pri savinjskem goldingu manjše od 130 vrtljajev na minuto. Pri ravnanju z obiralnim strojem ne pozabite na varnost pri delu -stroje čistite in popravljajte le takrat, ko so izključeni! Pri sušenju morate posvetiti pozornost že nasipni višini, ki nikakor ne sme biti višja od 40 cm. Previsok nasip pomeni predolg zadrževalni čas zraka v plasti hmelja in tako lahko pride do enakega pojava kot pri premajhnem pretoku zraka, to je do kondenzacije že izparjene vode v hladnejših plasteh hmelja. Temperatura sušilnega zraka sušenja ne sme presegati 65° C, hitrost pa mora biti med 0,22 in 0,31 m/s, kar predstavlja pretok med 800 in 1100 m3/m2h. Ker je iz vretenca storžka težko odstraniti vlago, morate hmelj med procesom sušenja presušiti. Presušen hmelj je drobljiv in kot tak ni primeren za pakiranje. Namen navlaženja je vrniti prožnost storžku in naravnati vlago hmelja do želenih 11 %. Če želite vrniti vlago hmelju, ko je že na kupu, v tem primeru hmelj posušite do 9-10 % vlage oziroma na živo vretence. Hmelj lahko navlažite tudi na tračnih navlaževalnikih, v tem primeru hmelj posušite do 6 % vlage. V zadnjem času je vse bolj v uporabi navlaženje v komorah. Za ta način navlaženja morate hmelj posušite do 8 % vlage. Priporočamo vam, da vlago v suhem hmelju, ki ne sme presegati 11 %, merite z merilnimi napravami. Prav tako pa hmelja ne stiskajte preveč. Producentske vreče suhega hmelja naj ne presežejo predpisane teže 50 do 70 kg. Če hmelj pakirate v RB 60-vreče, mora biti vlage do 10 %, teža pa naj ne presega 60 kg. Na kakovost pridelanega hmelja vplivajo tudi nepravilnosti pri skladiščenju hmelja. Neprimerno izbran skladiščni prostor lahko vpliva na dvig vlage v hmelju, zaradi svetlobe oziroma previsoke temperature se lahko pričnejo tudi različni kemični procesi v lupolinu, ki zmanjšujejo kakovost hmelja. Da preprečite oziroma upočasnite omenjene pojave, morate hmelj skladiščiti v zato primernih prostorih. Skladiščni prostor mora biti zatemnjen, hladen, izoliran od zunanjih vplivov, relativna vlaga zraka v skladišču pa ne sme presegati 65 %, če želimo, da hmelj zadrži 11 % vlage. Vsem hmeljarjem želimo ob lepem vremenu uspešno spravilo letošnjega pridelka in seveda uspešno prodajo. Irena Friškovec, KGZS, Zavod CE NAVODILO ZA VARNO DELO IN POŽARNO VARNOST PRI OBIRANJU, SUŠENJU IN SKLADIŠČENJU HMELJA Delo pri obiranju in sušenju hmelja predstavlja vrsto različnih nevarnosti. Da bi se izognili morebitnim nevarnostim in preprečili poškodbe, je potrebno upoštevati veljavna zakonska določila in tehnične normative, ki veljajo za posamezne naprave in postopke. Ta določila veljajo za vse mehanizirane in ročne priprave in naprave, objekte za spravilo, sušenje in skladiščenje hmelja. Za vse naprave velja, da morajo biti pred pričetkom hmeljarske sezone pregledane in popravljene, zanje pa morajo lastniki pridobiti ustrezne varnostne dokumente. 1. NEVARNOSTI ELEKTRIČNEGA TOKA Vsi porabniki električnega toka morajo biti brezhibno urejeni, ozemljeni in imeti veljavno dokumentacijo, da ne predstavljajo izvora nevarnosti. Opraviti je potrebno preglede naprav, izvršiti meritve ozemljitev in ugotovljene napake odpraviti. Opraviti je potrebno tudi meritve strelovodov. Pred vsakim popravilom naprave na elektromotorni pogon je treba najprej izklopiti električni tok na glavnem stikalu. Izklopno mesto je potrebno zavarovati z opozorilnim napisom NEVARNOST - NE VKLJUČUJ - POPRAVLJAMO. VKLOP SME VEDNO VRŠITI LE POOBLAŠČENA OSEBA - STROJNIK. Vsaka elektrorazdeiilna omarica mora biti zaklenjena, tokokrogi pa morajo biti opremljeni s podnapisi, kateremu tokokrogu pripadajo, in navedbo moči posamezne varovalke. V ohišju talilne varovalke MORA BITI nameščen kalibrirani vijak za moč varovalke, ki ga je PREPOVEDANO odstraniti. Pri avtomatskih bimetalnih varovalkah se nam s tem problemom ni potrebno obremenjevati. UPORABLJATI SMEMO LE PREDPISANE VAROVALKE. KRPANJE IN POPRAVLJANJE VAROVALK JE STROGO PREPOVEDANO! Pred vsako razdelilno omarico mora biti nameščena izolacijska površina (guma ali plastika), tako da delavec pri vklopu oz. rokovanju VEDNO STOJI na izolaciji in se na ta način izogne nevarnosti visoke napetosti dotika z zemljo. POPRAVILA ELEKTRIČNIH NAPRAV SMEJO OPRAVLJATI SAMO STROKOVNO USPOSOBLJENI DELAVCI - ELEKTRIKARJI. 2. DVIGALO V SUŠILNICI - JAŠKOVNA IN VRVNA DVIGALA Pri dvigalih je posebno pozornost potrebno posvetiti brezhibnost varnostnih naprav. Vrata oz. ograja v jašku je lahko odprta le, kadar se v etaži nahaja dvigalo. Zaradi tega morajo brezhibno delovati avtomatske zapiralne naprave. PREPOVEDANO JE IZKLJUČITI AVTOMAT Z RAZNIMI POMAGALI. Posebno je potrebno izvajati nadzor nad uporabo dvigala. Na vseh vratih oz. ograjah dvigala morajo biti nameščeni opozorilni napisi o dovoljeni nosilnosti ter opozorila in navodila za varno delo. Z DVIGALI SMEJO UPRAVLJATI LE DELAVCI, KI SO POSEBEJ POUČENI O UPRAVLJANJU Z DVIGALI IN SO PODPISALI USTREZNE IZJAVE. 3. NAVLAŽEVALCI HMEIJA, TRANSPORTNI TRAKOVI, STISKALNICE Vse navedene naprave morajo biti pravilno mehansko zavarovane: nameščene morajo imeti zaščitne mreže, predvsem na ohišju ventilatorjev in verižnih ter jermenskih pogonov. Perforacija v zaščitni mreži ne sme biti daljša od 6 mm. Na napravah morajo biti nameščena navodila za varno delo in opozorilni napisi. Rokovanje je zaupano strokovno usposobljeni osebi. 4. SUŠILNA KOMORA IN OGREVALCI V KOMORI Pred obiralno sezono je potrebno pregledati mehanizme za izvlek mreže in brezhibno namestiti mrežo nazaj do zidu. V kolikor na zadnji steni mreže ni varovalne pločevine, jo je potrebno namestiti, sicer hmelj tekom sušenja pada pod mrežo. ZARADI POŽARNE VARNOSTI JE PROSTOR POD MREŽAMI POTREBNO ČISTITI VSAJ VSAKIH 24 UR. Pri grelnikih je pomembno računati na vleko plevela skozi mrežo ventilatorja in zamašitev rež. Tako ogrevan zrak ne more prosto v komoro, kar negativno vpliva na čas sušenja in nevarnost vžiga hmelja v komori, lahko pa pride do pregretja ogrevalne hruške pri gorilnikih. Posebno pozornost je potrebno posvečati vzvodom in vrvem za zapiranje in odpiranje pretoka zraka pri praznjenju hmelja iz sušilne komore. Redno je potrebno pregledovati notranjost grelnikov, saj je posledica lahko pregretje ogrevalne hruške na peči ter nastanek požara. NENEHNO JE POTREBNO NADZIRATI MEHANIZME PEČI V SUŠILNICI, OD OLJNEGA GORILCA IN VENTILATORJA ZA PODPIH DO GRELNIKOV V KOMORI, IZ KATERIH IZSTOPA VROČ ZRAK. 5. DIMNIKI IN DIMNOVODNE NAPRAVE Vsa kurišča, dimniki in dimnovodne naprave morajo biti pred sušilno sezono pregledani in očiščeni s strani strokovnjaka. Vratca, kurišča, dimnike itd. je potrebno temeljito pregledati in očistiti. Pomanjkljivo vzdrževanje dim-novodnih naprav je velikokrat vzrok za nastanek požara na sušilnici v času obratovanja sušilnice. Zato moramo dimnovodnim napravam posvetiti vso skrb in jih temeljito pregledati. Pred vratci dimnikov mora biti nameščena pločevina velikosti vsaj 1 x 1 m. Ob dimniških vratih, električnih napravah, stikalnih ploščah, dimnikih, lučeh itd. ni dovoljeno skladiščiti hmelja ali bal, saj bi to predstavljalo veliko nevarnost za nastanek požara. V skladišču hmelja lahko prižgana žarnica, ki smo jo pozabili ugasniti, povzroči nastanek požara. V ČASU MIROVANJA SUŠILNICE MORAMO PREGLEDATI VSE PROSTORE, ČE SO VSI ELEKTRIČNI PORABNIKI IZKLJUČENI, NAJVARNEJE JE IZKLOPITI GLAVNO ELEKTRIČNO STIKALO ZA SUŠILNICO. Dovod goriva za oljne gorilnike mora biti izdelan brezhibno, prav tako tudi cisterna za kurilno olje, okrog katere mora biti zgrajen lovilni bazen. Na ta način preprečimo onesnaženje okolja zaradi izlitja goriva v okolje. V PRIMERU SLABEGA DELOVANJA KURILNIH NAPRAV MORAMO POKLICATI STROKOVNJAKA. 6. ETAŽE V SUŠILNICI Vse stropne odprtine na podih morajo biti zaprte ah dobro zavarovane, da ne bi prišlo do padcev in poškodb. Posebno nevarne so nepravilno pokrite odprtine za stiskanje hmelja in navlaževanje. Te naprave morajo biti zavarovane z ustreznimi varnostnimi ograjami oz. mrežami. Stopnice morajo biti varovane z ograjami, tla na vseh etažah pa gladka in nedrseča. Prostori v sušilnici in skladišču hmelja morajo biti ustrezno osvetljeni, tako da je mogoče delo opravljati kakovostno in varno. Priporočljiva je optimalna mehanizira-nost in opremljenost sušilnice in skladišča, tako se izognemo večji fizični obremenjenosti. 7. OSEBNA VAROVALNA OPREMA IN USPOSABIJAAJE DELAVCEV Za delo v sušilnici je predpisana naslednja osebna varovalna oprema: - pri menjavi in nadzoru suhega hmelja je potrebno uporabljati očala za zaščito oči; - pri transportu hmelja v koših ah vrečah je potrebno uporabljati usnjene zaščitne rokavice; - pri delu ob transportnih trakovih je potrebno uporabljati varnostno čelado; - pri delu v sušilnici in v skladišču hmelja je obvezno uporabljati obuvalo s podplati iz nedrsečega materiala. Delavce v sušilnici in skladišču hmelja je potrebno usposobiti za varno delo in jih posebej opozoriti na strogo prepoved kajenja in uživanja alkohola v teh objektih. Prostor za kajenje je potrebno določiti zunaj objekta in ga ustrezno označiti. POLEG NEVARNOSTI PRI DELU S STROJI IN OPREMO TER PRI DELU V OBJEKTU JE DELAVCE POTREBNO SEZNANITI TUDI Z UPORABO HIDRANTOV TER ROČNIH GASILNIH APARATOV. DELAVCE JE POTREBNO SEZNANITI Z NAČINOM REŠEVANJA IZ VIŠJIH NADSTROPIJ (vrvi, odprtine ipd.) TER NAČINOM JAVLJANJA POŽAROV IN OBVEŠČANJA. Obvestiti je potrebno vse tri ustanove: - policijska postaja 113; - center za obveščanje - gasilci 112; - v primeru požara je potrebno takoj obvestiti najbližje prostovoljno gasilsko društvo. 8. OPREMA Z GASILNIMI NAPRAVAMI V SUŠILNICAH 1. V vsaki etaži sušilnice in skladišča morajo biti nameščeni brezhibni gasilni aparati, ki so po svoji teži primerni velikosti objekta in možnosti rokovanja z njimi. Priporočljivi so tudi hidranti, nameščeni v steni ah na tleh. Priporočljiva je tudi namestitev orodja za reševanje (vedro, kramp, sekira, lopata...). 2. Gasilni aparat mora biti obvezno nameščen v neposredni bližini električnih razdehlnih omaric in večjih električnih sklopov (stikala, priključki ...). . 3. Vse delavce je potrebno seznaniti z možnostjo izklopa električnega toka v sušilnici in skladišču. Posebej je treba opozoriti, DA MORAMO PRED GAŠENJEM Z VODO OBVEZNO IZKLOPITI ELEKTRIČNI TOK. 4. VSI DELAVCI MORAJO BITI SEZNANJENI S PRAKTIČNIM PRIKAZOM gašenja z gasilnimi aparati in hidranti. 5. Delavce moramo poučiti tudi o delu s stroji in napravami v sušilnici. 6. Vsi delavci morajo biti poučeni o prometni varnosti in prepovedi vožnje na prikolicah in traktorjih, razen pri nakladanju trt na njivi. 7. Med obratovanjem transportnih trakov, strojev in naprav je prepovedano segati na območje delovanja. 8. Pri uporabi prenosnih luči smemo uporabljati le svetilke napetosti 24 V ah baterijske svetilke. 9. Z ustreznimi opozorilnimi tablami in napisi je potrebno opozarjati na nevarnosti in prepovedi. Kršilce navodil, predvsem glede kajenja, uživanja alkohola in uporabe odprtega ognja, je potrebno takoj odstraniti iz objekta ter se z njimi ustrezno dogovoriti o nadaljnjem sodelovanju. 10. VSAKA UPORABA ODPRTEGA OGNJA, VARJENJE ALI DRUGA NEVARNA POPRAVILA SO V SUŠILNICI IN SKLADIŠČU PREPOVEDANI. USTREZNA VZDRŽEVALNA DELA MED OBRATOVANJEM JE MOGOČE IZVESTI V SKADU S PREDPISI TER S POMOČJO POOBLAŠČENE OSEBE. 11. Upoštevati je potrebno navodila in zahteve požarnovarnostnih inšpektorjev, ki pred sezono in v času obiranja hmelja nadzirajo požarno in delovno varnost v sušilnicah. KGZS, Izpostava Žalec Farma VETERINARSKA AMBULANTA H SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o„ ŽALEC Ryfli Celjska cesta 3/a, Žalec lil Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, mobitel dežurni: 041 616 786 O A I (P NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: DELOVNI ČAS: PONEDELJEK - PETEK: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon.- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 Kronika avgust 2004 m Obiranje hmelja V Savinjski dolini se je pričelo obiranje hmelja, to je čas, ko se na lokalnih, regionalnih in tudi nekaterih glavnih cestah pojavlja večje število kmetijskih traktorjev s priklopniki, s katerimi se opravlja transport surovega hmelja do obi-ralnih strojev oz. sušilnic ter suhega hmelja v skladišča. Poleg kmetijske mehanizacije se na območjih obiranja hmelja pojavi tudi večje število pešcev. Obiranje hmelja bo predvidoma zaključeno v mesecu septembru. Policisti opozarjamo na nekatere najpogostejše nepravilnosti na področju prometne varnosti v času obiranja. V cestnem prometu je bila v preteklih letih največja problematika v zvezi s čiščenjem cest ob nanosu blata oz. zemlje s hmeljišč. Opozarjamo na psihofizično stanje voznikov traktorjev, ki prevažajo hmelj, in na registracijo kmetijskih traktorjev. Tildi traktorski priklopniki morajo biti registrirani. Zelo pogoste so kršitve v zvezi s prevozi oseb na samih traktorjih in na traktorskih priklopnikih (sedenje na kopici hmeljskih trt ni dovoljeno). Zaradi dolžine hmeljskih trt se dogaja, da so zadnje luči na traktorskih priklopnikih zakrite oz. ponoči sploh niso vidne, kar predstavlja nevarnost in možnost naletnega trčenja. 'Uidi za voznike traktorjev velja odredba o omejitvi prometa. Pešci, ki hodijo ponoči po cesti izven naselja, morajo nositi kresničko. Da bo možnost prometnih nesreč čim manjša, naj za vse udeležence v cestnem prometu velja pravilo, da vedno vozite s prilagojeno hitrostjo, tako da boste svoje vozilo lahko obvladovali. Upoštevajte omejitve hitrosti, še posebej v naseljenih krajih. Pred in med vožnjo ne uživajte alkoholnih pijač. Izogibajte se Weganim prehitevanjem, predvsem v gostejšem prometu in kolonah. Ves čas skrbite, da bo vaše vozilo tehnično brezhibno ter upoštevajte prometna pravila. Potrebno se je zavedati, da na cesti niste sami in da od vašega ravnanja ni odvisna zgolj vaša lastna varnost, temveč tudi varnost vseh ostalih udeležencev v prometu. „ .... . _ „ Policijska uprava Celje MALI OGLASI 40-letna visoko izobražena, poslovno uspešna intelektualka, prijetne zunanjosti želi spoznati sebi primernega partnerja za trajno in pošteno zvezo. Informacije na tel.: 031 505 495. Ženitna posvetovalnica ’’ZAUPANJE” posreduje za vse starosti poštene in trajne zveze. Informacije na tel.: 031 505 495. FRANCU V SPOMIN ELIZABETI in MILANU 15 let 10 let 1 leto AMBROZU iz Levca Sedaj v grobu spite, a v naših srcih še živite. Ni dneva, ure in noči, povsod ste z nami vi. Hvala vsem, ki se jih z lepo mislijo spominjate in jim prižigate svečke. Žalujoči: vsi njihovi najdražji Zaman je bil tvoj boj, vsi težki dnevi tvojega trpljenja, bolezen bila je močnejša od življenja V 64. letu je odšel naš dragi ERNEST PRAZNIKAR (12. L 1941 - 27. 7. 2064). Ob kruti izgubi dragega sina, brata, svaka, strica in strička se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za sveče, cvetje ter pisne in ustne izraze sožalja. Zahvala tudi ZD Žalec, posebno dr. Lesjaku in sestri Roziki za požrtvovalno pomoč v vseh letih zdravljenja, osebju bolnišnice Celje ter Kliničnega centra Ljubljana. Hvala oktetu za sočutne pesmi in gospodu govorniku za slovesen govor, gospodu Kisovaiju in pogrebni službi Morana za organizacijo in ureditev pogreba ter gospodu patru Viktorju za cerkveni obred. Vsi njegovi, Id ga bomo zelo pogrešali ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete IVANKE MASTNAK iz Šempetra se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih delih z nami bolečino, darovali cvetje, sveče in izrazili ustna sožalja. Hvala osebju intenzivnega oddelka bolnišnice Celje, pevcem, govorniku, gospodu župniku iz Šempetra in pogrebni službi Ropotar. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi, jo spoštovali in jo pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: hči Valerija z družino in ostalo sorodstvo Pet let že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš V našem domu in povsod so sledovi tvojih pridnih rok. V SPOMIN 14 avgusta bo minilo pet let, odkar ni več med nami našega dragega moža, očeta, dedija, brata in strica JOŽEFA BREZOVNIKA z Dobrovelj 38. Vsem, ki prižigate svečke in kdaj samo postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala. Žalujoči: žena Slavka in hčerke z družinama Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraka, kjer ni noči, tam sonoe sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni (Simon Gregorčič) ZAHVALA V 65. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče, dedek in brat LADO SITAR iz Andraža 100. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in prijateljem za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter za izraze sožalja. Hvala osebju Bolnišnice Topolšica, KC Ljubljana ter osebnemu zdravniku gospodu Janezu Cukjatiju za nego in pomoč v času bolezni. Hvaležni smo tudi gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem, govorniku, pogrebcem, praporščaku, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti do groba. Žalujoči: žena Antonija, hčere Veri, Marija in Metka z družinama ter ostalo sorodstvo Zahvale za septembrsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 24. septembra, tel.: 712 12 80, faks: 712 12 76. Uredništvo je v Domu H. slovenskega tabora Žalec (Kulturni dom), Aškerčeva 9/a, Žalec. V grenki nasmeh zažarelo je lice, stisnili roke smo ti za slovo, slišala nisi več krikov resnice, šla si za vedno, nazaj te več ne bo. Navček odhod tvoj je oznanil, znanci, prijatelji, vsi so prišli, v cvetju, med nami spomin te bo ohranil, v meni srce pa v slovo kriči: Hvala ti, mama, za rojstvo - življenje. Hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, vtkane v trpljenje. Mamica, naj večna ti lučka gori! ZAHVALA Težek in neizprosen je bil boj z boleznijo, ljuba mamica in babica PAVLA JAKOB. V žalosti, ki nas je obdala ob njenem slovesu, ni bilo moči izreči veliko besed. Zato iskrena hvala vsem, ki ste bili v mislih z njo ali z nami ali ste se prišli poslovit od nje in se vas je dotaknilo njeno slovo in naša žalost. Njeni najbližji Nekje je v tebi bol bila, a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom, močnejši sem, a ni bilo tako... V SPOMIN ob šesti obletnici smrti STANKU TRATNIKU iz Šempetra v Savinjski dolini (18. 4. 1931 - 8. 9. 1998). Vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in postojite ob grobu, iskrena hvala. Vsi njegovi Zdaj, ko med nami več te ni, oko zaman te išče, srce po tvoji toplini hrepeni. Hvala za vse, kar si nam dala, v našem spominu boš za vedno ostala. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage mame in stare mame ANE KOLAR iz Zabukovice (17. 5. 1937 - 17. 7. 2064) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, pogrebni službi Ropotar, godbi na pihala Zabukovica, pevcem, trobentaču, govorniku gospodu Bojanu Pustineku, gospodu župniku iz Gotovelj, delavcem in nekdanjim sodelavcem Juteksa Žalec, Davčnemu uradu Celje, Izpostavi Celje, Krajevni skupnosti Griže in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo Janku in Cvetki Podveržen, Štefki, Srečku in Suzani Podveržen ter Medvedovim za vsestransko pomoč. Njeni: hči Karmen z Ivanom, vnukinja Nina ter ostalo sorodstvo r= — 30 avgust 2004 Kronika ZAHVALA Ob smrti našega očeta, starega očeta, brata in tasta MILANA ROJNIKA iz Latkove vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter za cerkvene potrebe. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Francu Sercu za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, godbi Prebold in gospodu Rudiju za poslovilne besede. Zahvala velja tudi vsem gasilcem ter pogrebni službi Ropotar za korektno opravljene storitve. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage tete in sestre MARIJE ŠKETA iz Trnave (16. 8. 1922 - 6. 7. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje, sveče, darovane maše, za dar cerkvi in vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Posebna hvala gospodu Ciraiju za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za lepo petje ter pogrebni službi Ropotar. _____________________Žalujoči: vsi njeni___________________ Roža naša si bila, s srcem nam naklonjena, žal prekmalu odtrgana, a v srcih naših nikoli pozabljena. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage JOŽICE TAVČER iz Založ se zahvaljujemo vsem sorodnikom, iskrenim prijateljem, Osnovni šoli Polzela, podjetju Garant, d. d., Polzela, Pekarni in slaščičarni Roman Brglez, s. p., in Blagovnici Vele za darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: njeni najdražji POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče TEL 03 700 06 40 Ni te na vrtu več, ne med gredicami Ni te na polju več, ne med meglicami Ni več te v šumotu voda niti vej, niti nikjer več, kjer si bä prej. (O. Župančič) ZAHVALA Tiha bolečina spremlja spomin na mesec nufl, ko je v boju z boleznijo odšel od nas naš dragi mož, ati, stari ati in brat ANTON PUNCER iz Letuša 77. Še enkrat se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje, sveče in za svete maše, izrazih ustna in pisna sožalja in dragega očeta pospremili na pokopališče v Braslovče. Posebna hvala gasilcem in zastavonošem za spremstvo in številno udeležbo na njegovi zadnji poti, govorniku gospodu Mikeku za besede slovesa, dobroveljskim pevcem za odpete pesmi pri sveti maši in ob slovesu ter gospodu Zidanšku za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebno mašo. Iskrena hvala vsem, ki z mislijo nanj postojite ob njegovem grobu in mu v spomin prižigate svečke. Žalujoči: vsi njegovi Bolečine se ne da prikriti, tudi solze ni mogoče zatajiti le ta praznina, id nam ostane, se ne da z ničemer nadomestiti. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega sina in brata ROKA PRISLANA iz Zgornjih Gorč (12. 11. 1988 - 9. 7. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih in žalostnih trenutkih stali ob strani in nama bili v oporo ter nas bodrih in z nami jokali. Najlepše pa se zahvaljujemo govorniku občine Braslovče Janiju Strnadu, gospodu Zidanšku, pogrebni službi Ropotar in Cizej, d. o. o.. Hvala tudi pevcem za poslovilno pesem, trobentaču za odigrano Tišino, vsem ljudem in sorodnikom, ki so nama stali ob strani ob tako hudih in težkih trenutkih najinega življenja. Žalujoči: mamica in ati, brata Boštjan in Matej z družinama, ______babica, botrica, stric in tete ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti drage mame in stare mame ANTONIJE ŠMIT iz Latkove vasi se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, znancem in sorodnikom, ki ste počastili njen spomin, darovali cvetje, sveče, nam izrazili ustna in pisna sožalja in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja patronažni službi - sestri Martini in Anici, gospodu župniku za opravljen obred, govorniku za izrečene besede in pogrebni službi Ropotar. Vsi njeni Solza kane mi iz očesa, pred menoj je tvoj obraz. Odšel si tiho, brez slovesa, mimo spiš in čakaš nas. V SPOMIN 8. septembra 2004 bo minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil ZLATKO KRAJŠEK (26. 12. 1955 - 8. 9. 2003). Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in poklonite lepo misel, najlepša hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedjja, brata, strica in tasta VILJEMA HADOLINA iz Šempetra v Savinjski dolini (20. 4. 1933 - 12. 7. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, svete maše in namenska sredstva ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena in sin z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in prijateljice MARIJE VIPOTNIK iz Kasaz 72h se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in svete maše, z nami sočustvovali, nam izkazali pozornost in spoštovanje ter nam na kakršen koh način pomagali in stali ob strani v težkih trenutkih. Posebna hvala vsem sorodnikom in prijateljem, patru Vančiju za nesebično pomoč, patru Viktorju za opravljen obred in sv. mašo, pogrebni službi Ropotar za profesionalen odnos, moškemu pevskemu zboru iz Petrovče za odpete žalostinke, Krajevni skupnosti Griže in vsem, ki smo vas nehote pozabili. Zahgoči: sin Stane z družino, hči Ajja z Alešem, sestra Helena z družino, brat Jože z družino in Ludvik Ljubezen, delo, skrbi in trpljenje tvoje je bilo življenje. S svojo toplino si nas osrečiti znala, z delom pridnih rok srečo si nam tkala Le sme in duša vesta, kako boli, ko te več ni Za vso dobroto in ljubezen, mama hvala ti.. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete ALOJZIJE TKAVC iz Kal 6 pri Šempetru (12. & 1924 - 26. 7. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše, za izrečena sožalja ter vsem, ki boste v svojih srcih obranih lep spomin nanjo. Hvala gospodu duhovniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku gospodu Marjanu Jelenu za ganljive besede ter pogrebni službi Ropotar. Hvala tudi osebju Splošne bolnice Celje, dr. Kravosu in patronažnim sestram ZD Žalec za lajšanje bolečin. Vsem omenjenim in neomenjenim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi pjeni Prižiga se luč spomina a v srcu ostaja tiha bolečina ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, orne, babice in prababice FRANČIŠKE POTEKO iz Pongraca (L a 1916 - & 7. 2004) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, bhžnjim in daljnim sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Najlepša hvala dr. Artičkovi ter patronažni službi Žalec za pomoč pri lajšanju bolezni. Lepa hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Pustineku za poslovilne besede, pevcem, godbi na pihala Zabukovica ter gospodu za odigrano žalostinko. Hvala pogrebni službi Ropotar, nosilcem praporov ter KS Griže. Posebna zahvala velja sosedom za pomoč in tolažilne besede za čas mamine bolezni. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčere Vida, Joži in Evi z družinami Kronika avgust 2004 31 ZAHVALA V četrtek, 8. 7. 2004, se je iztekla nit življenja PAVLI KOLAR iz Kaplje vasi. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z besedo in dejanji pomagali v šestletni bolečini in ji na njeni zadnji poti izkazali spoštovanje. Zahvaljujemo se tudi uslužbencem doma upokojencev Polzela, sorodnikom, vaščanom za izrečena sožalja, darovalcem sveč in maš. Lepa hvala gospodu župniku Francu Sercu za lepo opravljen cerkveni obred, gospe Ropotaijevi za poslovilne besede, pogrebni službi Ropotar, trobentaču za odigrano Tišino. Lepa hvala tudi družinama Širše in Jelen za nesebično pomoč. Vsi pjeni žalujoči V SPOMIN VINKU BABICU (4. 9. 1945 - 13. 8. 2000) Odhoda najdražjih ni moč preboleti, resnici v sebi se ne da verjeti, celo, ko resnica ti v dlani leži, ves čas jo zanikaš, ker bridko boli. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in se ga spominjate. Vsi njegovi ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je za vedno zapustil ljubi mož, oči, sin in brat BOŽO SEČKI iz Žalca. Iskreno in iz srca se zahvaljujemo vsem iskrenim prijateljem, sorodnikom, sosedom, sodelavcem ter kooperantom podjetja Veko iz Velenja, pogrebni službi, godbi iz Liboj ter patru Jožetu za izkazano spoštovanje in pomoč v težkih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej najlepša hvala. Tatjana, Tea, mama in Ivo z družino POGREBNE STORITVE J^Lro potar loan Ropotar, s.p. tel.: 700 U> 85 GSM: Ohi 613 260 GSM: Oh 1 7h8 00h Starodaška ut. 12, Šempeter _____ DeloOni čas: od 00. do 2h. ure ZAHVALA Poslovil se je KONRAD PEVEC iz Žalca (1906 - 2004). Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki ste počastili njegov spomin, pisno ali ustno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem govornikom za občutene besede slovesa, za častno spremstvo borcem, lovcem in rudarjem. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste ga obiskovali in mu polepšali zadnje mesece življenja. Hvala osebju DU Celje za vso nego, pogrebni službi Ropotar in gospodu Kisovaiju za lepo izvedeno slovo. Srčna hvala vsem, ki ste nam pomagali v težkih dneh. Naš Didi ostaja v naših srcih. Vsi njegovi Odšel si tiho, brez slovesa, ne bo več tvojega nasmeha in ne tvojega pogleda Ostala žalost je in bolečina, nastala velika je praznina ZAHVALA Ob nenadni izgubi ljubega moža, očeta, starega ata in dedka ALOJZA LUKNERJA s Polzele (L & 1926 - 17. & 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala g. župniku Mirku Škofleku za darovano sv. mašo, pogrebnemu zavodu Ropotar, gospe Ivanki Ropotar za ganljive besede ob slovesu, pevcem Lastovka in kolektivu Tovarne nogavic Polzela. Hvala še enkrat vsem, ki ste nam stali ob strani ob tem težkem trenutku. Žalujoči: žena Marija, hčeri Marinka in Lojzka z družinama DARKU BANFIČU iz Spodnjih Grušovelj. Minili sta dve žalostni leti, odkar smo za vedno ostali brez tebe, naš dragi Darko. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke. Vsi njegovi Ljubi ženi, mamici in babici MARIJI JAGER iz Latkove vasi. Ljubim celotno božjo stvaritev, vsako zrnce - pesek v njej. Ljubim naravo, ljudi, rastline, živali. Če ljubiš vse, se ti razkrijejo njihove skrite, skrite skrivnosti. Mirno hodite skozi hrup, vrvež ter ne pozabite, kakšen mir je v tišini. Loj z, Matic, Barbara, Miha in Jaka STEFANU LESNIKU z Ložnice pri Žalcu. 11. julija je minilo 16 let, odkar te ni več med nami. Ostaja nam spomin na tvoje dobro srce in pridne roke, katerih sledi še vedno obstajajo. Hvala vsem, ki ga še imate v lepem spominu. Vsi njegovi Bolečino se da skriti, tudi solze je moč zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti... ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, brata, strica, botra in nečaka CVETKA VASLETA s Ponikve pri Žalcu (11. 5. 1953 - 23. & 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekah tolažilne besede, darovali sveče, cvetje ter svete maše. Hvala sodelavcem Ere Velenje, Izletnika Celje, osebju bolnišnice Topolšica, dr. Rijavcu ter dr. Rusu. Hvala Gasilskemu društvu Ponikva ter vsem ostalim gasilcem, Zvezi veteranov vojne za Slovenijo in avtoprevoznikom s Ponikve. Iskrena hvala govornikom gospodu I. Jelenu, gospodu M. Jelenu, gospe Strahovnik, gospodu Lesjaku ter gospodu Pasariču za besede slovesa ter častni straži. Hvala tudi moškemu pevskemu zboru Ponikva za odpete žalostinke, orglarkam in violinistki. Hvala gospodu Kraševcu za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. V globoki žalosti vsi njegovi Z nami si se veselila, z nami žalost si delila, a za vedno je tvoj korak obstal in te v neskončen čas popeljal. Milijon solza zdaj teče iz oči, le duša ve, kako zelo boli Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, babice in sestre MARIJE ŠRJBAR, po domače BANOVŠKOVE MICI izpod Gozdnika, stanujoče v Ljubljani, Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so darovali cvetje, sveče in za sveto mašo, ter sodelavcem iz Ljubljane. Enako tudi govornikoma za besede ob slovesu ter gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: sin Sašo z družino, sestre Jožica, Marjana iz Švice in Stanka z družinami Zaman bil je tvoj boj, zaman bilo je vse trpljenje, bolezen bila je močnejša kot življenjsko hrepenenje. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in tete ANE LEŠNIK z Ložnice pri Žalcu (19. 7. 1915 - 10. 7. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekali sožalja, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala pevcem, patru Jožetu za lepo opravljen cerkveni obred in sveto mašo, pogrebni službi Ropotar in družini Zapušek za posebno skrb. Žalujoči: vsi njeni 1 /N S avgust 2004 Zanimivosti 'line l Kopalci v Pingu Odličnjakom karte zastonj l vztrajnostjo tudi 24. prireditev pod streho vala igra spretnosti in hitrosti. Ekipo Kaplje vasi. V grabljenju so se najbolje sestavljalo šest tekmovalcev, ki so je izkazale grabljice iz ekipe Marija morali v štafetnem redu prek ovir Reka. Z enakim številom točk so si V Spodnji Savinjski dolini je pravzaprav bolj malo možnosti za kopanje. Savinja je dovolj čista le v zgornjem toku, kjer pa je mrzla. Kopališči v tem delu Savinjske doline sta le dve, in sicer v Preboldu in v Rekreacijskem centru Cizej v Orli vasi, kjer imajo kopališče Pingo s tremi bazeni in toboganom. Kot je povedal Stanko Cizej, so letos kopališče odprli šele 1. julija, saj so morali pridobiti celo vrsto novih dovoljenj v skladu z zahtevami Evropske unije. Vsem odličnjakom spodnjesavinjskih osnovnih šol so v kopališču Pingo podarili sezonske karte. T.T. Prva avgustovska nedelja je bila v Sv. Lovrencu pri Preboldu tudi tokrat v znamenju koscev, grabljic in Štangarjev. Tradicionalna turisti-čnoetnografska prireditev Tekma koscev in grabljic, ki ima korenine že v času pred II. svetovno vojno, v današnji podobi živi 24 let. Prizadevni gasilci PGD Sveti Lovrenc tako nadaljujejo tradicijo nekdanjega predvojnega društva kmečkih fantov in deklet. Letos organizatorjem vreme ni bilo najbolj naklonjeno, saj je prireditev kar trikrat zmotil dež. S trmo in vztrajnostjo tako tekmovalcev kot organizatorjev in še posebno obiskovalcev, ki so kljub dežju ostali v Sv. Lovrencu, so prireditev uspešno pripeljali do konca. K temu sta veliko pripomogla tudi povezovalec prireditve Boris Kopitar in pevka Natalija Verboten z ansamblom Zmaji. Tekmovanja se je udeležilo sedem ekip, ki so tekmovale v košnji, grabljenju in postavljanju hmeljevk. Kot rdeča nit je tekmovanje povezo- pripeljati do cilja čimveč vode, kar pa ni bilo tako enostavno, še posebno ne za tekmovalke, ki so, sedeč v samokolnici, držale v rokah skledo z vodo. Najboljši kosec letošnjih iger je postal Mirko Jager iz ekipe KS Čeče. Na drugo mesto se je uvrstil Branko Hrastovec iz ekipe Športnega društva Marija Reka, na tretje pa Luka Igrišnik iz ekipe Mladi z ganka iz drugo mesto delile grabljice iz ŠD Marija Reka in Kaplje vasi, tretjega mesta pa so se veselile grabljice KS Čeče. V postavljanju hmeljevk sta bila najuspešnejša tekmovalca iz Kaplje vasi, na drugo mesto sta se uvrstila tekmovalca iz ekipe ŠD Marija Reka, na tretje pa tekmovalca ekipe Marija Reka. V tekmovanju Rdeča nit so bili najhitrejši in najspretnejši tekmovalci Mladi z ganka (Kaplja vas), na drugem mestu sta pristali ekipa Športnega društva Ponikva in Ekipa z vseh vetrov, na tretjem mestu pa ekipa Marija Reke. Skupni zmagovalec letošnjega tekmovanja koscev, grabljic in Štangarjev je postala ekipa Mladi z ganka iz Kaplje vasi in si prislužila šestdnevne počitnice v Termah Čatež. Drugo mesto je osvojila ekipa Športnega društva Marija Reka, tretji pa so bili njihovi sovaščani, ki so tekmovali v imenu vaške skupnosti Marija Reka. Vsi tekmovalci so si prislužili lepe nagrade, posebno nagrado pa so za najlepši voz prejeli člani ekipe Mladi z ganka. Tekmovanje so spremljali in ocenjevali trije hmeljarski starešine na čelu z Milanom Lesjakom iz Tabora. Ob koncu tekmovanja so kmečke žene tudi tokrat za vse tekmovalce pripravile pravo kmečko malico. Organizatorji so z mislimi že v naslednjem letu, ko bo na vrsti jubilejna, srebrna, 25-letna prireditev. D. Naraglav Vedno več porok V Preboldu civilnih porok do letošnjega leta ni bilo. S ponovnim odprtjem hotela pa se je nekaj zganilo tudi v tej smeri. Predverje preboldskega hotela lahko spremenijo tudi v poročno dvorano in v teh mesecih so priprav- ili kar nekaj jubilejnih porok. Na skupno življenjsko pot sta pred kratkim stopila tudi Ana Ramšak in Bruno Sinkovič. Poročni obred je ob prisotnosti matičarja Henrika Kranjca v avli hotela Prebold opravil preboldski župan Vinko Debelak. D. N. Matičar Henrik Kranjc med izročanjem poročne listine mladoporočencema Ali je kdo videl našo TACI? Bralce Utripa naprošamo, če je kdo videl našo muco TAČI (staro 3 mesece), ki se je izgubila na relaciji Polzela - Žalec, da nas pokličejo na tel.: 041 375 674. Zelo vam bomo hvaležni. Kolona motoristov med vožnjo po cestah KS Liboje Prvi motoristični piknik V začetku avgusta je Turistično društvo Liboje pri planinskem domu na Brnici organiziralo 1. motoristični piknik. Z njim so popestrili življenje v tem koncu Savinjske doline, hkrati pa dobro predstavili svoj kraj številnim udeležencem tega srečanja. Okrog sto motoristov, predvsem ljubiteljev starodobnih jeklenih konjičkov, se je najprej zbralo v Petrovčah, od koder so se podali skozi vasi in zaselke Krajevne skupnosti Liboje, pot pa zaključili na Brnici. V imenu KS Liboje je motoriste pozdravil in jim izrekel dobrodošlico Matjaž Jazbec, nato pa so z druženjem nadaljevali ob okusnem bograču in se pomerili v raznih družabnih igrah. Na srečanju so izbirali najstarejšega motorista in najstarejši motor, za glasbeno vzdušje pa je skrbela domača glasbena skupina Čato Gobarska sreča glasbenika Avgustovska sobota je bila za Jožija Križnika, glasbenika z Vranskega gobarsko zelo zanimiva. Zjutraj se je podal v gozd in našel orjaškega gobana, ki je v premeru meril kar 31 cm, težak pa je bil 2300 gramov. Dan za zabavo in malce športa Preden smo se ustvarjalci Utripa odpravili na počitnice, smo imeli še eno nadvse prijetno dolžnost. Letos smo bili organizatorji zdaj že tradicionalnega srečanja uredništev tednika Savinjske novice, radia Goldi in Utripa Savinjske doline. Tokrat smo se srečali že tretjič, kot organizatorji pa smo kolege najprej povabili v naše uredništvo. Zgornjesavinjčani so nas presenetili z darilom, ki na najlepši način ponazarja, da se je potrebno povezovati in sodelovati, kot nas povezuje Savinja. Po pozdravnem nagovoru poslovne direktorice Zavoda za kulturo, šport in turizem Tanje Razboršek Rehar sta nekaj pri- jaznih besed spregovorila direktor in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik ter novi direktor radia Goldi Janez Kurbus. Nato pa smo se odpravili v Šešče, kjer smo preživeli lep dan ob športnih igrah in raznih okrepčilih. Pokale smo dobila vsa uredništva, priznati pa je treba, da je ekipa Savinjskih novic še vedno najbolj uigrana in borbena. Ima pa Utrip najmočnejšo ekipo v vlečenju vrvi, za kar ima zasluge kaj drugega kot dobra telesna zmogljivost. Vsi pa smo bili dobre volje in odločeni, da se čez leto dni ponovno srečamo in preživimo dan sproščeno, brez delovnih obveznosti. K. R., foto: D. N. Jože z gobanom D. N. Savinjske "račke"pod lipo Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, (Dom n. slovenskega tabora), 3310 Žalec, telefon: 03/712 12 80, telefaks: 03/712 12 76, elektronska pošta: zkst.utrip@siol.net; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasiewicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik; Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 350 SIT. MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV ŽALEC bo v sodelovanju z župani vseh šestih občin (Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec) izvedlo srečanje nepokretnih in težje pokretnih invalidov. Srečanje bo v četrtek, 9. septembra 2004, ob 11. uri pri Ribiškem domu v Preserjih. Vljudno vabimo vse invalide, da se do 25. avgusta 2004 prijavijo svojim poverjenikom. Ob dobrodelnem koncertu v mesecu novembru bomo tudi letos pripravili razstavo ročnih in umetniških izdelkov naših članov, zato poskrbite za nove izdelke. Predsednik MDI Žalec, Janez Meglič