Letnik VIII.
Gorici, dno ‘29. novembra 1900.
Številka 49.
Pourljiv list. z;i slovensko ljudstvo
I/luijii vsaki iVIrtek uli II /jul. pismu sc ur sprejemajo.
Ctillil /.a celo Irl" I) krmi. /.a |><> kroni’ /.a celo telu.
ltoko|iisi si* ni' vračajo. Kcfrankovana Irta ;l krom1. /,a manj premožne
nn IVimorskrm.
JV Sil vero, dom, cesarja!
l/.ilajatelj in oilguvonii urednik: IVAN BAJT.
I isk. •Narodna tiskarna v (ioriri.
N a I' o 0 n i n o
...	.	..	,,	........ ".,l "j J:l sprejema iipravništvo
meniška ulica sl. !). Idsaiiic/.nc številke
Volilna vojska - sveta vojska.
Zamerila je brezverska „ S o č a “ mirečemu duhovniku v gorišIH okolici, ker je ukazal,	v-z-namcuje, da se
priam^volLlvo vulilnilu mož. zamerila je sploli v^'in 11n inii'n j|^«mi ki so bodisi v cerkvi, bodisi zunaj cerkve ljudi izpod-Riij-di k ri^pii^tj glede državnozborskih volitev.Uolicuiki dobro vedo, da so volitve resno delo, delo, od katerega je odvisen časni in večni blagor narodov. Nekaterim brezvestnim agitatorjem niso volitve nič drugega jiego napajanje nerazsodnih volileev. Žalostno je slišati n. pr. kako so pijančevali v Črničah, kako so v Rihembergu celo po cestah nosili polne litre itd. To je žalostno znamenje časa! Tako daleč nas je privedla na-rodno-napredna stranka.
Ne graje tedaj, ampak hvale so vredni vsi oni, ki skrbijo za dobre volitve, ki se ne strašijo zasramovanja iu zasmehovanja napojene druliali, ki v cerkvi in zunaj cerkve pogumno nagovarjajo iu prigovarjajo ljudi za dobre volitve. %mi^ikofje so ž^e vc^kruL^jred vv<jJilvajni izdali pafctjrsjdjlist, v katerem so opomnili vernike na suoge dolžnosti pri volitvah.
Mnogi ne smatrajo volitev resnimi. Zato se ob času volilne vojske plaho umikajo iu skrivajo. Iz tega uzroka smo v sedanji borbi izgubili mnogo volilnih krajev, bobratje! Ne plašite se nesramnih napadov! Pogumno stopajte na volišče, ker boj, ki ga bijete, je zelo odločilen.
V izpodbujo hočemo tukaj navesti besede dveh odličnih slovenskih š' ofov, slavnega Martina Slomšeka in krškega škofa dr. Mahniča.
Slavni škof Slomšek pravi o volitvah: „Pa še eno besedo vam imam povedati, krščanski možje iu gospodarji, ne toliko kakor vaš škof, temuč kakor vaš stari prijatelj, ki sem si z vami ve-
USTKK.
Delo, (Mo. pa v ec varčnosti!
Delo plača, delo dela moža! Kedor dela, ima. Očividno je letos, da, kedor dela, pridela. Kedor je trli* o pravom času iu pravilno škropil, jeimollepolrgalev, trle zelene iu lep les. Da — delali treba in skrbeti, pa bolj varčno živeti, ne tako /.a — pravljuti, pa ne bo toliko uboštva.
,.Kedor hoče živeti in srečo imeti,
Le pridno naj dela, pa moli naj vmes!"
V našem cesarstvu je izmed sto posestnikov okolo sedemdeset, ki zemljo obdelujejo; tedaj ji' naše avstrijsko cesarstvo tako rekoč.u/.e po naravi ustvarjeno za poljedelstvo. In ko bi se naša zemlja skrbnejše obdelovala, ko hi se mladina bolj gospodarstva učila iu ne živela tako nezmeni' iu razkošno, in ko bi se naš kmet bolj poprijel novejših uaredh in novega napredka, bilo bi naše cesarstvo v kmetijskem. oziru vzgled celemu svetu! Tako pa je žuli bo# še marsikaj narobe.
Poljedelstvo je važno; kmet redi vse: od najnižjega pisarja do najimenitnejšega gospoda, ki sedi na Židani stolici in piše pri zeleni mizi.
Že v starih časih so imenovali kimčki stan srečen in častitljiv; toda le umnega kmeta moremo 'teti med lake srečne in častitljive ljudi. Ali ni sn čen in lahko vesel, kedar na svojem posestvu se svojo družino v lepem miru svoje zemljišče obdeluje, svojo družino oskrbuje,
.	v	Gorici, Se
uh", šminki nji" m na Korenjskein lirejru '|{iva"* /..rm,')1 št *l ^p.V' 10 viu''^' Ruk opise sprejema nr.-.lmštv. v (Juriči, .Ivurišče
sv. Ililarija št.
liko dobrega, pa tudi hudega skusil ter sc bojim, da bi si sami hujše ,ra in glavo ne nakopali, če prav modro ne ravnamo s to pravico, katero smo 20. okt. 18(50 prejeli. Vi hišni očetje iu gospodarji veste, da so nam svetli cesar Franc J. I. privolili iu ukazali, naj si svoje sreaj-ske predstojnike, odbornike in svetovalce sami izberemo. Izmed njih se bodo poslali svetovalci v deželni zbor celega okraja v glavno mesto naše dežele, pa tudi v državni zbor celega cesarstva. Veliko pravico bodo imeli za nas govorili, svetovali in za naše pravice poskušali se. Kakor si boste ž njimi pošiljali, tako boste ležali. Glejte dobro, da se ne boste ukanili ali ogoljufali.
Prosim vas torej v imenu naše in vaše blagosti iu sreče, ne držite nemarno križem svojiii rok iu ne pustite, da bi vam drugi postiljali, m a I o p r i d u i, š i r o k o u s t n i I j udje po svoji spačeni volji vaše zastopnike izbi ra Ur',*-'Ne bodite . zaspani za svojo srečo .ift\/iesrečo, ampak odprite oči, oglejte si dobro iu pomislite, koga boste izvolili, potem pa /krepko pristopile iu izvolite može po božji, .volji, modre iu pravične, srčne iu resnične. Pa to vam povem, da ne izbirajte jih po njih sladkih obljubah; zakaj kdor preveliko obeta, malo dopolni. --Izberite si može po njih dosedanjih delili, ka.kor- so se med vami dosedaj nosili in koliko dobrega so storili. Tukaj beseda Kristusova velja: „Iz njih sadu jih boste spoznali". Še enkrat vam rečem: 'volile modro, izvolite dobro; kakor si boste sami pošiljali, tako boste leža*i“.
Tako uči o volitvah slavni škof Slomšek. Temu nasproti se upajo naprednjaki trdili, da volitve nimajo nič opraviti z vero, da se duhovščina ne sme vtikati v volitve!
Sedanji krški škof dr. M a h n i č je pisal v „Rim. Kaloliku" LJ8illiw jit/f^l
svoj kruli uživa in z veseljem delo v božji naravi opravlja, ter je zdrav na duši in na telesu ?! Da — v resnici on uživa radost, katere mestjan ne pozna. On ni mehkužen, pa tudi m* okužen po mestnem duhu. I‘a le tisti, ki je marljiv, priden in kateri pametno, marljivo i,i premišljeno svoja opravila opravlja. Neveden. svojeglavcu, starokopiten kmet je reven in zaničevan in gola resnica je in bo: „Kedor nič ne zna. nič ne velja*’.
Dokler so stari Bimljani kmetijstvo v časti imeli, ter se marljivo in pridno ž njim pečali; dokler se najvcljavnejši državljani drevesa ali pluga niso sramovali: dokler jo veljal še izrek slavnega C.icerona, da je med vsemi opravili kmetijstvo najbolj koristno in največoga dobička, tako dolgo bili so Kimljnni bogati iu narodno mogočni. Ko so pa kmetijstvo zanemarili, začeli lahko živeti in na druge načine moč in denar iskati, je padla mogočna, bogata držuvti, vsi* moči so opešale, ljubezen do domovine jo zginila.
Izobražeu.je, pošteno obnašanje in pridnost jo že marsikaterega kmetu osrečilo iu povišalo. Kmet. ki dobro svete rad posluša, se slabih družb ogiblje*, denar varuje in pridno dola, pridobi si kmalu boljšega kruha in dospel bo na stopinjo omike, da bo koristil enim in drugim iti posredno celi državi.
Pa, le zapravljali ne! Le nezmerno ne živeti! le razkošnosti ne! Lahko se porabi, lahko se pa tudi prihrani. Zapravljivost dela kmeta ubozega. Zraven ogromnih
„V prejšnjem stoletju si je država osvojila prava, ki po Božjem iu človeškem zakonu pripadajo cerkvi. Določevati o sakrameiitaliiem ali čisto posvetnem značaju zakonske pogodbe, odpravljali zadržke, ki jili je cerkev postavila, a poslavljati nove; uvajati v javne šole filozofične zisleme, ki spodnašajo tla pozitivnemu krščanstvu, predpise dajati, ki se tičejo javne službe Božje, določevati celo število sveč, ki smejo goreti v cerkvi; zatirati cerkvene redove iu bratovščine ter zasegati in razprodajati njihovo imetje; omejati ali celo zapre-čevati prosto občevanje škofov in vernikov z Rimom: lake iu enake naredbe so cerkev ne le ovirale v prostem vsestranskem razvoju, ampak so narasle polagoma v nevarnost spraviti njen obstanek.
Dokler je v Evropi vladal absolutizem, si cerkev ui vedela kako pomagati. A okove absolutizma je strlo leto 1848.
Naravno, da seje tudi cerkev začela posluževali novih političnih svoboščin, da bi vsaj reklamovala svoje pravice, ki si jih je država po krivici, se surovo silo prilastila. Da, to storiti je bila njena sveta dol/nosi, neopustljiva dolžnost! Ako kmetijski, ako obrtni stan, ako meščanstvo pošilja svoje zastopnike, zagovornike svojih pravic v državni zbor, zakaj bi cerkev tega ne smela? Cerkev ifna isto pravico: braniti sama sebe!
Kaj je tedaj cerkev naklonilo, da sili tudi ona na politično polje? Vlade-hlcpnosl? Dobro ve cerkev, da drugje ne more govoriti, ali, če tudi govori, je glas njen glas vpijočega v puščavi; zatorej tukaj povzdiga glas po svojih zastopnikih, da jo sliši svet, da jo slišijo navzdol, a tudi navzgor. A seveda, ako hoče cerkev spraviti v javna zastopstva svoje zagovornike, mora tudi skrbeti, da se taki volijo; zatorej je samo po sebi umevno, da se mora cerkev um e	o l i l n e h o r h e.
doklad, zraven šolnine, bolnišničnih in cestnih dajil, je ludi razkošnost, je tudi slabo gospodarstvo krivo ubožtva. V tem obziru smo Slovenci premalo modri; furlanski kmet nam je v vzgled, kor on je boljši gospodar.
Kruha ne manjka še v Avstriji, pridno roko ga že najdejo.
Manjka pa večja skrb iu varčnost. Žalost loti sočloveka in sploh vsacega pametno mislečega, ko vitli, kaj delajo, kako živijo, kako so obnašajo ljudje po nekaterih vaseh ob nedeljah! Krčme vse polne, vse kriči in prepeva. Tam igrajo na kroglo, tu vidiš celo kupe kmetov pri kvartali; lam prepir, Iti vpitji* žen in otrok; tu ples, lam pijanost. Kam pridemo?! To ni življenje kmečkega ljudstva! Ne bo šlo iu no bo šlo. in že vidimo gospodarja za gospodarjem v dolg, v pravde, na cesto.
Vse loži. vso zdihuje, na vrata, ui več denarja,
Tako je.
Nazaj treba! dragi kmet. To življenje niza te. Knkrat niso tako delali. Varčnost! Slovenci smo ubog narod, pa bomo še bolj, ce bomo tako živeli. Prišlo bo, kakor jo že bilo: vse.bo grofovsko, lii in tam
Ilova trka ni kruha.
m
imen
bodo
vse
bo par bogatinov Zginil bo kmet, in na njegovo mesto pride kolon: tujec bo gospodaril v njegovi iiiši. Kako bo to hrilko!
Delo, delo, pa več varčnosti! Se je čas.	K	x	p.
Ker pa je dandanes politiška delavnost tako ozko sklenjena z javnim časopisjem, da se sploh v politiki ne more doseči ničesar, ako se javnega
mnenja ne pripravlja  mora cerkev
skrbeti tudi za to, da se pišejo, izdajajo taki politični listi.
A kedo uaj piše take liste? Gotovo, da lo morejo le razumniki ; v prvi vrsti so, kakor za politiko sploh, poklicani posvetni razu m u i k i. Toda žalostna skušnja nas uči, kako redki so mej nami razumniki s katoliškim razumom, s katoliškim srcem. Zatorej pa, dokler je tako, so prav duhovniki prisiljeni v obrambo sv. cerkve iu njenih pravic izdajati tudi politične liste, voditi politične volitve ter i sami voliti in dati se voliti, da zamorejo s potrebnim znanjem, s prepričanjem zagovarjali sv. cerkev v javnih zastopstvih.
Komu se more potem takem zdeti nenaravno, ako vidi, da pri nas v Avstriji, da na Slovenskem, kakor tudi drugje po Evropi, zavzemajo prav duhovniki neredkokrat odlično mesto v političnem življenju in se nahajajo celo v vrstah političnih voditeljev iu narodnih prvakov?“
Tako sodijo škofje o volitvah iu o dolžnostih, katere imamo katoličani iu zlasti duhovščina pri volitvah!
Politični pregled.
V Čehih je vzbudilo mnogo nevolje imenovanje viteza \Vessoly-ju predsednikom praškega nadsvetn. -— (lelii smatrajo \\essely-ja za neprijatelja češkega naroda iu njegovo imenovanje za vladno pljusko češkemu narodu.
Moravski doželni šolski svot in češčina. Dež. šolski svet je prepovedni vsem šolskim ohluslvom uradovanje v češčini. Vse češke vloge je dež. šolski
Po dolžili letih.
Bilti jo nedelja. Stopil sem tudi jaz v cerkev. Tu jo bilo polno občinstva. Stisnil sem so k spovednici. Čudno, težko mi je bilo pri srcu, ko sem zaslišal zopet po dolgih, dolgih lotili one znane melodije raz cerkveni kor. . .
Zamaknjen sem poslušal. Dozdevalo se mi je, da sem zopet mlad, da sem zopet srečen. Vrnili so se mi v spomin oni srečni časi, ko sem veroval in . . . molil!____
Ob, kedaj som že zabil ono molitvice, katere me je učila dobra mamka, priprosla kmetica! Ona leži zdaj že pod zemljo, a jaz še teptam svet...
Solza se mi je prikazala v oko, v ono oko, koje ui že davno, davno pla-kalo. —
Pokleknil sem. molili pa nisem znal. Pač, vse svoje misli sem daroval njemu, Vsogamogočneinu, katerega sem že skoraj pozabil med svetom. To jt* bila moja iskrena daritev k Tebi, k Tebi Večni Bog...
Po dolgih letih sem bil zopet pri sv. maši, zopet sem molil, a ne kakor me je enkrat učila ljuba mamka .. .
Maša jo končala. Ljudstvo se je trlo ob vhodu... Dvignil sem se tudi jaz. Moj ilttli je bil svež, srce mirneje. Dan se mi je dozdeval krasen, dasi je lil dež...
Začel sem od tega dne zopet moliti kot nekdaj, ker pri Tebi, le pri Tebi, Večni Bog, sem zopet dobil /.aželjeni mir!
svet vrnil s pripomnjo, da je uradni jezik iifinščina. Nemci pit vedno kriče o zatiranju njihovega jezika.
Občinsko volitve v Pragi so zavrtene na celi črti z lepo zmago staro-čeških kiindidalov. Bivši župan dr. Pod-lipni s svojimi somišljeniki je napram Startičehom v manjšini za celili 24 glasov.
Transvaalski predsednik Krtt-gcr je dospel v Evropo, v Marsilju gaje prebivalstvo nad vse sijajno sprejelo. Tudi mestni zastop se je olicijelno udeležil sprejema. V Parizu je Kriigerja sprejel predsednik republike s častmi, ki tičejo samostojnemu vladarju. Vrnil mu je tudi obisk. I/, l’ariza odide Kriiger v Hruselj, potem v Haag, od tod pa v Borolin. Izprositi hoče posredovanje v<>-levlasti v južnoafriški zadevi.
Vojna na Kitajskem. Že je zasumilo v politiškem gozdu, da je med poslaniki zavladalo nesporazumljenje glede pogajanj s Kitajci. Zadnja poročila pa že poročajo, da so se poslaniki sporazumeli ter pogoje predlože svojim vladam v od.t-brenje. — Waldersee je izdal uradni ukaz. ki prepoveduje vsako ropanje. Torej ropajo tudi evropski vojaki. Lep pojem o kulturi morajo dobiti Kitajci, ako pri merjajo svoje bokserje z evropskimi, ki tudi ropajo.
Nove volitve a državni zbor.
Na Goriškem. O izidih volitev se nam nadalje poroča, da so bili za nas voljeni in sicer: v Štanjelu, v Velikem Repnu, v Brestovici, v Vojščici-Solo, v Anhovem, (Gorenje polj«*u v Avčah, pri sv. Luciji, (enoglasno), v Štorje-Kazljah, v Cerknem (enoglasno), v Kamnjah, v Gojačali, v Mirnu, v Skriljah, v Koblje-glavi, v Renčali (IV. kurija), v Velikem Kolu, v Brjah, v Kojskem, v Soči-Trenti, v Logu in Kozani.
Na K r a n j s k e m. Prošt. tir. Klbert je sprejel kandidaturo v dolenjski mestni skupini. Kat. narodna stranka podpira njegovo kandidaturo.
Liberalci se posebno prizadevajo, tla bi prodrli v kateri kmetski skupini.
Dr. Tavčar kaj pridno mešetari po Dolenjskem. A zdi se, da vkljub ogromnim denarnim žrtvam, ne bo kruha iz liberalne moke. Kmetski volilci vedno bolj spoznavajo liberalno vjed. — Na Gorenjskem so liberalci postavili za kandidata ravnatelja kmetijske družbe Gustava Pirca.
Na Štajerskem so bili volilni shodi v Brežicah in Sevnici. Predstavila sta se kandidata za kmetsko in mestno skupino vit’ Berks in dr. Dečko. Obeh kandidatura je bila sprejeta. V Raj-lienburgu seje predstavil kandidat Hribar v družbi z demokratom Čobalom. Toda Hribarju uiti demokrat Čohal vtič pomagati ne more. — V Konjicah so sprejeli kandidaturo Robiča in Žičkarja. —
V Istri so volitve v 5. kuriji še precej ugodne. Upanje je, da v f>. kuriji prodere dr. Laginja. Dal Bog!
N a tl e š k e 111 se pogajajo Mlado-čehi in narodni socijalni demokratje. Mladočehi so jim odstopili tri kandidature v o. skupini, a demokratje u tein niso zadovoljni.
N a M o r a v s k e m je stališče za krščansko-socijalne kandidate še precej ugodno.
V Galiciji je stara poljska stranka izdala volilni oklic. Froti njej gredo v boj razne nove sranke.
Novice.
Sv. misijon bodo obhajali v Gorici v stolni cerkvi. V slovenskem jeziku začne 8. decembra t. I. na praznik brezmadežnega spočetja M. I).; v italijanskem jeziku pa o sv. treh kraljih. Želeti je, da se ga Slovenci v obilem številu udeleže.
Imenovanja. VViener Zeitung“ javlja: Cesarje imenoval deželnega sanitetnega nadzornika v Trstu dra. Krnila Meerausa namestniškim svetovalcem in referentom deželne sanitete na gornje avstrijskem namestništvu.
Prešernova stoletnica. — Dne 3.
dec. t. I. bo poteklo 100 let, od kar se je v Vrbi na Gorenjskem rodil največi slovenski pesnik dr. Franc Prešern. V Ljubljani, pa tudi drugod po Slovenskem bodo velike slavnosti v jjoslavo njegove
stoletnice. V Ljubljani bodo vse šole imele ta dan praznik.
l'mrl je pesnik Prešern dne S. febr. 18i‘l I.
^ Gorici — Mesino starešinstvo je imelo dne 21. t. m. v malej dvorani mestne palače v vrtni ulici javno sejo, katere se je pod predsedstvom županovim udeležilo 19 starejsin.
Župan poroča, da se je dalo v najem užitiliuo g. Potna, od česar bode imelo mesto 2f»"„ koristi tul čistega dobička. Isti poroča nadalje, da se je društvo ,.Šolski Dom" ponudilo, prevzeti proti pogodbi vsi* dolžnosti do slovenskih učencev v mestu.
Zelo kočljiva zadeva se odstopi šolskemu komiteju.
Odstopi st> pravnemu odseku in se pooblašča župana, sodelovati z Dunajsko občino glede postopanja napram vladi za olajšanje bremen, izvirajočih večjim mestom vsled nove domovno pravice.
Župan poroča tudi. da je višja ohlaslnija zabranila imenovati in ovekovečiti nekatere ulice z imeni oseb, sovražnih državi.
Froti tej prepovedi se vloži rekurz. Starešinstvo se na predlog zahvali risarju Brassu za neko darovano podobo.
Svet. Lenassi svečano zanikuje, da bi se bil on kaj vmešal pri oddaji užitnino, kakor se ga je obdolžilo.
Na podlagi mestnega statuta se razpiše služba inženerja, a do popolnitve istega mesta jo bode začasno opravljal inžener Baltistig.
Imenujejo st* udje komisij za prihodnje volitve v V. kuriji.
Na predlog svet. Maranija se ne dovoli gojenkam tukajšnjega izobraževa-lišča hospitirati in prakticirati na mestnih ženskih šolah.
Dovoljuje se na predlog Cesciultijev 100 K za ustanovitev knjižnice v Ijutl-skej šoli Frinta.
Vsled predloga Dorlles-ovega se posekajo neke topoli. Isti je izračunil in objavil, da je znašal koncem I. 1899 fond za ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu 1171 gld. 80 kr.
Javnej seji ,f* sledila tajna.
Don Alfonz brat <lon Carlosa se nahaja že dva dni v Gorici in biva v hotelu „pri južnem kolodvoru".
Tožba dr. Tunu* proti „<«orici“.* Včeraj se je imela vršili obravnava proti uredništvu ,,Gorice“ in proti g. Lebanu iz Črnič radi ra/žaljenja časti. Tožitelj dr. Tuma pa je ob začetku obravnave odstopil od tožbe.
V Trstu. — Dne 22. t. m. je imel mestni svet sejo, v kateri se je podarila društvu prijateljev otrok svota 10.000 K za šolske kuhinje. Svetovalec Spadoni predlaga, naj mesto prevzame z novim letom to kuhinje v svojo skrb, kar obvelja. Ni pa obveljal predlog svetovalca Dolenca, ki je zahteval, naj "hj dobrot ljudskih kuhinj bili deležni tudi fltrocf okoličanskih šol.
Sklenili so dalje, da se nadaljna gradnja deželne norišnice ustavi, ker da pojde ondot baje železnica. Glavni uzrok temu ustavljenju pa je pomanjkanje votle na onem kraju. Zavržen denar!
Društvo slovenskih veleposestnikov na Goriškem imelo bo dne H. decembra, na dan trga sv. Andreja, v prostorih goriške Čitalnice ob 11. uri dop. volilni shod. na katerem se bo razpravljalo o volitvi zastopnika veleposestva v državni zbor.
Nevarna sredstva. »Sočina-1 stran-ha agituje pri sedajui volitvi najbolj z vinom in s cigarami. Žalostno je gledati, kako prodajajo naši ljudje svoje glasove za liter vjna ali za eno viržinko. Kaj so delali v Črničah, je vsem znano. V R i-henbergu so nekateri n a h u j-s k a n i volilci nosili celo vino po cestah. Kam pridemo po ti poli? Ljudje se bodo polagoma privadli prodajat' svoje glasove. To utegne imeti v bodočnosti usodepolne posledice za ves slovenski narod na Goriškem.
»Kadi vere — je neumnost'* —
voliti namreč koga v državni zbor! Tako se bere črno na belem tiskano v »Soči-1 št. 13.0. Dokaz pa je ta:„V državnem zboru ni n i k a k samostan (kakor da bi bila verska načela merodajna samo v samostanih! Op. ur.j, ampak le razpravljanje, kako n a m revežem p o m a g a i i !;<
O sancta simplicilas! Vprašali bi radi ..duhovitega" dopisnika, ali ne pozna drugih potreb kakor /.a svoj trebuh? Ali ne ve, da državni zbor je zakonodajni zastop, ki i/.da lahko zakone, ki so veri v korist ali pa v k var ? Ali ne čuti kot veren" katoličan dolžnosti potegovali se za verski? pravice?...
Seve, če prisega na narodno-napredni evangelij, mu je vera — deveta briga, cerkev pa najhujša nasprotnica. V slovesnem trenotku je nedavno dr. Tuma — seve brez dokazov — izjavil: ,.Najhujša nasprotnika našemu ljudstvu sta hijerarhija (!) in birokracija !-‘ Ali to ni dovolj jasno? Vodja liberalcev je povoda! odkrilo, proti komu se hočejo boriti, proti hijerarhiji, I. j. proti katoliški cerkvi ! Kako morete še verovati ,.Soči“, ki vkljub temu trdi, tla po krivem imenujemo njeno stranko prot i versko?... Da, da, če pride lak kandidat, kateri smatra kat. cerkev za nasprotnico ljudstva, v državni zbor. zastavil bo ves svoj upliv, da odstrani, če mogoče, —• da pomandra namišljeno nasprotnico ! — Radi vere voliti proti takemu kandidatu, se nam ne zdi neumnost, ampak sveta dolžnost! — In volilni mož, ki glasuje zanj, za nasprotnika katoliške cerkve — jo izdajalec krščanskih načel, jo v naših očeh drugi Judež!	—|—.
„S<M*a“ preti z luteranstvom. —
V predzadnji številki straši č. duhovščino, da bo ljudstvo začelo misliti drugam. Pravi: ,.Ako hočete imeli več takih pojavov, kakor so bili pred časom v Ajševici...“ Kaj pa je bilo na Ajševici? Luteranski pastor je zahajal mod ljudstvo tor je nagovarjal za luteranstvo. Tedaj s takim orožjem so bojuje ,.Soča“ proti duhovnikom. Ker so duhovniki politični nasprotniki „Sočine“ stranke, pretijo gospodje z verskim razkolom. Ali je to pošteno? Ne! Ako bi imeli gospodje okolu ..Soče'1 le količkaj poštenja in verskega prepričanja, bi no mogli nikdar tako sramotno pisati. Ali se radi političnih nasprotstev smo sv. vera zatajiti? Vidi se, da niso ..Sočani11 nič drugega nego slovenski VVolfovci. Radi politiko odstopajo VVolfovci od svete vere in radi politike pretijo »Sočani*1 z luteranstvom. Čedalje so bolj spoznavamo!
Odkod imajo učitelji najeden-krat toliko denarju ? — Od raznih strani se nam poroča, da plačujejo učitelji pri sedanjih volitvah za toliko pijače, da jo vse mokro po mizah in po tleh ter da so „narodno-napredni" volilci polni kot ščep, ko odhajajo iz volilnega kraja domov. Kdor bi nam rešil to uganjko, obdarimo ga z Gabrščekoviin kabimonom. Saj drugače učitelji vedno tarnajo iu tožijo o hudi bedi, v kateri so nahajajo.
In mi smo tudi prepričani, da jim lastnega denarja ne preostaje, — od kod ■iprej tplUio'denarji? Ali so si ga morda pridobili baš s — čarobno močjo Gabr-ščekovega kalamona?
S Krasa 24. novembra. (Izv. dop. Divjanje naprednikov ali libemlcev v tekočem volilnem boju). Volilni boj divja ta čas po Krasu. Naj Vam s tim kratko resnici na ljubo sporočam, kolikor vem in znam. Dne 19. je bila volitev v Ga-briji pri Ajdovščini. Denar, ki je sveta (slepega) vladar in vino je učinilo, da so v V. kuriji z groznim nasilstvom zmagali liberalci, k tore je liberalni mošniček ves projšni dan in noč pojil v domači gostilni. A v kmečki skupini so zmagali naši vkljub terorizmu, pred katerim so se zgražali vsi pošteni ljudje, tako, da so se nekleri sicer dobri pa premalo zavedni možje rajši; zdržali glasovanja. Neki v Solkanu izučeni mizar, Itihard Turk, kteremu rase komaj brada, iu ki se ima marsikteremu zaničevanemu ..klerikalcu-1 do zdaj za tlelo iu kruli zahvalili, so je v zvezi z domačim učiteljem Fr. Sr. v tem boju odlikoval.
Polog strastnega gabrskega učitelja -agitatorja za liberalno stranko, sta v Št jaku oba učitelja: gg. A. R. in S. St. že mnogo dni in noči poprej po vsej obširni štijaški občini na vse mogoče načine agitovala za »nepridno*4 (ali napredno) stranko Isto sla delala tudi na dan volitve 20. t. m. Takšnih burnih volitev ni še videl Kras, kot jo bila ona v Štjaku, kar sta pa edino It* omenjena učitelja provzro-čila; vender vkljub temu jo katol. narodna stranka po 2kratni ožji volitvi, ki
je trajala do noči, zmagala v obojni skupini. Mnogi naše stranke se niso boleli udeležili volitev in zato bi bili kinali propadli. Vender čast nekterim domoljubom, ki so krepko delali za pravo stranko. Pri tej volitvi pa so volilci kraja Čehovini pokazali se skrajno nehvaležne svojemu lepo jih prej opominjajočemu kuratu, ki jim je z lastno skrajno požrtvovalnostjo pomagal do krasnih 2(5 q. tehtajočih novih zvonov, kakor je Vaš cenjeni list to svoječasnoobširneje omenil. Dne 23. t. m. pa je bila volitev v Štanjelu, kjer jo pa šlo, hvala g. kuratu in zavednim Štanjolcem, vse mirno. Enoglasno 150 oddanih glasov je volilo tri razumno domačo može poštenjake. Iz kraja Koboli (z 10 hiš. štev.) so 3 možje volili za pravo katol. narodno stranko; ostali 7—10 pa se niso upali prikazati h volitvi, čeravno ni manjkalo ne vina, ne tabaka za korupcijo. Ali Štanjelci ’ so ostali trdni in neomahljivi. Neki pod ku pij Pii Kobolovec (V. B.) je agitoval prejšnji dan za Tumovo stranko s cajno n a roki po v s i h hišah. V njej je im e 1 za ag i ta c i jo polno smo d k in tobaka iu takih za korupcijo primernih roči, — ljudje so pa šaljivo o njem govorili, da je.podoben Cerkveniku, ki na vel. soboto nogi blagoslovljen ogenj po hišah, v cajni pa nabrana jajca!-Tudi ostali 7—10 Kobolovci, lil spadajo pod duhovnijo Branico so se vkljub obljubi g. kuratu pokazali figamože, ter skrajno nehvaležne proti domačemu kuratu, o katerem vedo vsi duhovnjani braniški, da je dosilunal žrtvoval za cerkev, nov zvonik in zvonove okrog 2000 gld. Takšni nehvaležnoži niso pač vredni nobenih, najmanj pa ne tako ogromnih dobrot, ker so st? tako podlo-nepokorne skazali svojemu požrtvovalnemu dušnemu pastirju.
Iz Trnovega se nam piše: V nedeljo dne 24. I. m. je domač gosp. vikar napovedal volilni shod. Gosp. župan pa je pred cerkvijo ljudem zagrozil, da naj gotovo nihče ne gre na napovedani shod.
— Poslance Grča jo ljudem pojasnil do-tičiii zakon o volilnih shodili, toda grožnja županova je može tako prestrašila, da si niso upali na shod. Da bi ne prišlo do zažuganega prepira in boja, se je opustil nameravani shod. Povabil pa je g. vikar iz vsake vasi zaupnike ter se je z istimi glede volitev potrebno dogovoril. To je torej tista proslavljana svobodna „ljudska vo lja“, katero propagira „nar.-iiapredna“.
— Živio’
Renče 27. novembra. — Včeraj in danes so se vršile tudi tukaj volitve volilnih mož. Po hudi borbi so zmagali Tu-movci v V. kuriji, v IV. pa pristaši Gregorčičevi. Zmagali bi bili naši gotovo tudi v peti skupini, ako bi bili prišli na volišče vsi, kateri so obljubili.
Pri volilnem shodu, katerega je sklical v nedeljo popoldne preč. gospod župnik in katerega se je udeležilo okoli 80 volilcev (vkljub temu, da so jih nasprotniki s silo proč vlekli in na javnem trgu župnika psovali), so bili vsi navdušeni za dr. Gregorčiča. A drugi dan so vendar nekateri izostali. Nekoliko zidarjev je šlo na delo, drugi niso prišli, ker niso pričakovali toliko nasprotnikov, n kdo so bili ti naši nasprotniki? Vsi volilci iz Gradišča, ki so prišli volit v ogromnem številu. Pa saj ni čuda. Bilo jim je vina na razpolago, kolikor so hoteli.
Kdo jo vse to plačal? Ali morda krčmar, ki jo sam velik revež, oblago-darjon z devetimi otroci ? Ne verjamemo.
Ali se ne pravi to narod deinorali-zovati ?
Tudi v četrti skupini so volili Gra-diščani, združeni z nekaterimi Renčani, proti nam. V nedel|o je prišel sem tudi Gabršček. Imel je i.neiiitiio »pridigo** v krčmi pred nedoraslo mladino in ka-cimi 10 volilci, ki so ga šli poslušat le bolj iz radovednosti. Pri naših ni opravil nič, a kar ni izdala beseda, je pripomoglo vino v krčmah na Gradišči in v Renčah.
Na take volilce so bodoči »voditelji" naroda lahko ponosni!
.Miren. — Zmagali smo pri volitvah volilnih mož v V. in IV. kuriji in sicer sijajno z večino 88 in 28 glasov.
Pret. nedeljo 2.'». t. m. smo imeli dva shoda ob enem prav blizo cerkve. Našega shoda seje udeležila velika večina volilcev, naprednega, pa kjer je govoril in
„šimfal" sam generalissiinus dr. Tuma. st* je udeležilo komaj 'M volilcev in še toliko nevolilcev.
Naše ljudstvo j«* pokazalo, koliko ceni »napredno stranko".
Kletji, t. j. o.lpri se, /.uvedi st*, ubogo ljudstvo, ter spoznaj, dokler je čas. kam to tira liberalna banda, Hudi dnevi se bližajo, mrzel, versko brezbrižen duh je zavladal po svelu. In v teli resnih časih ker je v nevarnosti najdražji biser tvoj: vera tvojih očetov se je v tvoji* osrčje uliliotapila stranka s programom na čelu: „V verska mi cerkvena vprašanja se mi krat-k o n i m a I o n e vtik a.nie!*1
Se no vtikajo, da Id branili, pač: pa da bi razdirali. Kar diši po veii, bi najrajši nasprotniki zakopali kar najmoč globoko, ali pa posla vili, kolikor so da na visoko, samo da bi jih ncmolilo v vsakdanjem življenju. ,.Vera mora — tako pogreva za Tavčarjem „Soča" — tičati globoko, globoko v srcu!-' — in zopet: ,.Vera naj ostane na vzvišenem prostoru in se ne sme vlačiti po blatu vsakdanjega življenja, da ne umre. Zato ne sme biti nič sledu o njej v časopisih, nič pri volitvah, nič v društvih z liberalci !
—	Torej vero hočejo imeti tako globoko v srcu ali pa tako visoko nad glavo, da
o	nji ne bo sledu — v vsakdanjem ž i v I j e n ju!
Se to ne pravi : vera ni za javnost? Ljudstvo, ne vidiš, kako lioč jo na lep način zbrisati vse sledove krščanskega prepričanja? Klela torej, odpri se!
—I,—
V	Šturjali so v nedeljo narodni naprednjaki namazali hišo g župniku Kramarju in g. Kepiču. To je napredna olika!
I/, Bovca. — Volitve so minule, mnogo je bilo agitacije, mnogo govorjenja, a tudi brez vspelia ni, ni za „n a-p r e d n o", ni za k a t o I i š k o-n a p r e d-n o stranko. „Narodno-napredna" stranka je sicer zmagala z dobrimi 50 glasovi večine, a zmagala je le po terorizmu, lažeh, obljubljanjih, zmagala po podkupovanju, šnopsu in vinu in drugih, pri liberalcih znanih sredstvih. Še nad 80 let stare, kruljave, slepe, gluhe in lake, ki niso bili vže po več nego 10 let v Bovcu, so vozili vneti krčmarji in trgovci po celo uro in več v Bovec na volišče, ter zato uslugo revne, nezavedne ljudi gostili in pojili. Česar ni storil ta agitator, je storil pa drugi — a vsi so imeli isti cilj pred očmi — vse kak o zmagati. Tudi so se posluževali pač žalostnega sredstva, jeiuaje s tem ljudem prosto voljo in prepričanje, (Soča, Soča! kje je tvoja toli zahtevana „1 j u d s k a volja-?!) — terorizovali so svoje upnike. To je sporočila tudi ,.Gorica" od petka, proti čemur je posp. župan Jonko odločno reagoval, in di sploh hi uplival na volitve. Hesnici na ljubo moramo izjaviti, da kolikor vemo do zdaj, osebno se res ni vtikal vanje, vsaj javno ne — a njegovi ljudje so se hudo gibali in njegova hiša je bila zlasti v dan volitve prava kovačnica agitacij na.
Na drugo stran pa moramo tudi javno pohvaliti naše može, zakaj bili so res trdni, odločni in taktni. Kljub vsej mogočni agitaciji nasprotnikov, kljub strahovanju, podkupovanju iu obljubam, kljub lažem in obrekovanju so ostali trdni in volili — po prepričanju, dobro vedoč, zakaj se gre. Le malo njih. ki so nam dali besedo, se jih je dalo ustrašiti in zavesti — in zato čast jim. čast. katere jim ne odrekajo niti zmerniši nasprotniki.	(Dalje pride.)
f G. Alojzij Tribušou. — Ponesrečil se je v četrtek zvečer g. Alojzij T r i-b u š o n, doma iz Mirna pri .Selu, službujoč pa v Gorici v dobroznani prodajalnici žita g. Pauletig-a v Gosposki ulici. — Pokojnik je bil kolesar, in kot tak je šel vsak večer domov, če le je bilo lepo vreme. Ta leden pa ni šel domov kev je bilo slabo vreme. Četrtek zvečer pa. ko je bila pot malo osušena, je šel domov. Doma imajo mlin in revež je šel zvečer, v svojo veliko nesrečo, zapirat vodo v mlin, a je tako nesrečno zapiral, da ga je vodeno kolo prijelo in potegnilo pod se. Našli so ga mrtvega. — Pokojnik je bil glavni steber hiše. Znan je bil po vsej goriški okolici, po vipavski in soški dolini. G. Pauletig se ima njemu
zahvalili, da se ji* njegova trgovina laku razšii il.i Sl ar je bil :U let : bil je hlana duša ter zvesl sin svojemu narodu. Pogreb Kodo danes oh 3. popoldne. Lahka mu bodi zemljica in mir njegovi duši!
Zasulo na ji* \ liiheiibermi so kopali na Ircu pred cerkvijo vodnjak. Na delu je pomagal tudi neki Iti letni Ivan Kerševani. \ Ircnolku pa. ko se je nahajal v vodnjaku iu kopal, »e je ulr-giIa nad njim zmočena zemlja in ga zasula. .Mladenič se je zadu il,
1 at \ ina. V četrtek popnludne je policija arelovala Ivana O u a i n - a brezposelnega mizarja, ker je ukradel strojarskemu delavcu Matiju Faganelu kovček v katerem se je nahajalo nekaj žganja in en goldinar denarja.
Italiji hoj. V četrtek zjutraj oh polu šestili sla šli na delo v tovarno v Slračicah delavki Marija S iranza iz Padove in Marija Maguon iz sv. Pola. tudi v Italiji. Po poli sta si* sporekli, a ostalo ni le pri besedah, nego zaleteli sta se druga drugi v lase. Naposled pa udari Soranza Magnonko s steklenico s tako silo po buči, da so jo morali nesli v bolnišnico, kjer so jej morali dve rani zašiti.
Uh, te Italijanke imajo |^ič/^ro^
1‘rosnje zn brezobrestna posojila ima v zalogi ..Narodna tiskarna". Kakor znano, je država dovolila z zakonom dne 2S. marcija 1S‘.I2 za olinovljenje po trtni uši uničenih vinogradov brezobrestna posojila, katera dobi lahko vsak vinogradnik, ako za to prosi. - Naša tiskarna ima v zalogi pravilno sestavljene tiskovine za take prošnje, katere se imajo vložili ua do-tičnem okrajnem glavarstvu.
^Slovenske zadruge* je izišb 12. in zadnja številka v tem letu: pri nafta mnogovrstno gradivo o slovenskem po-sojilnišlvu iu naši zadružni gospodarski organizieiji. o katerih predmetih ta mesečnik objektivno razpravlja. Izhajal bode tudi I. P.MM. Naročnina znaša \ K na leto iu se pošilja upravnišlvu (Centralni posojilnici slovenski) v Krškem.
Preiskava radi veleizdajstva. —
V	Gradcu se je začela preiskava proti 36 italijanskim vseučiliščnikom zaradi veleizdajstva. Dva dijaka sla aretirana; ponujalo se je 100.000 kron varščine, da se ju izpusti, a zaman.
Prusko vohunstvo r Avstriji.-—
Z Dunaja se poroča, da se je prišlo na sled organizaciji pruskega vohunstva v Avstriji. Vohuni so pruski častniki, ki preoblečeni v proleslanske duhovnike hodijo po naši državi okrog delat propagando za protestantizem. S takimi vrlo poštenimi sredstvi dela Prusija, da hi se polastila lega, kar ni njeno!
Izjava. „Soča“ me je napadla, češ da sem prislransk, klerikalen porotnik. Srčno se zahvaljam za napad, ker mi je v časi! Kogar „Soča" hvali ali sploh pri miru pusti, je sumljiv a kogar napada, je častno zanj !
Vinc e n c Ko ž u h, porotnik.
Popravek. Slavno Uredništvo ,.1’r. Lista", v Gorici.
Odnosno na notico riz Solkana" v cenj. „Pr. L." z dne 22. t. m. prosim, da prijavile sledeči resnični popravek:
Ni res da bi mi g. Budolf Konjedic na predvečer volitve volilnih mož zagrozil, da mi Trg. obrt. Zadruga odpove
—	rker mi tudi nima kaj odpovedati" — ako ne ukažem svojini delavcem volit za narodno napredno stranko. Bazgovaijala sva se sicer oni večer, a ne o volitvah ampak o trgovini. Prašal pa me je g. Posega, ali bom dovolil delavcem iti volit, na kar sem mu odvrnil: „ Delavci imajo svoje pravice, in radi mene lahko volijo kakor jim drago, ker jaz se v politične stvari čisto nič ne mešam", kar si lahko obe stranki zabilježijo.
S spoštovanjem
Ivan D o I j a k tovarnar pohištva v Solkanu.
Socijalne drobtinice.
Korist zmernosti. Tine in Tone sta bila vajena ob nedeljah in praznikih v fantovski družbi popivati. Zapila, zajedla in pokadila sta vselej vsak najmanj po 2 kroni. — Z dvajsetim letom
skleni* line. da IMi 2 kroni rajši vloži v domačo hranilnico, ki se je ravno takrat ustanovila po prizadevanju župnikovem. ter obrestovala vloge po . Ione se pa It* drži slare fantovske navade, da je treba vse okroglo pognali skoz grlo. ter se še Tinetu posmehuje: ,.Bomo videli, kilo bo nazaduje več imel".
\ nedeljo popoldne počaka Tone lineta pred eer.ivijo. ter ga po navadi povabi v krčmo:	,.No. zdaj pa le poj-
diva'. line se pa odločno odreže: „Ne grem, saj sem ti že povedal". Tonetu se čudna zdi Tinetova odločnost, ali je sploh mogoče, da lani, ki je plačal fantovščino, ne mara več za krčmo; vendar ne mara držali jezika za zobmi, ter odgovori: rBeži no. saj nismo menihi, da bi se postili, ali si res tako neumen, da poslušaš župnika, ki misli, da bomo lantje tako plesali, kakor bo ou godel ?
Zakaj pa si plačal fantovščino, da bi zdaj naenkrat zapustil fantovsko družbo 'i Pravi fant ne zapusti fantovske tevaršije". 1’inela to nekoliko razgreje, vendar mirno odgovori: „Tone, čez 20 lel ako bova živa, prideva skupaj k računu, takrat bova videla, kdo bo bolj podoben menihu ti ali jaz, kar se namreč tiče vednega ubožtva".
Prihodnji mesec Tone sreča Tineta, ter ga porogljivo praša: „No, Tine, ali si že obogatel?" Tine pa mu pomoli pod nos hranilno knjižnico, katero je ravnokar prejel : ,.Vidiš jo, zdaj je vpisanih S kron, čez 20 let ti jo zopet pokažem, ko bova imela račun". Tone je še večkrat zbadal Tineta, nazadnje se je vendarle naveličal. Tudi druge mladeniče je zelo bodlu Tinetovo ravnanje, pa vsakemu je Idi bolj všeč liter vina, kakor pa hranilna knjižica. Med tem sla se oba nekdanja tovariša oženila, sprejela sla po očetih gospodarstvo. Tine je sicer zapustil fantovsko družbo, pridružil se je pa tistim „pridnini" možakarjem, ki vsako nedeljo in praznik v lobakovi megli presedijo v krčmi, zvečer pa se zibljejo nakisani domov, kjer jih žena sprejme z ljubeznivo pridigo.
Dvajset let preteče. Tine povabi neko nedeljo popoldne Toneta na južino. Tone je že skoraj pozabil na račun. Njegovo nekdanje prijateljstvo do Tineta, se je spremenilo v nevošljivost. Zalo ga je precej sram, le nerad slopi v Tinetovo hišo. Ko se malo pokrepčata, vzame Tine iz omare knjižico domače hranilnice, ter pokaže Tonetu dolgo vrsto številk in vlog, vedno veče in veče, dokler ne pokaže ob koncu lepo svolo 808i- K T>2 h. „2000 K" pravi Tine „porabim, da si prenaredim hlev tako, kakor sem bral v časniku: ,.Narodni Gospodar", za 1000 K bi rad kupil senožet, morebiti se zmeniva za tvojo, saj sem slišal, da imaš strženko na prodaj. 'Tu pa imam še drugo knjižico; lia to sem še posebej vlagal vsako leto po 20 K, kar bi bil približno zaplesal ; če tudi sem se poročil, ko sem bil 21> let star, sem vendar stanovitno prihranil vsako leto toliko; hi lahko še več, pa sem rajši zboljševal gospodarstvo. Te bnkvice kažejo Goo K 19 h. Od teli porabim i>00 K, da dam pašnik v škržatniku prekopat in zasadit vinograd. Kar preostane od obeh knjižic, namreč 1 K) K 1 h, izročim g. župniku, kot prispevek za nov križev pot v zahvalo Križanemu Jezusu, ki me je učil zatajevanja. Za slare dni pa bom še le danes začel hraniti. No Tone, kaj se ti zdi, kdo je danes bolj podoben menihu".
Tone je kar obstal, sram ga je bilo; vendar se je premagal, ter začel prav skesano: ..Zdaj pa je na meni vrsta, da položim račun. Poznam 'Te, 'Tine. da si možak, zato ti odkrito razložim svoje zadeve. Pomagaj mi. ker sem ves zmeden. Daj sem pratiko. Tu naštejem 07 nedelj in praznikov v letu; recimo da sem vse te dni zapravil le po 2 K znaša to v 20 letih brez obresti 2l»S0 K. Vsako leto sem gotovo zaplesal 20 K skupaj 4000 K. Če štejem vsako nedeljo in praznik le po 2 I. vina. tedaj sem ga izpil 27 liektov. pa vem in tudi tebi je znano, da sem ga v resnici izpil o krat toliko. Veš tudi. da sem si moral pri domači posojilnici izposoditi malo po malem 800 K ter da me posojilnica zdaj terja za kapital z zaostalimi obrestmi za celih 1000 K. Da se rešim, mi ne kaže drugače, kakor, da se zmeniva za Stržmko. Tudi jaz bom drugače začel. Vidim, da
sem še na slabšem, ko reven menih Zdaj vem, da je treba tudi za časno srečo zatajevanja. O, da bi bil tebe že pred 2u leti posnemal! liil hi zdaj dru-gačen mož". ..\eseli me Tom*" povzame zdaj I im*. ,.da vsaj spoznaš, katera je prava pol k časni in večni sreči. Mislim, da Imli zdaj veš. kdo je pravi prijatelj ljudstva, ali listi, ki priporoča zatajevanje, ali. kdor vabi mladino na veselice. O, da bi vsaj možje spoznali, da je podlaga prave sreče iu pot k zboljšanju gospodarskega stanja našega milega naroda le k r š č a n s ko živi j e n j e. v a r č u o s t
i	n z m e r n o s I".
Naša društva.
Izjava. Tiskovna pravda ..Trgovsko-obrtne zadruge" pridi uredništvu ,.Primorskega Lista” se je izvensodno poravnala. — Pri tej priliki se je od obeh strani naglašalo načelo, da je za narodno čast in korist potrebno, naj se denarni zavodi obeli strank v javnih glasilih ne napadajo ter «e vsem prepušča naravni razvoj.
Naše zares ojstre opazke o gospodarstvu le zadruge so sc* naslanjale edino le na nepravilno volitev iu na dejstvo, da s članov ravnateljstva ni bilo vpisanih v trgovski register, ker podpisi niso bili overovljeni pred c. kr. notarjem ali pred sodnijo. Kratko nikar pa nismo hoteli in nočemo s člankom strašili občinstva, kakor da je v se poslovanje in gospodarstvo zavoda nepo-slavno, nepravilno ali celo nevarno; tudi je 13 slarili članov ravnateljstva pravilno regislrovanih. ki torej smejo zastopati zadrugo v zinislu pravil in postave.
'Toliko manj smo hoteli žaliti osebno čast članov ravnateljstva, ki vodijo zadrugo.
Glede gg. trgovcev iu obrtnikov se pa naš list drži načela: Svoji k svojini, ker razvoj trgovskega in obilnega stanu v mestu je za bodočnost goriških Slovencev velike važnosti.
Uredništvo „Prim. Lista".
..Centralno posojilnico" priporočamo .*omišljeuikom. da ji poiščejo vsak v svojem krogu novih deležev, zlasti med kmečkimi posestniki, in da opozarjajo ljudstvo, da naj pridno vlaga hranilne vloge, katere obrestuje po 41	/„	Volitve
bodo marsikoga prisilile potrkati na vrata -Onlralne posojilnice". Za to je treba, da naši prijatelji čvrsto agitirajo za posojilnico. Ge ne bomo skrbeli za neodvisnost ceh* naše stranke od denarnih zavodov političnih nasprotnikov, se ne bomo mogli trdno organizovati.
Ccrilijausko društvo je imelo 22. t. m. slovesno mašo v cerkvi sv. Ignacija iu po maši občni zbor v dvorani ,.Gabi-netto cattolico“. Pri maši peli so čč. gg. bogoslovci prav krasno in točno. Občudovali smo njih krepke in zvonke glasove (pomagal je pri prvem tenorju preč. g. Iv. Kurinčič), izrazno iu jasno predavanje njih zborovodja prvoletuika 1. Križmana in spretnega orglavca V. Vodopivca. Imeli smo užitek, kakor-šnega si morejo Goričani komaj enkrat v letu privoščili.
Na občnem zboru poročalo se je o delovanju društva: pri Italijanih se društvo lepo razcvita, a pri nas ni najti napredka. Bazlogi so mnogi: malo število udov, nesloga, domači politični boj, nezanimanje, neznanje in slabe plače orglavcev, slab vzgled našega mesta i. dr.
Predlagalo se je marsikaj v korist in prospeh cerkv. glasbe: naj se duliov-stvo samo malo bolj zanima za sveto glasbo, naj dobivajo orglavci boljšo plačo od cerkve, od občine in ljudstva, naj bi se ustanovila v Gorici pevska ali orglarska šola, naj bi se cecilijanska ideja s pomočjo bratovščin sv. Cecilije širila po deželi itd. — Toda do praktične resolucije ni prišlo. Prepustilo se je pretreso-vanje in reševanje predlogov obema odboroma.
Nazadnje bila je volitev slovenskega in italijanskega odbora; predsednikom je bil izvoljen preč. g. dr. Kr. Sedej, podpredsednikom pa preč. g. Iv. Marcliesan Dal Bog, da bi imelo to prekoristno društvo vedno več uspeha na deželi In v mestu !
Za Alojzijev išče. — Preč. g. Ld. štrekelj 10 K. vesela družba v Logu 10 K, preč. g. N. Kocijančič 20 K, ljudska
opekarna v Biljah opeko za 24 K i 1 vala blagim dobrotnikom '
Zveza bolniških bagajn \ l'rstu.
— 1 >n<* IS. t. in. so jo vršil v Tr-ln zbor odposlancev bolniških Mahanj. Zastopanih jt* liilo IS. blaganj. navzočih H* •doven<kih in 20 laških poslancev. 1 .alii niso liili (‘dini. zato niso prodrli z nobenim predlogom Sklenilo so je. da se za naprej določi število odposlancev po poprečnem letnem številu delavcev in ne. kakor je i>i 1 o do sedaj, po številu dne 31. dec., ker v tem času imajo slovenske blagajno najmanj delavcev, laško i južne) pa največ. Besen ni zaklad vseli zvezi pripadajočih blagajn je 2titl.T 12.(»0 goldinarjev reservni zaklad zveze pa 23.3Si.S.'i gl. Ker pa ta lomi ne zadostuje po «j S. zvezinih pravil, sklenilo se je, da se ima za leto 15HJ0 u plača t i zvezi 10 , " od preostanka posameznih blagajn.
Za knitok čas.
..Soča" nam jt* v zadnjih o-mih dneh izrekla:
Iiivja gonja iz farovžev in cerkva, nrolanatorii vero, nunci. ki prežijo, kakor kudič na volilco. slepilci ljudstva, la rov/.E i lažniki. ki zasejejo toliko zlega ui sovra-da ga vsi svetniki no popravijo, škandalozni sleparji, teroristi, ovco. pod-repniki. larški podplati, nodiviana duhov ščina. uiika <i-meiiiška. tema neved-nosti, klerikalci, ki strežejo svojemu bližnjemu p o živi j e n j u, rogovileži. blagoslovljeni doktorji. ržegnana" modrost, župnikovi mošolarji. nunci. -ki delajo iz hiše liožie iij iz vere k n |._č i j o župnikovipolizovalci krožnikov, krščanskosocialni postopači, ki IWn čas ljudem pa s šviiiJeliioin denar kradejo. krdelce tercijalk. klerikalni zmaj. sodrga, klerikalni spletkarji, farovžke	grožnje,	jezu-
vil-ka zvitost, sleparji itd.	itd.
Kobaridci so gotovo	veseli,	da	nimajo take ..babe" v svoji	sredi!
Poslano.
Gospodu Dragotinu P o h 1 i n - u. uradniku pri ,,Goriški ljudski posojilnici”
v Gori c i.
Na znanje mi jo prišlo po prijateljih, da ste mi dno 24. t. m. v moji nenavzočnosti v gostilni pri Petelinčku** z veliko jezo javno nadevali ime, katero spada pod kazensko kljuko.
Ker ste še le nekoliko tednov v Gorici in se še komaj po obrazu poznava. mi je Vašo obnašanje znak velike nepremišljenosti in predrznosti do nas Primorcev.
Da ne boste mislili, da že tudi Vi smete žaliti vsakega domačina, kakor Vam pride na um. naznanjam Vam. da, ako žalitve ne prekličete v S dneh v enem tukajšnjih slovenskih listov, poiščem zadoščenja sodnijskim potom.
V Gorici, 2S. novembra 1‘JOO.
Ivan Bajt.
FRANC BEVK,
ulica ('odclli it. u
priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo oglja, premoga in drv
po najnižjih conah, da so ne boji tekmovanja. — Postrežba je ločna.
(VMiio voščeno sveče
pod garancijo 2000 kron
priporočam proč. duhovščini, cerkvenim oskrhuišlvom in slavnemu p. u. občinstvu.
Z odličnim spoštovanjem J. Kopač,
fcveear,
ulica sv. Antona 7, Gorica.
jfaiton /ort,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Nova knjigoveznica,
preskrbljena po najnovejših zahtevah in z nujnovejšiim pripravami
v Gorici.
v hiši, kjer je ..Krojaška zadruga".
Priporoča so proč. duhovščini za provezavo misalov : slavnim krajnim šolskim svetom in učiteljstvu za prevo-/avo šolskih knjižic in sploh za vsako delo. bodisi v popravo ali na novo izdela nje. za kar zagotavlja trpežni izdelek in točno postrežbo po jako kulantnih cenah.
Dojakom v mostu in okolici se priporoča udani
Ivan Bednarik,
knjigovez.
Karol Draščik,
pekov -!»i mojster i• a tvorim \ Gorici odlikovan ? ('ustno di|ilomo n.ijvtsjetj.i priznanja jubilejne razstave na Outi.iju I. 1398. in v Gorili na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi uajlinojoga. za ii"ve mašo in godovi', kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. Priporoča so za nje svojini rojakom v mostu in na deželi najuljudnojo.
St. 924 Op.
Anton Obidič,
čevljar
Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica.
priporoča si*
za raznovrstna naročila po meri
/a gospe in gospode.
Naročila se izvršujejo hitro.
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
G. Likar,
Gorica. Semeniška ulica št. 10.
Trgovina pisarniških in šot. potrebščin.
Haznovrstno papirnato blago. Knjige: molitvene, šolske in vpisne. Tiskovine iz ..Narodno tiskarne*1 po enaki ceni. Preskrbuje tisk vizilnie. računov, kuverte z napisi.
Sprejema v vezanje knjige.
Vse po najnižjih konkurenčnih cenah.
4
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
-s>
„Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo v <*orioi.
(iosposka ulica hiš, štev. 7.
VELIKA ZALOGA
vsakovrstnega mauufaklurnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak letni čas v liajveeji izberi, kakor: sukno, platno, prle-nino, ChilTou, oksforl. srovico. vsakovrstne preproge, zavese, namizne jirte; nadalje vsakovrstno perilo,srajci*.
Jager ild. itd.
Vse |M> nit jnižjili oenali.
On«* so stalne lir«*/, pogajanja.
# $ i
|t lili
E#
na
*
Josip Blokar
Irgu svetega Aniona šlev. v Gorici.
občinstvu v! f-
9
Priporoča slavnemu mestu in na deželi svojo trgovino!* jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos,| $ Saiidomingo, Java. Cejlon. Portorico'® i. dr. - Petrolej v zaboju. Sladkor *!
razno vrste .Moki
O, I. 2. 3.
c. :>.
Več vrst riža. Sveče I. in II. vrsto. — Vino v butilkah n. pr. Malaga, Maršala, Ciper, llurgunder itd. Postrežba točna. Cene zmerne.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 (»ORICA Via Giardino 8 priporoča
pristna bela	Mir#	briških, dal-
in črna vina	matinskih i.i
iz vipavskih,	isterskih v i
furlanskih,	» nogradot.
dostavlja na dom in razpošilja jm ži* !<■/.-niči na vse kraji- avstru-egerske mm arliijc v sodih ud a(> litrov naprej. Xa zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Razglas.
Naznanja se. da
JAVNA DRAŽBA
zastavil III. četrtleta t. j. mesecev julija, avgusta in septembra 1899.
začne v pondoljok 10. decembra 11*00. ter se bo nadalj vala naslednjo četrtke in ponedeljke.
0<l ravnateljstva zastavilnire in ž njo /.drn/.eue hranilnice.
V Gorici, 7. novembra 11100.
Prva slov. trgovina z železjem ■?
Konjedic & Zajec
prej G. Darbo	^
| Gorica, pred nadškofijo št. 9. f
$	St
Priporočata po najnižjih cenah *
svojo bogato zalogo najboljšega * ® štajerskega železa in ploščovitie raz-® nega obrlnijskoga, poljedelskega, vi-nogradskega in pohišnoga orodja. ^ 1 Prevzemata naročila za vso slavite S ® in podjetja. Glavna zaloga za (io-® rico in okolico izdelkov c. kr. priv. * ® tovarne:	pripoznana zaloga naj- *
$ boljših kotlov od g. Xussbaum-a v # § Ajdovščini po tovarniških conah.
® Kdina zaloga najboljšega ko- j| roškega askalon in broscian jekla. *
roman ce- $ zalogi, pri- $
  * —
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(hlizu lekarne Gironeoli).
Ima v zalogi \ sikovr.-lnu po-hi>lvo za \>ak slan. Oprava po najnuidt mejili 'logih. posebno za 'palm*, jedilne in poselne sohe ji* p,, nemškem slogu.
I legala zaloga podob na plalno in šipo z različnimi okvirji. Belgija,, brušena ogledala vsake velikosti. |{az. lično pohištvo, kakor: toaletne mize. različna ohešala. preproge za okna itd. Mazlične stolice z Irsja in celuloida. poselmo za jedilne sohe. Blazine iz strune, afriške travo, z žima mi in platnom na izhiro ter razne j lapecarije. Meči. katere se no nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. |)aje se ludi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. Pošilja se tudi izven Gorice |»o železnici in parobrodih.
> /alotii ima iiiij<kh‘u;atiiejšo sobno opravo, na katero se se posebej opozarja p. n. občinstvo!
- ',r'w',r-w',rr—
Važno za vsakega!
<
CO
M<
N
<
C/J
PO
5^
CD
CO
Q / K.
— Zaloga Portland in molita. — Česar ni v skrbi se nemudoma.
Kupujeta staro	železo in	kovino	f
| po	najvišjih	cenah.	|
#	Vsako	naročilo	se	izvrši	no-	»
j§ mtidoma in	vestno.	®
s«#**««!
prodajalnica po najnižjih
cenah, dokler je še kaj v zalogi!
Dobiva se za
(lili 99(1 "'kcliiova anker remonter nr:i s po-y,IU. L tiu srrlirncno frant. verižico in tokom. ’ nrlrj ^ Cfi prava srebrna rem. ura spiisrelirn. ^,111. UJ aiiierikansko verižico in tokom.
[rl(j jj Qf] prava srclirna rem. ura za gospe s &ttl. u« po>relirnemi an»l. verižico in tokom, frl ]j'7fl prava 11 karatna /.lata remont, žepna ^1 11 IU lira.zliaržnn. škatlo ineleg. verižico. Za vsako uro 3 leta poroitva.
(Tld 1 ‘AO Pr;,vi *’ karatni /.lati prslan in en P. 1 JU U-p kamen.
Pošilja tudi proti povzetju ali proti predplačilu zneska. Kar ne ugaja, se vzame v S dueli nazaj in se kuj vrne ilutični znesek, ta k A da kupec ni v zgulii.
BratjeHurviz.kupčijaizvoza.Krakau Stradom 17
Iiogalo ilustrovani zapisniki cen za ure. nakite. zlato, srebrno in kineško-srelirno blag« po zuižauili cenah se dobivajo brc/.plačno in poštnine prosto. Agenti se iščejo.
Artur Makutz,
klepar v Ozki ulici (Via Ktretta),
se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje vsakovrstna kleparska dela.
Mirodilnica (drogerija)
v Tržni ulici
v poslopju okrožnega sodišča je bogato založena
z blagom najboljše vrste
ter more na drobno in debelo po skromnih cenah postreči kmetovalcem in obrtnikom, gospodarjem in gospodinjam in vsem zasebnikom, ki potrebujejo mirodilniškega blaga,
Posebno so priporoča eerk-vonimoblaslvim. županstvom.uradom. šolskim vodstvom, društvom, javnim m privatnim zavodom, tvornieam. mojstrom, trgovcem, živinozd ravnikom, pirotehnikom itd. — Priporoča zlasti barve suho in oljnate, aniline in lesna barvila za obleko, bronza; po-kosti tlakei, sušilo, zamasko i kit i, votlič, razne krede, lini cement portlandski, čopiče, ščeti, oterače za noge, šablone, zamaške, gobe ■ veče. vžigalice, petrolej: im j ti nej(* žveplo in bakrani vitrijol; cevi in drugo iz kavčuka igalošo . razne soli. zdravilna zelišča, mineralne vode, cedilke, 't, cerkveno kadilo in kol primeso dišeči storaks ; razna čistila, gladila in :i: propase za kilo. obveze in dingo kirurgično opravo, pogačo za pse; toa-niilo in drugo lepodišeče blago (parfumerije); potrebščine za 1'otogralije itd.
>J -
milo. reči Igu nn mazil letno