27. številka. Ljubljana, v sredo 4. februvarja 1903. XXXVI. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden [mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velia za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko Teč, kolikor znaSa poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. .Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO ta.. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. ji Rim in staroslovensko bogoslužje. Iz Primorskega, 2. febr. Nedavno je prišla iz Rima zopet nova določba, ki natančno našteva vse one cerkve, v katerih se sploh še sme rabiti staroslovenski bogoslužni jezik. Klerikalni a nemški »Grazer Volksblatt« to določbo z vidnim zadovoljstvom objavlja. Da je dotični dekret bil skovan na posredovanje Flappa in Nagla, je pač nedvomno. S tem hočejo ti latinizatorji Slovanom zajeziti pot do staroslovenskega bogoslužja. Tu pa moramo vendar-le vprašati Rim in njegove trabante, po kateri pravici se more enemu kaj dovoliti in ravno tisto drugemu zabraniti? Pravica mora pač biti za vse enaka. Sicer pa itak vemo, da je Rim le tedaj dosleden, kadar mu sodi. Tudi mi z Rimom ne bomo nič »barantali«. Dalje moramo vprašati Rim in Rimce, kje stoji v sv. pismu — ker to je njihov steber — zapisano, da bi se bogoslužje sploh smelo opravljati edino le v latinskem jeziku? Ali ni vsak jezik k temu upravičen? Nikjer ni ▼ sv. pismu najti stavka, ki bi kakemu koli jeziku dajal kake koli predpra-vice. Nasprotno sv. pismo izrecno opominja, da se naj v vseh jezikih hvali Bog. Kaj pravite na to, vi fanatični Rimci ? Apostoli so tudi v res niči vsem jezikom dajali enako pravico v bogoslužju. Pri Judih so uvedli bogoslužje v hebrejskem jeziku, pri Asircih v asirskem in kal-dejskem, pri Grkih v grškem, pri Rimljanih v latinskem. Tudi Nemci bi bili dobili gotovo bogoslužje v svojem narodnem jeziku, a njihov jezik je bil tako ubožen in nevkre-ten, da ni mogel izraziti potrebnih pojmov, kakor ima še dandanes več ko polovico tujk, dasi jih pozna le jezikoslovec- Staroslovenski jezik pa je že pred tisoč leti bil tako bogat in razvit, da mu niti za gibčni in visokoomikani grški jezik ni manjkalo potrebnih pojmov in oblik. Naravno je tedaj, da se je bilo staro slovensko bogoslužje uvedlo ne po kakšni milosti papeževi, ampak za to, ker je jezik za to . bil zmožen. Pravico na sebi pa ima vsakjezik na svetu, tia se v njem opravl|a bogoslužje. D* se je staroslovensko bogoslužje zatrlo, je storila le švab-ska nevoščljivost in zavist in pa laški egoizem. Naj pride za to še sto in sto »dekretov« iz Rima, mi ostanemo vedno nepremično na stališču, da ima vsak jezik enako pravico do rabe pri bogoslužju. Če pa nam hoče Rim vkljub vsemu temu to narodno svetinjo kratiti, potem se moramo vprašati, ali ga naj še sploh poslušamo, ali mu naj kratkomalo obrnemo hrbet, ker v tistem trenutku, ko je kršil pravico, nima več sam pravice govoriti v imenu Kristusovem. Sicer če bi bili v Rimu količkaj umni in ne taki zagrizeni sovražniki Slovanov, bi ne le morali dovoliti splošno staroslovensko bogoslužje, ampak ga še celo pospeševati. Saj je vendar samo ob sebi umljivo, da bi pravoslavne Slovane tem laže in tem preje mogli s katoličani združiti, Čim bolj bi se tudi slovanskim katolikom dovolile narodne svetinje. S takim ravnanjem pa, kakor se kaže, odbijajo pravoslavne od sebe in jih v njihovi naravni nezaupnosti proti Rimu utrjujejo. Vidi se, da vodi Rim in Rimce strast, in strast je vedno slepa. Sploh pa se nekaj časa sem Rim kaže Slovanom jako sovražnega in nasprotnega. Flapp in Nagi i dr. so temu jasne priče. Ako hoče Rim z našimi nasprotniki barantati za našo kožo, bo treba ž njim govoriti odločno besedo. Ako hoče celo tisti, ki se ima za zaščitnika pravice, uboge zatirati in naš narod uniče vati, potem je naša narodna dolž nost, da se proti Rimu in rimskim kimovcem tem brezobzirnejše posta- vimo po robu, čim večje in čim grSe je njihovo hinavstvo. Če morda ti ljudje ne umevajo časa, bi jih blagohotno opozorili na to, da je doba Vihingov že davnu minila in so se časi temeljito spremenili. Omikan in zaveden narod si svojih pravic nikoli ne da kratiti. S takimi šikanami, kakor jih naši nasprotniki tudi v cerkvenem taboru proti našemu narodu uporabljajo, bodo izzvali le burjo, ki jih bo kakor pleve iz dežele izpihala. Nagi in Flapp bi pa najboljše storila, če bi takoj pobrala šila in kopita in šla »misijonarit« raje v črno Afriko. Omikanim narodom taki »misijonarji« ne imponirajo in žela bosta samo nehvaležnost. Mi bi tudi že tu naše Rimce opozorili na to, da nimamo samo ta ali oni vzrok, da se proti njihovemu izdajstvu prične najljutejši boj. V Izraelu je marsikaj gnilega in obrabljenega, ki spada med staro, proživljeno šaro Mi jim povemo posebno eno, da ima Rim sicer pravico dogme kovati, a druzega nič, pa že celo nič! Bogo-služni jezik in škofe pa si bomo po prvotni pravici določevali sami! Sprememba državno-zborskega poslovnika. Danes bo avstrijski parlament obračunal s svojim poslovnikom, kate-sega se dolži za vse neuspehe in nerede zadnjih let. Razun predlagateljev tozadevnih nujnih predlogov se bo oglasilo brezdvomno še vse polno novih svetovalcev, kakor so se taki pojavili med izven parlamentarnimi politiki. Eden izmed zadnjih se oglaša v „N. \V. Tagblattu", ter nasvetuje, naj bi se prepustilo predsedniku, da začasno, n. pr. za G mesecev suspendira one določbe poslovnika, vsled katerih je mogoča nagajiva obstrukcija. Tak načrt je bil baje že izdelan za Badenijeve dobe, a se je v odseku opustil. V ta namen naj bi predsednik po potrebi odločeval, ali se za nekaj časa glasuje po imenih, ali se dovoli 10 minutni od- mor pri glasovanju in ali se smejo staviti nujne predloge in interpelacije. Dasi se tedaj peha okoli bolnega poslovnika toliko zdravnikov, vendar ne poznajo prave njegove bolezni. Poslovnik ni provzročitelj nerednosti v parlamentu, temuč nasprotno: ker ni v par-mentu dostojnosti in miru, da bi se ne motilo redno delovanje, pokazal se je poslovnik nezadostnim. Saj tudi v drugih parlamentih nima predsednik večje oblasti, kakor jo določa naš poslovnik, t. j. da pozove govornika k stvari, ali ga ukori, in vendar se niso dogajale v nobenem evropskem parlamentu take nasilnosti, kakor v avstrijskem. Za vse to pa se ne more dolžiti niti pomanjkljivega parlamenta niti neuglajenosti poslancev. Vzroke je iskati temveč v pomanjkljivi ustavi, ki ne skrbi ednako za pravice vseh narodnosti. Česar pa narodnostnim manjšinam ne da ustava, to si izkušajo izsiliti v parlamentu. Ker zlepa ne dosežejo, po-primejo se obstrukcije. Z obstrukcijo se mora popravljati vse pomanjkljivosti ustavne odredbe: ona je edino varstvo manjšin. Klerikalni nemški poslanci, ki so izdelali nujne predloge o spremembi poslovnika, so posebej povdarjali, da je dosedanji poslovnik pomanjkljiv, ker zamore vsaka manjšina z obstrukcijo zadrževati parlament, ne da bi imel predsednik kako sredstvo v odpomoč. To je sicer res, a ravno tako res je, da pač ni nobena stranka v parlamentu, vsi j slovanska ne, ki bi se zatekla k obstrukciji brez istinitega vzroka. Obstrukcija je po poslovniku mogoča tudi v drugih parlamentih. Da pa se drugod le redko ali nikoli dogaja, izvira od tod, ker so drugačne politične razmere, ker navadno ni narodnostnih strank. Obstrukcija je sicer marsikaj koristnega preprečila v Avstriji, a ne da se zanikati/ da je potrebno zlo, v gotovih slučajih edina rešiteljica narodnostnih manjšin. Ako se tem manjšinam odvzame to sredstvo glavnega spominjanja, da smo v Avstriji vsi ednako- veljavni, bi pomenilo to zanje popolno razočaranje ter bi bile izročene na milost in nemilost diktaturi večine in vlade. Dokler se tedaj ednakopravnost ne jamči drugim potom, bo pač moralo potrebno zlo obstrukcije ostati v poslovniku. Jugoslovani in brambni predlogi. Slovanske stranke drž. zbora, ki niso pri prvem branju brambne predloge podale svojih zahtev, izvolile so si pododsek, ki izdela spomenico, v kateri bodo združene vse njihove zahteve v tej stvari. Spomenico izdela dvorni svetnik dr. P loj. V tej spomenici se zahteva: orožne vaje se ne smejo vršiti ob žetvi in v času, ko so nujna dela v vinogradih; rodbinam rezervistov naj se dovolijo za časa orožne vaje podpore; zastarele kazni, kakor vklepanje v železje in privezovanje naj se odpravijo; predloži naj se takoj novi vojaški kazenski red, ki bo odgovarjal zahtevam pravičnega kazen, postopanja; ravno tako naj se spremeni zakon o vojaških pripregah in o nastanitvi vojaštva v smislu novih razmer in finančnih koristi dežel; za uvrstitev v nadomestno rezervo naj ne odločuje le sročkanje. Dveletno vojaško službovanje se ne zahteva, ker še baje ni pojasnjen finančni učinek take odredbe. Dr. Fr. Potočnjak — obsojen. Znani publicist in radikalni rodoljub hrvatski, bivši deželni poslanec, dr. Franko Potočnjak, je bil dne 31. m. m. pred zagrebškim sodiščem zaradi znanih svojih brošur zoper bana obsojen v dvamesečni zapor, katera kazen se je spremenila v denarno globo 600 K. Obsojen pa ni bil zaradi razžaljenja časti, temuč zaradi navadnega tiskovnega prestopka, ker je neko odprto pismo na bana, katero je bilo v Zagrebu konfisko- Da, mama. Spisal Maks H. Pridi sem, Alice! — Pridi vendar! — Nič nimam zoper to, če delaš družbo mali sestrici, kadar se igra s punčkami, a ti greŠ predaleč, da se celo sama igraš. Stara si že osemnajst let, in čas otročjih igrač je minul za vselej; mlada deklica pa mora imeti resnejše misli, da, resnejše misli, in da nisi ti zaostala za svojimi vrstnicami, bi gotovo vedela, kaj da mislim. Ali si že kaj mislila o tem, kaj bo v prihodnje iz tebe? »Da, mama !« To me veseli, ker sem se že bala, da te bom morala šiloma potegniti iz otročjih kril. Zravnaj se enkrat pokoncu in se postavi pred zrcalo! Sicer bi želela, da se pogledaš večkrat v zrcalo. Kot mlada deklica, ki ni ravno grda, zanemarjaš ti preveč to hišno opravo. Zmerna gizda-vost je mati vseh ženskih Čednosti A naj ti povem, kar sem hotela! Pravzaprav ne vem, kako bi začela, no vsejedno, ali si že mislila kdaj na to, da bi ee žejlahko kmalu orno žila? »Da; mama!« No dobro, menila sem že, da si bolj kočljiva, kar pa ni primerno za današnji čas. Danes ne gredo več matere za hčere na lov za moškimi, — ali pa vsaj v jako redkih slučajih — danes morajo hčere same zase skrbeti, čvrsto se okleniti, Če se jim nudi prilika, ki mora biti seveda ugodna. Vpoštevala sem tvoje otročje navade in neizkušenost, ter sem se zato mesto tebe ozrla naokrog — a žal, da nisem našla nič primernega, dokler mi ni prišla srečna ideja, na katero sem lahko kot mati ponosna. Poznaš gospoda Hrastnika? »Da, mama!« No torej, gospod Hrastnik bi bil zet po mojem okusu, soliden mladenič, in ima dobro službo. In jaz ti hočem nekaj reči, dete; opazovala sem ga, kadar je govoril s teboj Laskati si smem, da sem dobra opazovalka, in on goji zate gotovo nekoliko nagnjenosti. Zdaj velja, to iskrico še bolj razvnetiti. Torej poslušaj: ako išče tvojega pogleda, se mu ne smeš plaho izogibati. Glej mu drzno v oči, to se pravi, ne drzno, temveč nežno in prisrčno; ali, Alice, ti se smeješ tako čudno, si li morebiti že zmenjavala takšne poglede z gospodom Hrastnikom? »Da, mama!« Ne povešaj oči, dete, to je napačna sramežljivost. Takšne pored-nosti ne zvišujejo le sladkosti življenja, temveč so tudi potrebne, da dosežemo svoj namen, ki ga moramo me žene vedno imeti pred očmi, namen, da ustanovimo rodbino. Niti najmanj nisem huda nate, da si to začela, ker tudi to je točka, pri kateri je začetek najtežji. Ali če Martin HraBtnik ni zaspane, in to on ni, moje poznavanje ljudi me pusti redko na cedilu, potem bo kmalu skušal svoje nagnjenje razločnejše ti pokazati. Tako bi na primer skrivoma te prijel za roko in jo stisnil. Dostojnost zahteva, da mu jo umakneš, vsaj prvi čas. Pozneje smeš — ali dete, ti me niti ne poslušaš«? Tako pametna vendar še nisi, da ne bi bila potrebna mojih naukov! Ali sta si, neumna goska, morebiti že stiskala roki na ta način z gospodom Hrastnikom ?« »Da, mama!« Ti me strašiš, Alice ! Torej res — res? AH ne, saj Bi lahko mislim, kako je to bilo. Dobri Hrastnik je bil malo drzen, morda drznejši, kot se to spodobi gospodu iz višjih krogov — in ti si bila iz samega spoštovanja tiha, morda si se celo smehljala v svoji naivnosti, — a to je sedaj vsejedno, držimo se gol»h dejstev, in povedati ti moram odkrito — hm, da — mi ni popolnoma neprijetno, da si že prišla do tega. In zdaj pride zadnje — ali predzadnje — ali — ne glej me vendar tako neumno, Alice, ti me vso zmedeš, — črez nekaj tednov te bom torej vprašala: Ali te je poljubil. »Da, mama!« Nema sem od presenečenja, gotovo nimam besed! No, naj bo, — saj ni potrebno, da bi brž tako žalostno jokala. To gotovo ni prav od tebe, da tako za mojim hrbtom, — a zakaj bi ti ne odpustila, če bode slednjič vse dobro. Neko prav dobro prijateljico imam, ko je bila mlada, je storila ravno tako kot ti — pravzaprav še hujše, a vse se je skončalo dobro — — — Bog v nebesih, le zakaj tako ihtiš, da se Bog usmili — — — Alice, Alice, saj ti ničesar ne očitam, — pst, pst! bodi vendar tiho, Liza prihaja — in ta ima povsod oči in ušesa. — Hišinja prinese vizitko: Mati pre- čita iznenađena naslov, se oddalji in se vrne črez pol ure. — No, misli si Alice, kdo je tu? Martin Hrastnik! Ravnokar je zaprosil za tvojo roko. Alice se oklene viharno matere okrog vrata. »O Bog, mama, saj je bil že tudi — — — zadnji čas — — —« Veselica hotel Šnajcar. Če si Bucek, pa si srečen; bodisi ljubljanski ali litijski. Povsod si vab-'ljen, povsod priljubljen, oboževan, pogosten in napojen. Tako sem vzkliknil oni dan v gostilni pri »fajmoštru« ter poklical še en liter najboljšega na mizo. — Pa še ne greva — sem rekel svojemu stricu ljubljanskemu Bucku. — Per mej dun — danes sem pa take volje, da bi vse liberslce na meh odri ali pa zaklal, če bi se le pustili. — — Hej pismonoša, imaš kaj za me? Da, pismo. Od kod neki? Glej no, iz Kamnika, pisava je gospoda Janeza kraškega, kaj pa zopet hoče? Naj preberem. — Dragi moj Pepe Bucek! — Če sva še kaj prijatelja, prosim te, pojdi hitro v Šmartno. Tam sta si moja dva najzvestejša in meni najvdanejša ljubljenca, goreča vano, ponatisnil v svoji brošuri, ki je izišla v Ljubljani ter ni bila zaplenjena, oziroma se je prvotna zaplemba v vseh instancah razveljavila. Nadalje zato, ker je to brošuro predložil ogrski zbornici. Zaman je dokazoval dr. Potočnjakov zagovornik, dr. H. Hinković, da je hrvatsko sodišče po tiskovnem zakonu nepristojno, ker je prestopek storjen v inozemstvu, tedaj v področju avstrijskih sodišč. A v tiskovnem zakonu se izrecno zahteva, da se mora prestopek zakriviti v področju sodišča, ki sodi. Zaradi razžaljenja pa še ban vedno ni tožil ter se pri obsodbi ni vprašalo, ali je to resnica ali ne, kar je v usodni brošuri pretiskano. Politične vesti. — Jugoslovani za Macedonce. »Slovanska zveza« je naročila v svoji zadnji seji dvornemu svetniku Vukovi ć u, naj interpelira ministrskega predsednika zaradi macedonskih nemirov in glede potovanja grofa Lamba-dorfTa. Vlada se naj izjavi, ali hoče Avstriji zagotoviti tak vpliv na zunanjo politiko, kakršen ji gre kot glavni nositeljici bremen? Kaj se je dogovorilo z grofom LambsdorfTom posebno za slučaj, da bodo zahteve po reformi v Macedoniji ostale brez-vspešne? — Češki deželni kulturni svet, ki je razdeljen v češkega in nemškega, je imel včeraj nove volitve. V Češkem kulturnem svetu so podlegli Mladočehi ter so prišli na krmilo agrarci. Na mesto dosedanjega mla-dočeškega predsednika posl. Jande je izvoljen agrarec posl. Prašek; podpredsednik je postal Staročeh Pleva. Vsled tega so Mladočehi izvolitev v odbor odklonili. — V nemškem kulturnem svetu je zopet predsednik posl. Schreiner. — Iz >dežele lepih Čednosti in strahu božjega« se poroča zopet zanimiva afera. V Poznanju je predsed nik kmetijske zbornice, graščak in major v rezervi pl. En dele. Ta si je dal kar sam znatno podporo iz fonda za revne kmetovalce. Proti temu je nastopil deželni svetnik pl. Wi 11 i c h. Zadeva je prišla pred Častno sodišče, ki je Endella obsodilo, da ne sme več nositi uniforme. Cesar pa mu je to zopet dovolil. Pri cesarjevem rojstnem dnevu je priredil En-delle svojemu nasprotniku nečastno demonstracijo. Višji predsednik Bitter pa se ni zavzel za poštenjaka Wil-licha, temuč ga še od službe odstavil. Kmalu nato se je Willich ustrelil. In sedaj je bil isti Bitter, ki mu je govoril — ginjeno nagrobnico. — Nadvojvoda Evgen je baje zaprosil, da se ga odstavi od poveljevanja 14. voja na Tirolskem zaradi — slabega zdravja. Nedavno pa se je govorilo, da se hoče isti nadvojvoda poročiti z neko meščansko de- klico, kar pa se je oficiozno brž zanikalo. — Med Angleško in Perzijo se snuje posebno prijateljstvo. Angleški kralj je odlikoval perzijskega šaha z redom hlačne podveze. — Zvišani polki. V jeseni se pomnožijo baje vsi avstro ogrski polki na jugu v nad mirovno stanje. Na ta način se pomnožijo polki: 79, 96, 16, 53, 78, 70, 29, 31, 2, 82, 50, 64 in 51. — Zoper razširjenje klerikalizma in prepustitev šolskega pouka Sale zijancem je bil dne 2 t. m. v Pulju močno obiskovan protestni shod. — Drugi sin saksonskega prestolonaslednika, princ Friderik Kristijan je obolel za legarjem ter zdravniki ne upajo, da ga zdrže pri življenju. Mati princezinja Lujiza je baje omedlela, ko je izvedela to novioo. — Iz Macedonije se poroča, da so turške čete v okraju Ohrida trčile z močno ustaško četo skupaj ter ujele več ustašev. Ekumenski patrijarh je izdal na željo turške vlade vsem metropolitom okrožnico, v kateri jih poživlja, naj žive z oblastmi v spo-razumljenju. Ipeškega guvernerja je sultan odstavil, ker se je kazal sovražnega kristijanom. — V Venezueli grozi lakota, ako se kmalu ne odpravi blokada. V Ca-racasu imajo živeža le še za nekoliko dni. Prebivalstvo je razburjeno, ker se ni doseglo sporazumljenje z velesilami. — Zoper kitajsko vlado so razkrili obsežne zarote v Hongkongu in Cantonu ter zaprli mnogo odličnih oseb. Tudi mnogo orožja je konfisko- vanega. Dopisi. Iz Žirov. Občinske volitve, ki so se vršile dne 19. in 20. m. m., so nam pokazale, kako podli so naši klerikalci- Ni ga namreč tako slabega sredstva, da bi našim katolikom ne prišlo prav za njih agitacijske namene Bodisi z denarjem ali lažmi ali pa grožnjami. Vse izrabljajo samo da bi se prišlo do zmage. Ni jim bil preu-mazan tudi liberalni kmet za njih svrho. Pravcato divjo gonjo so uprizorili naši klerikalci ob sedajnih obe. volitvah. To se razvidi iz tega da niti ponoči niso mirovale pobožne klerikalne dušice. Seveda, ako se gre za sveto reč kakor so obč. volitve tedaj tudi liberalni kmet ne sme uživati nočnega miru. Klerikalni agitatorji, so se čeravno brezuspešno plazili ponoči okolo narodnih-naprednih volilcev. Kako slabo so klerikalne sline izvrševale svoj posel, naj navedem le en slučaj. Neki klerikalni patrijot, ki pa nosi evangelsko ime, in je dobro znan po svoji značajnosti, je prišel v omenjeni noči k nekemu našemu naprednjaku in ga hotel preslepiti z raznimi obljubami in lažmi da ne bi šel volit na liberalno stran. Seveda, če bi na njih stran volil bi zadobil popolne odpustke, ali pa še kako vrečo koruze!!! S takimi in enakimi obljubami je hotelo to revše spreobrniti k njih veri našega volilca. Ali Čujte, kaj se je zgodilo. V skrajni sili ga je zapustil Bog. Zmagal ga je spanec vsled, prečute noči in preveč zavžitega žganja. Čudo, da je ravno to klerikalno agitacijsko sredstvo vplivalo na moža, da je moral za nekoliko ur zatisniti trudne oči. To priliko je uporabil naš kmet, da se mu je izmuzal in šel volit po svojem prepričanju. Ko se je pa naš Matevž prebudil iz blagodejnega spanja, se je zelo prestrašil, ko ni videl več našega kmeta. Morda, da se mu je sanjalo o prihodnjem porazu klerikalne stranke. Nekaj podobnega je že moralo biti, ker je tako Široko zijal, ko se je zavedel, da ni na katoliški podlagi, namreč na svoji peči spal. Potem pa naj še pravijo klerikalci, da smo liberalci hudobni in brez usmiljenje, ako se še celo klerikalni agitatorji po naseli pečeh ogrevajo. Da se je naš Matevž nehvaležnega izkazal za to samaritansko usmiljenost našega kmeta, je takoj posvedočii koliko mu je do tega, če se klerikalcu kako dobroto stori. Pri nekem svojem pristašu se je izrazil, daje našega volilca „hu-dič- vzel. A vzlic temu je naš liberalec še živ in popolnoma zdrav, čeravno ga je pobožni klerikalec hudiču prisodil. Kako da so pa naši lažikatoličani usmiljeni, do svojega bližnjega, imamo zopet lep dokaz. Neki tukajšnji uzor-klerikalec, s katerim se lahko ponaša klerikalna stranka je po — našem mnenju — pravcati volk v ovčji koži. Ta naš prijatelj !! ! je imel v svoji hiši na stanovanju ubogo gostaško družiuo Oče omenjene družine [pa ni hotel trobiti v jedni in isti rog s hišnim očetom, in to je napotilo klerikalnega veljaka, da je brez vse milosti v najhujšem mrazu postavil na cesto ubogo družino in njeno šaro. To je telesno delo usmiljenosti, s katerim se lahko ponaša vsa klerikalna strauka. Da se ni uboge družine usmilil neki nepred-njak, bi bila morala na cesti pomrzniti. Naši klerikalci so napeli vse strune, da bi zmagali pri obč. volitvah, in da bi zopet posadili presledku let enega svojih Zlindrovcev na županski stolec. To pa se jim ni posrečilo ker so temeljito pogoreli v II. in III. razredu. Da so pa v I. razredu zmagali z večino enega glasu, se imajo zahvaliti svoji zvijači in farbanju. Da se niso vlovili so nekega bedakoviča, ki se jim je vsedel na li-manco, sevede obljubiti so mu morali, da ga bodo volili v obč. odbor, ker se mu tako dopade sedeti za občinsko mizo. Pa še nekaj druzega se je primerilo, kar bi marsikaterega samca spreobrnilo na pravo pot, kakor je tudi tega čudaka spreobrnila neka Evina hčer, ko mu je slikala sladko prihodnost, ki jo bode delila ž njim v zakonskem jarmu. Pa ta krasotica se je le norčevala kakor tudi njeni roditelji. To spozna ubogi Janez kmalo in bode še nadalje samče- katoliška moža, cofek in repek, ki sta vedno v mojem duhu delala, mesto mene kozolce preobračala itd., silno v laseh. Potolaži in poravnaj ju v mojem imenu. Zaradi bolnega vola naj se pomirita. Meso-ogleda je potrdil, da je bil vol takoj zdrav, ko je bil zaklan, sicer pa, — vsaj bo še kateri zbolel, potem pa tistega lahko repek zakolje; s tem je stvar porav nana — Povej jima, da sem obema enako pravičen in naklonjen. Mimogrede potolaži še Snajcarjeve; tem sem bil boter, so tudi dobri in pošteni ljudje. Dobili so po mojem prizadevanju gostilno na strogo katoliški podlagi. — Reci jim, da »kotro-bant«, kakor uče nekateri cerkveni učeniki, ni prav nič greh, prav nič, — pravim. — Kolikor več prašičev, koštrunov, kozlov se zakolje in nezadacanega vina potoci, toliko večji bo peterski vinar ali pa toliko lepši kakšen drug blag klerikalen namen. Čemu bi deželo ali državo podpirali? Smrtni greh ima le tisti, ki izda ali zasači takega kontrabantarja. — Gorel bo večno na dnu pekla. Potem pojdi naprej v Cerovico in Kostrevnico. Pozdravi tam v mojem imenu vse tiste device, zlasti MariČenčno Franco in Meto, Ongavo Barbko, petolizenkovo Micko itd. Spo minjam se, kako so pri mojem odhodu britko jokale revice in tako nežno skakljale za vozom, kajtor ovce za koštrunom. Tega ne bom nikdar po zabil. — Da mi je vsaj staro ženstvo vdano, na moške se tako nič več ne zanašam. — Pojdi hitro, dragi moj Bucek, srečno vse opravi, pa kmalu obišči tvojega Ivana. — No, zdaj pa kar na pot. Pij, Tone eks. — Natakarica plačat! Ob 4. bom že v Šmartnu. Torej adijo Tone! Ko izstopim na litijskem kolodvoru, zagledam na visokih drogovih velikanske lepake z naznanilom: Nocoj sijajna veselica v hotelu »Šnajcer« hof«. To sem jo zadel, sem si mislil. Bucku je vedno sreča mila, posebno Če je Pepe. V hotelu je že bil zbran cvet katoličanstva, cerovške in ko-strevniške device in devičniki. — Mati Šnajcer mi je že od daleč roko molila. Servus Pepe! — si vendar prišel? Bova šla en »štajeriš« na sukanje. Vrgel sem krono pred godce, prijel Šnajcarco, pa sva jo šla. Med plesom mi šepne na uho. Ti ne ves* Pepe, kako se meni godi, vse ti potožim, pojva v štibelc. —• Komaj sva stopila v štibelc, se je že miza šibila jedi in pijače, zlasti okusna svinjaka gnat, ocvrta jajca, pehtranovi štruklji so se mi kar nasproti smejali. Nato pa postavi pred me še »Štefan« ce-kin-zlatega vinca izpod »šteng«. — Zdaj pa Pepe pij in jej kolikor se ti ljubi. Ali je, no —? — namignem skrivnostno. Ni ne, le jej in pij brez skrbi, samo štruklji so zadacani. Prav, prav, veš Šnajcarca, bodi brez skrbi in brez strahu zaradi »kotrobanta«, tako so rekli gospod Ivan. Vsaj to ni greh, drugo naj te pa nič ne briga. Če ti bodo pa le sitnosti delali, pa piši, bo pa interpelacija v državnem zboru. Jth bomo že ugnali. Saj sem rekla, poglej Pepe, — kako jaz skrbim za poštenje in pravico v moji hiši. Še za godbo sem rajše cigane najela, da le ne bodo mogli reči, da kakšen nepošten človek moj prag prestopi. Al' ni res? Tako je. Veš kaj Mica, zdaj sem se pa do dobrega najedel, naplesal in napil, grem pa spat, za druga opravila je še jutri en dan. Z današnjim dnem sem pa popolnoma zadovoljen, saj pravim: srečen Bucek, srečna vas, ki leži v duhu blaženega klerikalizma. In stisnila sva si z Mico sladkogi-njena roke. _ val. Sedaj mu ne preostaja druzega kakor mirno sedeti na obč. klopi in klerikalci imajo zavest, da je njihova. A tudi drugih agitatorjev ne smemo prezreti. Pohvalno se moramo izreči da je bil vsak na svojem mestu, Lavrič kakor Lenger, županoželjni Tine kakor bojaželjni Kovač, eni z raznimi obljubami in lažmi, drugi zopet z denarjem in z otrobi, tretji s klobasami in vinom, četrti z grožnjami in silami. A vse je bilo zaman! Čeravno so nekaj lačnih nasitili, vendar vsa ta dobra dela niso nič pomagala, sejali so na kamenita tla in mraz je uničil njih trud. Klobase so pojedli, vino popili — kdo bode plačal, to nas nič ne skrbi. Da so pa tudi streljali na ne p redne voli le e, to je umevno, ker ima liberalec trdo kožo, da se ne prebije kar tako ; da pa tistega dolgopetega junaka dosežejo postavni nasledki za njegov junaški čin, to se razume, drugače bi ob prihodnjih volitvah kar postreljali liberalno večino in zmaga bi bila njihova. To se pa menda še ne zgodi takoj. Iz Postojne. Dan plesnega venčka „Postojinskih samcevu se nam bliža. Soditi po splošnem zanimanju, bo ta ples gotovo eden najlepših v tem predpustu. Dvorana je z dekoriranjem večinoma že končana. Ker |je prebitek te veselice namenjen za M. Vil h|a r j e v spomenik v Postojni, opozarjali bi pri tej priliki vse nekdanje prijatelje in sošolce njegove, posebno pa vsacega zavednega Notranjca, da naj nikar ne pozabi vdeležiti se te veselice, oziroma, ako mu je vsled [raznih zaprek obisk nemogoč, da naj vsak po svoji moči dobremu namenu prispeva. — Tedaj ljubitelji plesa, na veselo svidenje v soboto zvečer. — Vozovi so na razpolago. — Iz Vipave. Dne 21. svečana t. 1. zreČer prirede tuk. boljši stanovi v prostorih hotela „ Adrijeu plesni v e n-ček s coriaudolli in kotilijoni, pri katerem bode sviral oddelek vojaške godbe iz Gorice. Gospodje, kateri so v odboru za prireditev tega venčka, jamčijo, da bode zabava jako animirana, postrežba dobra in cena. Vabila se pozneje razpo-šljajo. — Dnevne vesti. V Ljubljani, 4. februvarja. — Žrtev razmer". Iz pravniških krogov se nam piše: Konlis kacija Vašega listka »Žrtev razmer«, je v vseh pravniških krogih obudila največje presenečenje in vse se radovedno vprašuje, kako se hoče to konfiskacijo utemeljiti, na katere paragrafe našega kazenskega zakona se bo konfiskacija oprla? Menda ga še ni bilo tako in teresantnega tiskovnega slučaja, kakor je ta. Zaradi tega je želeti, da vloži »Slovenski Narod«, ako s-* konfiskacija potrdi, ugovor in priobči poročilo o dotični obravnavi, da se tako pojasni juridična stran tega slučaja. — Sijajen shod". Klerikalci so postali skromni, jako skromni. V ponedeljek je imel mali dr. Lampe v Mirni peči nekak shod. Časih so se klerikalci tudi v Mirni peči še upali prirediti kak javen shod, na katerega je imelo pristop ljudstvo, sedaj pa jih je ta pogum minil. Po-nedeljski shod je bil ljudstvu ne-pristopen. Ta shod ni bil javen, marveč shod, na kateri so imeli pristop samo povabljenci, in da so klerikalci povabili samo svoje p odre pni k e, tiste reve, ki bi se še škofovi metli odkrivale, če bi jim to kak žegnan gospod ukazal. In ta nad vse revni shodič proglaša »Slovenec« za sijajen shod. O ta sijajnost! — Kaj Slovenec" vse ve. Sinočni »Slovenec« poroča, da so protestantje ponudili R i c-manjcem 280.000 goldinarjev, ako prestopijo v protestantizem »Slovenec« je sicer pred Bogom in pred ljudmi velik lažnjivec, ali da bi se upal tako oslarijo natveziti svojim bralcem, bi res ne bili verjeli. »Slovenec« pa ve Še več: da so namreč Ricmanjci to ponudbo odklonili. Že dolgo se nismo tako od srca smejali, kakor pri čitanju te buda-losti škofovega lista. Če bi hoteli protestantje žrtvovati po 280 000 gld., da bi pridobili kakih 500 revnih ljudi, jim ni treba iti v Ricmanje, nego jih dobe" ceneje kolikor jih hočejo, tako da bi lahko izbirali, saj bi še katoliških prelatov lahko dobili dovolj, če bi jim prestop k protestantizmu dobro plačali. — V resen opomin! Iz »krogov vernikov« tržaške škofije se piše »Edinosti«: Prečastiti škofijski ordinarijat je nastopil z vso strogostjo v stvari Ricmanjcev. Zahtevamo, da isti z isto strogostjo nastopi, da se uvede slovenska propoved pri sv. Justu in pri sv. Antonu Starem, katera je bila v teh dveh cerkvah od pamtiveka, a je bila iz njih pregnana na zahtevo framazonskih Židov na magistratu in italijanskih pretov!! Zahtevamo nadalje, da isti nastopi z vso strogostjo, da se bo po vseh onih cerkvah v zapadnem (zahodnem) delu škofije zopet propovedo-valo ljudstvu v cerkvi v njegovem jeziku in da se bodo otrooi v šoli poučevali krščanski nauk v materinem jeziku, kakor se je godilo vedno prej, dokler niso tja prišli lahonski duhovniki, ki so na svojo roko začeli ljudstvu propovedovati v laškem jeziku in v šoli katehizovati v istem jeziku! Zahtevamo slednjič, da bi ob tej strogosti preč. škoOjstvu bila na razpolago politična oblast istotako, kakor je istemu na razpolago v Ric manjih. Dokler se to ne zgodi, ne verujemo prav nič v odkritostrčnost škofijskega ordinarijata in gotovih organov politične oblasti! Znano je, kako pruski agitatorji delujejo v Avstriji za luteranstvo in so jih že na tisoče odtrgali od katoliške cerkve ter zavedli v luteranstvo! A kako nastopajo cerkvene oblasti v takih slučajih in katera politična oblabt je kaj storila v tem?! Unijatski duhovnik ni smel priti v Ricmanje opravit službo božjo, češ, da ni avstrijski podanik! A kedaj so postali avstrijski podaniki oni luteranski pastorji, ki prihajajo v Avstrijo iz nemškega »rajna« širit lutrovo vero — Iz klerikalne gospodarske organizacije. Na Tre-belnem so klerikalci ustanovili mlekarsko zadrugo. Po stari klerikalni navadi so obetali zlate gradove. Sedaj pa je ta mlekarska zadruga prenehala d elati, Ljudje žele, da bi župnik g. Hladnik položil račune, a župnik se za to željo ljudstva nič ne zmeni. — Klerikalna oskrb slaboumnih duhovnikov. Piše se nam: Kako »krščanska« je cerkev napram svojim lastnim duhovnikom, kadar ji postanejo nadležni, kaže prav drastično postopanje z nesrečnim kaplanom Bezeljakom. Mesto da bi se ga dalo v pokoj, utaknili so ga v prisilno delavnico in ga tako rekoč živega pokopali. »Slovenec^ piše, da je škofijstvo preskrbelo Be-zeljaku vso oskrb pri Sv. Križu, kjer pa on ni hotel biti. In ker ravno pri Sv. Križu ni hotel ostati, ga ni pobožna gospoda vedela drugam deti, kakor v prisilno delavnico. To postopanje je popolnomanezako-nito. Škofijstvo bi bilo slaboumnemu Bezeljaku že davno lahko priskrbelo primerno eksistenco in tako preprečilo mnogo pohujšenja, ako bi bilo hotelo. Dvorni dekret z dne 17. oktobra 1811, ki je še sedaj v veljavi, določa namreč, da pristoja slaboumnim duhovnikom 200 goldinarjev starega denarja za oskrbo v kakem samostanu pri usmiljenih bratih. Ta svota, ki se izplačuje iz verskega zaklada, nekako zadostuje za oskrbo enega Človeka v samostanu. Škofijstvo bi torej lahko bilo na d o-stojen način poskrbelo za Beze-Ijaka, in ako ni mogel biti v kriškem samostanu, naj bi se ga bilo poslalo v kak drug samostan, ne pa da ga je bilo treba kot ka oega cigana zapreti v prisilno delavnico. Seveda pri tem bi trpel verski fond in to bi bilo zopet farški bisagi na škodo! Dalje v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" Si 27, dne 4. februvarja 1903 — Pomanjkanje učiteljev. Na Kranjskem se kaže v zadnjih letih občutno pomanjkanje učiteljev. Tako se sprejemajo sedaj za učitelje ljudje brez vsakršne strokovne pedagoške izobrazbe. V črnomaljskem okraju je bil imenovan pomožnim učiteljem neki absolvirani tretješolec; ponujajo pa se okr. šolskim svetom za pom. učitelje celo — penzioniram kondukteri i in strojevodje! Naraščaja je premalo in absolvirani učiteljiščniki utekajo v razne druge stanove. — Davkoplačevalci šentjakobskega okraja se vabijo na sestanek radi dogovora glede več važnih zadev. Sestanek bode v če trtek, 5. t. m, ob 8, uri zvečer v go stilni »pri Lozarju«, Rožne ulice št. 15. — Umrl je v Ljubljani obče-znani računski svetnik v pokoju g. Rajko Kastelic v starosti 77 let. — Repertoire slovenskega gledališča. V petek, dne 6 t. m. se vrši na korist gospoda Danilo-Cerarja predstava »Desetega brata«. Z ozirom na 25letno delovanje jubilanta in njegove zasluge za našo dramo je pričakovat', da se občinstvo najmnogobrojnejše odzove. — Slovensko gledališče. »Poskusni kandidat« je ten-denčna drama satirične osti na konservativnost pedagoštva in brezzna-čajnost v stanu, ki mu je poklic, vzgajati resnicoljubne in poštene značaje. Dejanje se vrši v severno-nemškem mestecu, toda vršiti se more tudi na Slovenskem, dasi pri nas dr. Korffi ne posegajo tako odkrito v svet srtdnjih šol. A tudi pri nas, T Avstriji živi mnogo dr. Eber-hardov, obračajočih svoj plašč po vetru, ki piha baš z Dunaja, mnogo Stormerjev in Balduinov, zlasti pa mnogo Benefeldtov, ki uklanjajo svoj tilnik, škrtaje z zobmi... Seveda dr. Heitmannov je malo, morda jih celo ni: egoizem je v realnem živ ljenju vendarle zmagovit tudi nad najidealnejšimi princjp.! Vzlic temu je tudi ta krasni tip pesniške domišljije opremil Drever z mnogimi realnimi potezami, da ima njegova oži-votvorjena ideja okostje verjetnosti. Vsi ostali značaji ao vzeti iz resnic nega življenja ter so med seboj z markantnimi potezami strogo diferencirani, dasi imajo skupen poklic in skupen mi!ieu. Glavna prednost Dreverja je baš imenitno karakteri-sovanje oseb in fino slikanje mi lieua. V tem oziru mu gre pač mesto med najodličnejšimi modernimi nem škimi literati. Vsebine ne bomo navajali, saj jo je prinesel »Slov. Narod« ie v petek v obširni obliki. Le 0 predstavi sami moramo pisati še in sicer v obče prav z zadovoljstvom. Uiogo glavne oeebe, Frica Heitmanna je igral g. H a š 1 e r z resničnim navdušenjem, ki je vplivalo opeto vano na občinstvo. Idealni fanatizem je izražal verjetno v glasu in mimiki ter se mu je zlasti prizor koncem III. dejanja posrečil prav lepo Žel je zanj mnogo priznanja. Tudi v ljubezenskih prizorih z Gerto in 1 materjo je b:l prav doter. Izvrsten tip risigniranega cinika je VBtvaril g. Dobrovolny, ki more prištevati Benefe!dta k svojim najfinejšim kreacijam. Prav dober, le nekoliko preveč humoristično karikiran, je bil tudi Stčrmer g. L i e r a. Starega Heitmanna je igral g. D r a g U t i -novic z očividnim veseljem in z VBpešno realistiko. Za take tipe ima ta igralec prav poseben dar in rutino. Pohvalno je omeniti nadalje g. Boleško, ki je opremil značaj dr. Eberharda z ostrimi detajli, g. V e -rovška, Lovšina in končno tudi g. Danila. Ženske imajo v drami manj posla. Gdč. R ti o k o v a se je za dokaj neverjetno učiteljico Marijo potrudila z vso vnemo ter igrala zlasti v končnem dejanju prav prepričevalno. Gdč. K r e i s o v e Gerta je bila pristna naivna ljubica brez svobodne volje, aužinja fili ■treznih nazorov svoje družbe in žrtva lastnih egoističnih staršev. Nekateri prizori s Heitmannom bo se ji lepo posrečili. V manjših ulogah ■ta docela zadoščali gospa Dobro- volna, ki je igrala značajno ma ter jako simpatično, in gospa D o brovolna. V ulogi Petra Deuwitza je nastopila gdč. Izlakarjeva — sicer začetniško, a doprinesla je nov dokaz, da ji ne manjka daru, od važnosti in marljivosti Posebno pohvalno nmeniti je izvrstno vprizoritev in skrbno režijo, le za petje za odrom naj bi se drugič priteguilo vsaj par resničnih pevcev! — V pondeljek popoldne so igrali »Revčka Andrej č k a« vobče prav zadovoljivo; — zvečer je bila repriza Štolbove veseloigre »Morska deklica«, ki je zopet vzbujala mnogo prisrčnega smehu in zabave. Igralo se je vseskozi prav dobro in še bolj animirano, kot pri prvi predstavi. Gledališče bilo je skoraj razprodano. Dr. Y. — Okrajno glavarstvo v Konjicah. V Konjicah na Štajerskem ustanovi se v kratkem novo okrajno glavarstvo. Okrajni odbor, kateri ima nalogo, da za okrajno glavarstvo preskrbi primerne uradne prostore, sklenil je zgraditi za pro-jektovani urad novo poslopje ter je ob jednem izvolil odsek, kateri naj določi primerno stavbišče ter izvede vse zi gradnjo potrebne priprave. — Glas iz občinstva. Piše se nam: Zdaj, ko je mestna občina kupila Delcottov svet na Poljanski cesti in bo cd tega sveta ostalo pre cej stavbišč, je nujno priporočati, da se razširi cesta od Starega strelišča naprej. Pri ti priliki, naj pa mestna občina tudi poskrbi, da se odpravi »škofov zob«, to je tisti vogal, ki iz Alojzijeviškega vrta štrli v Štreiiške ulice in ovira promet jako občutno. — Muzejsko društvo za Kranjsko ima v petek 13. febru-varia ob 6. uri zvečer svoj redni občni 2bor v konferenčni sobi I. državne gimnazije. Na dnevnem redu bode poleg običajnih drugih točk tudi volitev predsednika in 8 odbor nikov. — Planinski ples. Bruto dohodek planinskega plesa znaša 55 42 kron. — Talijo za rešitev življenja je dobil postiljon v Skocijanu Ludovik U r b a n Č i č. — Mednarodna panorama. V tatedenski razstavi imamo svetovno mesto New York, cilj vseh izseljencev. Kdor še ni videl v življe nju kaj nedosežnega, naj si ogleda to razstavo z nebotičnimi palačami, zračnimi železnicami in vsemi drugimi velikanskimi iznajdbami prak tiČnih Amerikancev. Prihodnji teden se bodo kazali otoki Južnega morja. — Na drsališču pod Tivoli bo v petek 6. t. m. od 7. do 10. ure zvečer konstumna slavnost pri kateri bo svirala vojaška godba. — Konkurzi v novem letu. Novo leto se je za trgovce pedročja celjskega okrožnega sodišča prav slabo začelo Imamo zabeležiti po novem letu že četrti konkurz. Tokrat je prišla na vrsto nemška tvrdka Jost v Vojniku. Kakor ču|emo, so nekatere celjske nemške tvrdke s tem konkurz občutno prizadete, n pr. neka velenemška s kakimi 12 000 K — Redar po nesreči pre-strelil dečka. Redarja Fran Le -kovic in Ivan Damiani sta bila v soboto od polunoči do 4. ure zjutraj v službi na istrski cesti v Trstu. Pred krčmo Josipa Grižona sta ob 3. uri zjutraj zapazila mali plamen-Ček, na kar |e Damian ostal na licu mesta, Leskovič pa je sel okoli na ogled, da vidi, kdo je v obhžju za palil ogenj. Leskovič je kmalu na to videl, kako sta dva moška pritekla iz nekega dvorišča ter z največjo brzino tekla po cesti proti Skednju. V istem hipu pa je svo jega tovariša slišal od zadej klicati, naj ulovi bežeča. Leskovič je stekel za onima dvema, a ju ni mogel uloviti; ustrelil je tudi enkrat v zrak, a tudi to ni pomagalo, ker ona dva sta se vedno bolj oddaljevala v divjem begu; Leskovič se je na to vrnil k drugemu redarju Damtanu, ki je držal za roko nekega dečka, kateri je pozneje izjavil, da se imenuje Brandolin. Leskovič je na to spravljal revolver v futera), a v tem se mu je revolver slučajno sprožil in se je krogla zarila dečku v trebuh. Deček je takoj zavpiJ, ker ga je, kakor je pozneje pripovedoval, nekaj zbodlo, a niti sanjalo se mu ni, da ima kroglo v trebuhu Pozneje ni čutil več nikakih bolečin in se je po potu še pogovarjal z redarjema, vsled česar tudi ona dva nista mogla misliti, da je krogla iz revolverja zadela dečka. Ko pa so tako prehodili kakih 500 korakov, se je deček ustavil in ni mogel več naprej, ker je čutil velike bolečine v trebuhu. Redarja sta ga hitro pregle dala in zapazila z grozo, da je deček prestreljen. — Izpred sodišča. Kazenska obravnava pri tukajš. dežel, sodišču. Franc Kolenc hišnik iz Belskega je šel dne 21. decembra v bližno gostilno si kupit tobaka, med tem ko je doma na ognjišču pustil 41etno AuČiko pod nadzorstvom Gletnega sinceka. Ker ni še bil ogenj ugasnil, vnelo se je po nepazljivosti otrok deklici krilo, kar je imelo posledice, da je otrok vsled za-dobljenih opeklin kmalo umrl. Kolenc je bil obsojen na 1 mesec strogega zapora poostrenega z 1 postom na tedeu. 2) Zaradi hudodelstva nečistosti zoper naravo je bil na 4 mesece težke ječe obsojen 141etni hlapec Jožef Pištar iz Zavrača. 3) Mate Mikelčie posest, sin iz Učakovca je bil obsojen na 10 duij strogega zapora in v 10 K denarne globe, ker se je hotel odpeljati v Ameriko, da bi se ognil vojaškemu naboru. 4) Franc Kregar po domače Loskovc mizar v Stariloki je bil obsojen na 10 mesecev težke ječe, ker je svoji ženi grozil, da jo bo ubil, Če mu ne bo dala 3 K, na to jo je z rokami tepel po glavi in po hrbtu, drugikrat ji je zopet grozil, da jo bo na drobne kose razse-kal, še bolno ležeči ženi ni prizanesel. l*retepaval jo je v postelji ležečo tako, da je bila po obrazu vsa črna. Franc Kregar, ki dejanja taji, je pijanec iz navade. 5) Miha Benedičič sploh Mi-klavševc mizarski pomočnik v Lipenci je v Radovljici (v predmestji), ker je uoČil z nekim tovarišem istemu vzel suknjič in klobuk in potem neznano kam pobegnil, letos začetkom meseca januarja se je pa vtihotapil na Savici v Sokličevo hišo in tam zopet izmaknil nekaj moške obleke; on dejanja ne taji, obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. 6) Valentin Pintar bajtar iz Veš-tre je svoji ženi večkrat grozil, da jo bo ubil, tudi jo je z držalom motike enkrat tako čez hrbet udaril, da se je les prelomil. Vsled njeue prošnje, da bi se ne kaznoval, obsojen je bil le na 14 dnij zapora. 7) Jera Mencinger delavčeva žena na Savi je lansko leto meseca novembra vzela mitniearki Mariji Višnar na Savi iz njene postelje 101) K, kar odločno taji. Obsojena je bila na 7 mesecev težke ječe. 7 j Jakob Ovijač delavec iz Mavčič je med potjo Praše in Podreče na vozu, ko se je peljal v družbi Lorenca Travna temu izmaknil listnico z vsebino 90 K, denar pa zapravil, kar sam priznava ; obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. — Društvo »,Zvezda" na Dunaju priredi drugo nedeljo meseca februarja, t. j. 8. februarja 1903 svoj zabavni večer v dvorani „\Yiener Res-sourcew, Dunaj, II. Reichsratsstrasse 3. Sodelovali bodo: Gospića Marica Ste-kar, gospoda Anton Stekar in Karol Kunaver (na gosli in glasovir), gg. hrvatski tamburaši pod vodstvom kapelnika g. Fr. V. Lukača, dalje pevski zbor društva „Zvezde" pod vodstvom g. Vinka Krušiča. Po koncertu sledi plesni venček. Začetek ob 6. uri zvečer. Prijatelji društva dobro došli! — Rešilna postaja je bila meseca januvarja 1903 poklicana 36 osebam, in sicer k 18 možkim in 18 ženskam. Slučaji so nastopni: 2 zblazneiosti, 3 zlomnene noge, 1 porod, 1 ozeblina, 2 nesrečna padca, 1 osmojenje z elektriko, 1 kila, 10 notranjih bolezni, 15 osiabelosti|. Pacijenti so se prepeljali: 9 iz za voda v zavod 16 iz stanovanja v bolnico, 5 iz ceste v bolnico, 3 iz bolnice na kolodvor, 2 iz kolodvora v bolnico, 1 od dela v bolnico. S 1 januvarjem t. 1. je prevzelo ljubljansko prostovoljno gasilno društvo rešilno postajo. Društvo je za rešilni posel določilo 2 člana, ki sta le za to in redno pripravljena v »Mestnem domu«. Pri večjih nesrečah intervenirajo vsi v »Mestnem domu« stanu joči Člani ali pa, če treba, celo dru stvo. Pri rešilni postaji sodelujejo vsi ljubljanski civilni zdravniki brezplačno in na vsako aviziranje od strani postaje. Rešilna postaja kakor tudi gasilno društvo sta zvezana s centralno tehfonično postajo in ju le vedno lahko poklicati pod štev. 200. Mrličev in bolnkov z nalezljivimi boleznimi rešilna postaja ne spri |ema. — Trpinčenje živali. Ivan Svetek, hlapec pri Ivani Treo na Ma nje Terezije cesti štev. 12, je včeraj dopoludne na Marije Terezije cesti z bičevnikom udaril konja tako po glavi, da se je konj zgrudil na tla in ga je potem še pretepaval, dokler nista pristopita pleskar K. Pirker in Josip Erjavec iz Spodnje Šiške in sta nadaljno trpinčenje konja preprečila. Svetek je hotel nato Pirkerja in Erjavca protepsti , a sta mu ta dva vzela bičevnik. Ljudje so poklicali policijskega stražnika, ki je Svetka prijel in gnal v zapor. — Ogenj v prodajalnici. Včeraj popoludne okoli pol 5. ure je nastal v prodajalnici tvrdke Antona Schusterja v Špitalskih ulicah ogenj. Vsled razbeljene pioščevinaste cevi, ki vodi iz peči v dimnik, užgalo se je pri oboku trstje, ki rabi za stuka-turo in vsled tega unele so ee tudi deske, s katerimi sta bili ta cev in pa vodovodna cev obiti. Požarna bramba, ki je bila takoj na lici mesta, pogasila je ogenj in tako preprečila večjo škodo, ki bi bila lahko nastala. — Žepne tatvine. Branjevki Mariji Sajovičevi, stanujoči na Veli kem Stradonu št. 6, je bila v soboto dopoludne v Šolskem drevoredu ukradena denarnica, v kateri je imela 40 kron. — V frančiškanski cerkvi je bila ukradena služkinji Mariji Smre-karjevi iz Žalne rujava, usnjata denarnica s 20 K. — Žimo ukradla. Včeraj po-poludne je izpred JeČminekove pro dajalnice na Sv. Petra cesti Štev. 14 ukradla neka ženska 19 kig. žime, vredne 76 K. Tatico so še istega po poludne izsledili in tudi dobiti ukra deno žimo pri njej doma pod posteljo skrito. — Zaprli SO pečarskega pomočnika Franceta Cerarja iz Ljub Ijane, Male čolnarske ulice štev. 19, kateri je v Solnogradu izvršil goljufije in poneveril denar. — Nstxaj v blaznico so pri peljali v soboto blaznega Ivana De-francesehia, ki je bil dne 26 januvarja t. L pobegnil iz blaznice. Prijeli so ga v Vipavi. — V Ameriko. Danes ponoči se se odpeljale z južnega kolodvora 104 osebe v Ameriko. Med temi je bilo 93 Hrvatov in 11 Kranjcev. Neki fant iz kamniškega okraja, ki je tudi hotel odpotovati v Ameriko, pa še ni bil zadostil vojaški dolžnosti, je bil prijet — Saje unele so se danes dopoludne v dimniku hiše Helene Kasteličeve na Dolenjski cesti št. 21. Ogenj so domači pogasili. — Izgubljene in najdene reči. Posestnica M. Kregarjeva iz Vižmarij je izgubila v Šolskem dre voredu 16 K, katere je imela v platneni cunji zavite. — Na poti od Židovskih ulic do magistrata je izgubila I. Š , žena poštnega sluge v Šiški denarnico, v kateri je imela dva bankovca po 50 K in bankovec za 20 K. — V Prešernovih ulicah je črevljarski mojster I. S. izgubil de narnico z 12 K. Denarnico je našla neka služkinja, ki je denar vzela seboj in denarnico zažgala. Danes je morala vsled tega na policijo. — Na Rimski cesti je bil najden zlat šči-palnik. — Na južnem kolodvoru je bila najdena vrečica kave in moke. — Na planinskem plesu v »Narod nem domu« so bile najdene naslednje stvari: Zlata zapestnica, zlat kiju ček, pahljača in škatl ica za tobak. Te stvari se dobe v sobi »Slovenskega planinskega društva« v »Narodnem domu« zvečer od 6 —7. ure. — Našel se je v Kamniku na trgu briljan-ten uhan z litimi kamni. Nahaja se pri g. Franu Čudnu v Ljubljani. — Izgubljeno perilo. Frančiška VerDinc, perica v Bizoviku št. 65, je izgubila od Poljanske ceste do Bizovika 7 rjuh, 6 srajc, 5 spod ujih hlač in belo jopico, vse zaznamovano s črkama A. A. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub Ijanske od 18. do 24. januvarja 1903. Število ^novorojencev 19 (=26 3°/00), mrtvorojenci 3, umrlih 27 (=37 4°/00), mej njimi jih je umrlo za jetiko 4 za vnetjem sopilnih organov 3, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 19. Med njimi so bili tujci 3 (= 111 %), iz zavodov 7 (=29 6%). Za infek cioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za škarlatico 7, za mumps 1 oseba. — Meteor, mesečni pregled. Miuoli mesec prosinec je bil zelo spremenljiv, zdaj zelo topel, zdaj zelo mrzel. — Opozovanja na toplomeru dado povprek v letovih stopnjah: ob sedmih zjutraj — 4*6", ob dveh popoldne 0-2°, ob devetih zvečer — 2-4°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega mesca — 2-3°, za 0-8° pod normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 741*5 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 5*5 mm na normalom. — Mokrih dni bilo je G ; padavina, dež in sneg, znaša 81-1 mm. — Med vetrovi je prevladoval jugozahodni , vendar sta se tudi jugovzhodni in severovzhodni pogostoma oglašala. — Učiteljska služba je razpisana na trirazrednici na Igu pri Ljubljani do 19 februvarja. Prednost imajo moški prosilci. 2 * Najnovejše novice. N e - sreča z d i n a m i t o m. V Strasso v Trenčinskem komitatu je delavec Sibila hranil preblizu peči škatljo z dinamitom. Dinamit se je razletel ter porušil hišo. Izpod razvalin so izvlekli mrtvega delavca, njegovo sestro in njegovega tovariša. — Predrzni roparji. V »Grand hotel« v Budimpešti so se utihota-pili zločinoi vkljub živahnemu obisku, razbili blagajno ter odnesli gotovine in vrednostnih papirjev za 63.000 K. — Veleizdaja. Na brzojavnem uradu v Peri so se pro dale uradne depeše neki tuji državi. Ravnatelja so odpeljali v Carigrad. — Dveženski so obesili v Londonu, ki sta pomorili devet tujih nezakonskih otrok, ki sta jih prevzeli za visoko odškodnino v oskrbovanje. — Ponesrečen poskus. Inžener Pizzuto v Palermi je razkazoval svojo iznajdbo, neko varnostno pripravo, da se revolver ne more sprožiti. Priprava pa je odrekla, ko si je nastavil revolver na prsi in krogla mu je predrla srce. — Zaradi sv. vaclavske posojilnice je sklical kardinal baron Skr-benskv za danes konferenco vseh čeških in moravskih škofov v Prago. — Cigani so ubili v Brčki posestnika Bajriča, ki jih je podil iz gezda, kjer so kradli drva. — Velik človek je umrl v Martincih. To je bil 33 letni Nikola Zubović, ki je meril 2 metra fn 15 centimetrov. — 100 milijonov rublje v si hoče izposoditi mestno zastopstvo v Peterburgu za zgradbe kanalov, vodovoda, bolnišnic in šol. — Nevzdignjeni milijoni 700 oseb ni vzdignilo dobitke turških srečk. Zadete srečke iznašajo 11 milijonov frankov. — Bjorn-senov davek. Švedski pisatelj Bjornsen plača 10 000 K davka. Otvoritev državnega šolskega muzeja je bila dne 2. t. m. na Dunaju v navzočnosti na-učnega ministra. * Umrl je v Berolinu državni minister pl. Delbruck v starosti 80 let. V državni službi je bil od leta 1837. Leta 1867. je postal predsednik državnih uradov. Iz državne službe je izstopil leta 1876. * Štirikratni doktor. Starosta nemških filozofov Edvard Zeller, ki ima doktorate vseh štirih fakultet, je praznoval te dni 90 letni rojstni dan. " Podtaknjen otrok. Poljske plemenitaške kroge na Pruskem zanima sedaj zelo rafinirana golju« fija grofice Kwielecka \Vazierska. Ta namreč trdi, da je leta 1896. porodila legitimnega sina, dasi je bila grofica tačas stara že 50 let. S pomočjo tega sina si lasti majorat Wroblevo, ki donaša na leto 60000 mark. Ker pa je sum, da si je grofica v ta namen tujega otroka podtaknila, so jo zaprli ter ima vsa zadevo državno pravdništvo v rokah. ' Milijonarji na Nemškem. Na Nemškem so našteli 6601 milijonarjev, dočim jih je bilo leta 1899. še samo 6016. Njih število se je tedaj pomnožilo v treh letih za 585. Med njimi jih je pet, ki imajo nad 50 milijonov premoženja. Najbogatejši je bil oni s 187 milijoni — brezdvomno Krupp. ' Žilava rodbina. V občini Vallarsa pri Roveretu živi rodbina 10 bratov in sester, ki štejejo skupaj 711 let. Najmlajša sestra je stara 60 let, najstarejši orat pa 82 let. Vsi so telesno in duševno krepki ter se norčujejo, da jih nima smrt v svojem registru. * Diamantni prstan v go« skinem želodcu. Predsednik mesarske unije v Jersey City, N. J., je našel v želodcu goske, katere je čistil, diamantni prstan, vreden nad 100 dolarjev. Goska je bila doma iz Baltimore. * Katoliki na Angleškem. V angleški državi živi 11 milijonov katolikov, v Angliji sami 1,(300.000. Katoliška hierarhija ima 174 nadškofov, škofov in opatov, 2424 posvetnih in 1141 samostanskih duhovnikov. Vseh samostanov je 87)0. * Dvojčka ki nista rojena v jednem letu. Gospa Stiftova v Chicagi porodila je v novoletni noči dvojčke. Porod je trajal tri ure in tako je prišlo, da je bil prvi otrok rojen dne 31. decembra 1902 in drugi 1. januvarja 1(.K)3. * 'Srečni kaznjenec. John Ynung iz Noxubel Couutvja dosedaj še ni dobro živel. Zamorec je delal na neki farmi in njegovo najdaljše potovanje je bilo 10 milj daleč od farme. Z.elezničnega vlaka še v svojem življenja ni videl in tega tudi ne bi dočakal, ako ne bi bil obsojen v dvoletno ječo. Young se je nepopisno veselil, ko se je moral z železnico peljati v ječo. Vozovi so mu mnogo bolj ugajali, nego njegova uborna koča,Jin ko so mu dali novo obleko kaznjencev, ni vedel kaj bi počel radi veselja. Prijeten gost. Neki rejeni gospodar je vprašal svojega gosta po obedu: „Ali veste kaj o hteratnri?*- — „Ne.u — „Veste kaj o umetnosti *a „Nie.u — „Ali ste muzikatičen?*' — „Prav nič." — „Hvala Bogu, da sem dobil enkrat pravega človeka. Pojdite z menoj v kabinet, kjer imam smodke. Tam se hočeva prijetno razgovarjatr "* Židovski zamorci, londonski „Je\vish Chronicle- glasilo an-gležkih Židov poroča, da je trgovec Sidnev Klein našel v notranjih pokrajinah zapadne Avstralije zamorsko židovsko pleme. Razue šege teh zamorcev so židovskim povsem podobne in tudi — obrezovanje njihov običaj. Zamorci imajo leseno svetišče, v katerem je našel Kelin Mojzesove zapovedi. V vetileu darujejo Jrni Židovi ptice in koze svojemu Jehovn. Sobota jim je praznik in ob sobotah molijo ter darujejo svoje kozle. Da s i ravno je v njihovih gozdih vse polno divjih prašičev, novi Židovi vendar le ne jedo preŠicje meso, ker slednje ni „košer". Klein jim je pokazal hebrejski molitvenik, toda oni so razumeli le par besed. Neki star mož mu je zatrdil, da je he-brejšeina izumrli jezik, katerega so govorih njegovi pradedje. Možje se po-roče le z dekleti njihovega rodu. Klein je prepričan, da so tamošnji zamorci pravi zidovi, dasiravno ne ve, poznajo h oni Mojzesa in Abrahama. * Celjska kri. V Curihu so po dolgem iskanju prijeli nevarnega sleparja Gabrijela, K r a i t s c h i r j a, rodom Celjana. Mož je 40 let star, oženjen toda ločen od žene, bivši privatni uradnik, ki je bil zaradi goljufije že kaznovan z več mesečno ječo. Zadnjih 10 let je Živel le od sleparij. Vozil se je po večjih inozemskih mestih ter nastopal zelo elegantno kot grof Alfred L a-zanskv, kot huzarski ritmojster, kot baron F ii r t h in B rever. Lovil je postarne, a bogate vdove, jih spravil v sramoto zarocivši se z njimi. A ko jim je izvabil Še denar, se je odpeljal na nove love v druga mesta. Na ta način je pripravil ob Čast in denar celo vrsto zaljubljenih vdov iz aristokratičnih krogov. Na Dunaju je imel elegantno in obvezno stanovanje ter dve pomočnici, bivši svoji zapeljanki. Vse hudobije se seveda ne bodo zvedele, ker večina osramočenih in osleparjenih vdov se ne bo oglasilo. * O princezinji Lujizi. Neki dobro informirani nemški list pripoveduje, da ni bivše saksonske prestolo-naslednice prav nič vznemirila razsodba kralja Jurija, ki je odvzel nezvesti siuahi vse pravice in naslove saksonske kraljeve rodbine. Princezinja je kaj takega pričakovala. Razburila pa jo je odredba cesarja Franca Jožefa, ki ji je prepovedal nositi *naslov cesarske princezinje in nadvojvodinje itd. Po državljanskem zakoniku se namreč dopušča, da sme princezinja zopet sprejeti svoje prvotno dekliško ime. Za princezinjo je to tembolj usodno, ker nima sedaj pravzaprav nobenega imena a švicarske oblasti zahtevajo od nje domovnico ali drugačne izkazne dokumente sicer jo groze izgnati. Princezinja je baje pisala svojemu očetu zelo razburjeno pismo, v katerem ga vpraša, ali je njegova i prava hči, in kako ji more prepovedati ime svojega zakonskega očeta, ker je vendar kot taka vpisana v cerkvenih knjigah, ter grozi, da bo sodnim potom iskala pravice, ki {*i gredo kot državljanki in hčeri velikega vojvode Toskanskega. V Solno-gradu se boje, na se bo nekega dne princezinja pripeljala osebno tirjat svoje pravice. * Rudniki pod morjem« Ochiltree Mac Donald, ki ima svoje premogovnike blizu Port Morien, N. S., pod morjem, bo sezidal v morje globok iaft ter bo od tukaj izvažal ▼edino svojega izkopanega premoga. To bo pač nekaj novega in pride na misel samo kakemu predrznemu Amerikancu. * Plesalko na odru aretirali« V gledišču Unique, v New Yorkn so dne 6. m. m. zvečer na odru aretirali plesalko, gosp. Milly de Leon, ker je baje nedostojno plesala. Pri sodišču so jo oprostili, kajti njen ples je bil dostojen in ona ni pregrešila nič dražega, nego, da je v svoji globoko izrezani in kratki obleki na odru odpela zapone svojih nogovic in jih delila med ploskajoče občinstvo. * Hipnotizirana ljubezen. Neka Mis Onnond v Milhvankeeju je sklenila, da mora dobiti nekega Crassa za moža. Možu je bila dama skrajno antipatična, pale, ako je ni videl. V njeni bližini je bil tako hipnotizovan, da je proti, svoji volji na njeno vprašanje, ali jo hoče za ženo vedno pritrdil* Mis ga je tožila zaradi obečanega zakona,, in sedaj bo sodilo sodišče o njeni hipnozu * I05letna devica. V Szege-dinu živi devojka Julija Szilagvi, ki je ravnokar dopolnila 105. leto. Na svetu nima nikakega sorodnika. Že ▼ rani mladosti je izgubila stariše, tako da se je skoraj celih 100 let sama prerila skozi življenje s težkim delom. * Princ ima štiri dekleta. Prine Ji iz Koreje je dospel iz Whee-linga. Splošno se trdi; da se je princ Baroćil a gdć. Granam ▼ Wheelingu. Radi tega eo ga obiskali rasni Čas-niiki poročevalci, katerim je s ozirom na svojo srčno žilico sledeče naznanil: »Sedaj vam na morem ničesar sago to vit i, mogoče kasneje, toda sedaj ne!« — »Kaj pa bivaš oče,-cesar koreanski dejal, ako bi se vi zaročili s ameriškim dekletom V« —- »Njemu bi to ne bilo drago«, je odvrnil princ Ji; »jaz moram dobiti od njega do voljenje predno se zaročim. Tudi vam povem, da imam še druga dekleta v Zjedinjenih državah — eno v New-Yorku, eno v St. Lousu in eno v državi Texas. Kadar kako obišče m, potem poročajo listi, da sem zaročen«. * Dunajska moraliteta. 46- letni Al. Herzog na Dunaju se je dal preživljati od svoje žene, ki je dajala zavotje malovrednim dekletom. Ko je žena nedavno nenadoma umrla, pregovoriti je hotel hišno oskrbnico, da prevzame zanj na svoje ime ta ne-nravni posel. Ker se je hišnica branila, jo je ustrelil, nato pa se obesil. * Dr. Loresa v Londonu. Znani dunajski zdravnik dr. Lorenz, kateri je v London dospel iz Zjedinjenih držav, je v tukajšnji bolnici operiral tri otroke v prisotnosti kaoih sto tukajšnjih zdravnikov in dijakov kraljevega vseučilišča. * Goljufivi mostni očetje. Občinski svetniki v Broocktvnu, s županom na Čelu so obdolženi, da so po-neverili večjo svoto mestnega denarja. Glavni obtoženec je župan Fred. F. Vanderburg. Sodišče je vzorne mestne očete spoznalo krivim in je obsodilo župana v dvoletno ječo in plačilo denarne kazni z znesku T>00 dolarjev. Telefonska in brzojavna poročila. Idrija 4. februvarja. Na ljudski šoli so sedaj štiri razredi brez pouka. Prosimo deželni šolski svet končne pomoči Prizadeti stariši. Dunaj 4. februvarja. V današnji seji poslanske zbornice je prezident grof Vet ter izrekel svoje obžalovanje, da so nekateri poslanci z rediteljem Walzem na čelu šiloma izgnali iz dvorane proračunskega odseka izdelovalce sladkorja. \Valz seje opravičeval, da je šel v dvorano proračunskega odseka — mirit, sicer je pa pripoznal, da je postopal nepravilno. Erler je iz javil, da bi se prezidentovemu obžalovanju le tedaj pridružil, če bi tudi sladkorni baroni obžalovali svoje poštovanje. M al i k je predlagal nujno, naj se takoj vzame v razpravo znana odredba, s katero se je zvišal davek na sladkor. Nujnost je bila odklonjena. Ministrski predsednik Korber je potem odgovoril Da 39 interpelacij in tudi minister H ar tel je odgovarjal na razne interpelacije. Šele potem se je začela razprava o predlogih glede premembe opravilnika. Govorili so Fuchs, Lueger in Palffv, Krempa in Kathrein sta se odpovedala besedi. Seja traja še. Prihodnja Beja bo najbrž pojutrišnjem. Dunaj 4. februvarja. Vlada je danes predložila poslanski zbornici zakonski načrt o pripregah vojaštva. Dunaj 4. februvarja. Dr. Pa-cak je svojo resgnacijo na mesto predsednika mladočeškega kluba umaknil s pogojem, da postopa klub solidarno, ker sicer ni doseči vspehov. Praga 4. februvarja V Koud niču je umrl knez Moric 'iob-kovic, šef starejše linije te rod bine Rojen je bil leta 1831. Beligrad 4. febr. „Štampa" trdi, da se je hrvatski ban grof Khuen zavzemal pri cesarju, naj dovoli, da se ostanki kralja Milana prepeljejo iz Krušedola v Beligrad, cesar pa tega ni dovolil, češ, da se mora spoštovati zadnja volja umrlega Milana. Geneve 4. februvarja. Princezinja Laj iza in Giron sta danes nenadoma iz Mentona prišla sem. V Mentonu še toliko nista hotela počakati, da bi bila mogla prtljago vzeti seboj. Hotelir, pri katerem sta stanovala, je rekel, da so se od Lujize in od Cfirona zahtevala neka izkazila, katerih nimata. Gospodarstvo. — Mestna hranilnico ljubljanska. Meseca januvarja 1903 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 1211 strank 556.296 K 04 h, 102 L strank pa dvignilo 516.214 K 47 h. — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Meseca januvarja t. 1. seje vložilo pri »Ljubljanski kreditni banki« na vložne knjižice in na tekoči račun 1414.288 K 90 h, vzdignilo pa 819.905 K 20 h. Skupno stanje vlog je bilo koncem meseca januvarja t. 1. 3,487.542 K 55 h. Bonna poročila. Ljubljanska Kreditna banka" v ti Uradni kurzi d u naj borze 4. |N»lo»fc«ni papirji. 42% majeva renta . . . 42% srebrna renta . . . 4% avatr. kronska renta . 4<>/o „ zlata 4°/o ogrska kronska „ 4%> „ zlata 4% posojilo dežele Kranjske 47i% posojilo mesta Spije ta **/.•/• >* m Zadra 4 V/o bos-herc. žel. poa. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o Ljubljani. februarja 1903. 4V/. »V/o **/■•/• *'/.•/. *V/o *v/. „ „ ž. o. zast. pis gal. d. hip. b. pest. kom. k. o. z 10% pr. . . . . zast. pis. Innerat. hr. ,. „ ogr. centr. deželne hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . „ češke in d. banke 4% prior. Trst-Porefi lok. žet. 4°/0 K dolenjskih železnic 3°/o „ juž. žel. kup.•/, V, 4'/,% av. pos. za žel. p. o. Srećke. Srečke od leta 1854 . . . „ ,, 1860Vi . • i« ii ii 1864 ■ . tizske...... zemlj. kred. I. emisije ogrske hip. banke . „ srbske a fra. 100 — „ turske ..... srečke . . Basilika Kreditne 9 . . Inomoske „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avstr rud. križa „ ... Ogr. „ „ «... Rudolf o ve B ... Salcbur&ke B . . . Dunajske kom. .... Delmle«. Južne železnice .... Državne železnice .... Avstro-ogr8ke bančne del. Avatr. kreditne banke . . Dgrske „ , Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinake montan .... Praske želez. ind. dr. . . Etima-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe . Avatr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke........ LaSki bankovci..... Rublji........ Žitne cene v Budimpešti. dne 4. februarja 1903. Termin. Pfienica za april . . za 50 kg Rž „ april.....50 . Koruza „ maj ... „ 50 „ julij ... „ 50 „ 60 . Denu Blago 10080 101 — 10080 101 — 10190 101-10 121 >ii4 Ravnikar poštni ofi-cijal tu, 3 K, nabral za izlicitirano razglednico na plesu planin društva — Gospod V- Šket v Ilir Bistrici 15 K 20 vin. (5 K 20 vin. v veseli družbi „pri fajfr nabral Jud Soparca, Kastavc, Pivčan in drugi združen v osebi g. P. BrinSeka. dalje nabral g. J. Kvatel v veseli družbi 2 K z geslom ff* in 8 K za kazen radi prekoračenja navadne ure» — Gosd. Pran S\/alski iz 11. Bistrice 34 K nabranih o priliki zaroke g, Alberta Domladiš a z gospico Elo Marcinčič iz 11. Bistrice — Častita rodbioa Werli v Cerknici 10 K mesto venca na krsto gosp. A. Pogačnika v Cerknici. — Gosp. Fran Papler v Borovnici 8 K 13 vin. povodom veselice tamkajšnjega gasilnega društva nabrano. — Družba pri „Cenkerjr v Ljubljani 4 K: God Vinka. Frana in Karola smo slavili družbi Ciril Metod ta mali dar zložili ! — Gospod Fran Hren, zbornični svetnik v Ljubljani, 10 K, ker se — žal — ni mogel udeležiti pogreba g. Al. Pogačnika v Cerk niči. — Neimenovan 2 K kot najdenino zgubljene urne verižice na planinskem plesu v rNarodnem domu" ter se zahvaljuje naj-dite'ju. — Muzikant „zlate ribe** 2 K, nabral v „Narodni kavarni". — Skupaj 111 K 33 vin. — Srčna hvala in vstrajajte ! Zahvala. Podpisana dovoljujeta si, tem potom naji8kreneje zahvaliti se gg. prirediteljem koncerta za izročeni čisti dobiček 1'60 K v prid opoludanski hrani revnim učencem. Posebno zahvalo pa še g. pevovodji E A d a-miču, gdč. Olgi Sterlotovi, gg. solisti-njam in solistom, ter vsem gdč. pevkam in gg- pevcem za njih požrtvovalnost Ravno tako vsem gg. darovalcem milih darov. Zagorje ob Savi, 1. feruvarja 1903. Pavel Uelnber^er, predsednik kraj Sol. sveta. Jflih. Debelak, šol. voditblj. Umrli so v Ljubljani: Dne 27. jannvarja: Franja Valentinčrč, tovar, delavka, 27 let, Karolinška zemlja št. 16, jetika. Dne 28. januvarja: Edvard Brezovar, pOBtre&čekov sin, 5 let, Marije Terezije cesia št. 10, pljučnica. Dne 31. januvarja: Marija Verovšek, posestnica, 25 let, Sredina št. 11. jetika. Dne 1. februvarja: Emilij Heinz, stru-garjev sin, 6 mes., Krakovske ulice št. 27, vnetje sopilnih organov. Dne 2. februvarja: Apolonija Luznar. zasebnica, 46 let, Kolodvorske ulice št 11, jetika. — Amalija Jordan, šivilja, 24 lfet, Turjaški trg št. 8, jetika. Dne 3. februvarja: Vincencij Jensko-vič, pekov sin, 3 mes., Cesta na loko št. 15, želodčni katar. V dežel ni bolnici: Dne 31. januvarja: Helena Mejak, dni-narica, 73 let, ostarelost. — Ana Gregor-šanec, dninarica, 32 let, jetika. — Matija Kasper, krojač, 63 let, krvavenje. Meteorologično poročilo. Viiina nad morjem 306 3. Srednji rračni tlak 736 0 mm. Febr. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v 'C. Vetrovi Nebo 2. 9. zv. 728 2 1*9 brezvetr. pol. oblač. 3. ji 7.zj. 2. pop. 7345 736 5 00 21 ar. svzhod si. 8Vzhod megla jasno n 9. zv. 7418 16 al. jvzhod jasno 4. 7. zj. 2 pop. 744 0 7437 — 30 43 sr. svzhod si. svzhod jasno jasno Srednja temperatura pondeljka in torka 24 in 12°, normale: —15" in —14°. — Mokrina v 48 urah: 14 3 mm in 0 0 mm. Koza 14 r k««'lio javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znan cem tužno vest, da je njen ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, svak in stric, gospod (332,) Rajko Kastelic c. kr. računski svetnik v pok. umrl danes, ob 6. uri zjutraj, pre viden s sv. zakramenti za umirajoče v 77. letu svoje starosti. Pogreb dragega pokojnika bode v četrtek, 5. t. m. ob 4. uri popo-ludne iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 9 na pokopališče k sv. Krištofu. Svete maše zadušnice darovale se bodo v Trnovski cerkvi. V Ljubljani, 4. avečana 1903. Venci se hvaležno odklanjajo. Posebnih naznanil ni. I&Če SG prodajalka za trgovino z mešanim blagom, izurjena v špecerijski, manufakturni in 110-rinberški stroki. Ista mora biti samostojna in tudi nekoliko vajena v slovenski in nemški korespondenci ter s primerno izobrazbo. Ponudbe pod: „štev. 100" na npravništvo „Slov. Naroda", (329—1) „Slovenski Narod" se prodaja v posameznih izvodih po lO h v sledečih trafikah v Ljubljani: M. Blažf Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. Favai, Spodoja Šiška pri kolodvoru. H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja. A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. A. Kustrin, Breg št. 6. A. Svatek, Mestni trg št. 25. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. F. Šešark, šelenburgove ulice št. 1. K. Urbas, Cesarja Jožefa trg (Mahr- ova hiša). Št. Peter na Krasu: A, Novak, na kolodvoru juž. želez. Tpsti mM ■šče službe v mešani trgrovini. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (324—1) Mesečna soba meblovana, s posebnim vhodom, odda se na Turjaškem trgu. Naslov pri upravništvu »Slov. Naroda«. (296-3) Mlad trgovski pomočnik vešč špecerijske in železninske stroke želi premeniti svojo službo v kako večjo trgovino na deželi. (304—2) Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. Knjigovodja zmožen več jezikov, prost vojaščine, želi takoj nastopiti mesto. Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod „Knjigovodja". (331-1) Pisarja (325-1) sprejme takoj Uekoslav Krajne e. Kr. notar v Senožečah. Komptorski praktikant z dovršeno trgovsko šolo in znanjem stenografije, se sprejme z dobro začetno plačo pri tvrdki (H—27) Edmund Kavčič v Ljubljani. 29 let star, špecerist in želez- ninar, želi sedanji prostor premeniti Blagohotne ponudbe blagovolijo se pošiljati pod „Judicat 29" na upravništvo »Slov. Naroda«. (330—1) lr<- Velik štedilnik dobro obranjen, z modnieami, kompleten, se ceno proda. Ogleda se labko v Konjuftnih ulicah Nt. I. (328) Usak dan sveži pustni krofi se dobivajo pri (41—9) Jakobu Zalazniku. Stari trg št. 21. Mestni trg št. 6. Naročila za zunaj se izvršujejo točno. r Veliko denarja! 1 do 1000 K na mesec morejo si pošteno prislužit losebe vsakega stanu (kot postranski zaslužek). Natančneje pod „Re»ll 118" na Annoncen Abteilung des MERKUR, Stuttgart, Schictatr. (2786—38) ff LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" Akcijski kapital K 1,000.000- Kupuje In |ir«Ml»Jii vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje. izžrebane vrednostne papirje in Zavarva.je srečke ;pxoti. vnovčuje zapale kupone. Ic-utrzni izaru/bi- VinkulToje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. (UT KMkouipt ln imkasso uenie "fcaj fcjT Borana naročila Podružnica w SPLJETU. C2^5= Denarne vloge sprejema =SO v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. (2975 —28) Promet s čeki in nakaznicami. IVI 1 a d trgovski pomočnik vešč trgovine z mešanim blagom išče Službe. Vstopi lahko takoj. (298—2) Naslov pri upravništvu „S1. Naroda". Izurjenega pisarja ali solicitatorja išče notar na deželi. Stenografi imajo prednost. Plača od 60 K dalje, po zmožnosti dotič-nika. — Ponudbe na upravništvu »Slov. Naroda«. (323—1) ffrf Izšla je knjižica ""^S Cerkvene pristojbine CStolnlsaa> 321-1 za Štajersko, Koroško in Kranjsko. —— Cen« 24 vin. - Zalsžii i. — predaja Rok Drofenik v Ljubljani ^^Florijanskein^ Bdttioer-ja podganska smrt za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr.. se dobiva samo w deželni lekarni ..pri Mariji pomavaj" M- lieuatefc-a in v lekarni Vbalda |>1. Trnkoczj-j» v Ljubljani. Z uspehom podgansse smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo, Schvreinfurt, dne" 11. februvarja 1899. (2208—22) JL. lire**, mlekarija. Priznano najboljše sredstvo proti kur-(621) jim očesom, žuljem itd. 29 Glavna zaloga: L. SCHWENK-o»a lekarna Dunaj -Meidllngr. |Lnser-jeY-Hfe Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardet-schlager, J. Mayrf G. Pic-coli. V Kranj u : K. Savnik. Pristen Roth-ov piažev izvleček nosi pred nami stoječo, postavno varovano varstveno znamko in ime iz-najditelja Roth Lipot ter je edino sredstvo, s katerim se hitro in udobno pripravi izvrstno dober 216 lepe barve in pikantnega okusa. Mala tablica za 1 kilo mesa stane 20 vinarjev ter se dobiva v vseh Špecerijskih, delikatesnih in droguerijskih trgovinah. varstvena znamka. Ml Lipffl, Versecz, Ojrrsko. Zahvala in priporočilo. Spoštovani gospod G. Piccoli lekar ,,pri angelju" v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svoji živini in po velikem povpraševanju svojih znancev in druzih po Vašem i" .In-Mkem p ranku, prišel sem do prepričanja, da je Vaš živinski prah izborno zdravilo, katero bi se ne smelo pogrešati v nobenem hlevu. Podgora pri Gorici, dne" 13. junija 1902. (2910-0) b And. Kocjančič. kateri je moral radi vojaških dolž noati službo pri sodniii zapustiti, z dobrimi spričevali in sedaj vojaščine prost, išče in prosi zopet za službo pisaria pri sodniji ali v kaki odvetniški ali notarski pisarni. Ponudbe prosi pod ,,Pisar" na upravništvo »Slov. Naroda«. (305—2) Zavitki a 5 kg inozemskega blapra vsake kakovosti, zlasti kave, sladkorja, neapolj-ske paste, kakor tudi jajc, droge in južnega sadja pošiljam takoj proti pošt povzetju po ugodni ceni. Zastopniki vseh dežel proti proviziji se iščejo. <262—3> Siega, Trst, Via del Boschetto št. I, P. 11. za bolne na želodcu Kadar komu ne tekne jed, pri želodčnih nadlogah, pri slabosti, glavobolu vsled slabega prebavljanja, pri želodčni slabosti, pri nerednem probavljanju itd. pomagajo takoj (2541—7) Brady želodčne 52 kapljice. Na tisoče zahvalnih in prlznalnih pisem!1. Cena steklenici s podukom, kako jih rabiti. 80 vin., dvojne 1 K 40 vin. Dobiva se v vseli learnah. Svari se pred ponarejenimi izdelki, pristne marijaceljske kapljice morajo imeti ,,var stveno znamko" in podpis &\&l^tlt>p aEHBSflBSSSSS9BSSSSSSSSSaHBBSSrV Pariška svetovna razstava 1900. i^.,. -. ..... ^DOCTEUR P— PARIŠ 'IEBBE Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. (231—4) Dr. Friderika Lengiel-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bala In nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. ISO. (828—21) Dr. rriderika Lengiel-a NajmilejSe in najdobrodejnejše milo, za kožo nalaSČ pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6c*y-Ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — PoStna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X. Stanovanje s 4 sobami, v III. nadstr. hiše št. 5 v Šubičevih ulicah se odda s 1. majem. Vpraša se pri J. Supančič-u, Rimska cesta 20. (327—1) 3 8 Ljudevit Borovnik putkar w Borovljah < f*>rl»rh ) nm Ha ro s 1l ^ se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pusek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje s tare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse* valnici in od mene preskusene. — Iltutro-■22) vani oanlki iaaton.1. (5) Mlad trgovski pomočnik izurjen v špecerijski stroki želi avojo sedanjo službo v Ljubljani premeniti. Blagohotne ponudbe pod „K. K. 2902" glavna pošta, Ljubljana. 3U6-2 Wilhelmov zeliščni sok mnogo let že priljubljeni 1 steklenica K 2*50 poštni eolli = 6 steklenic K 10 — franko a (2721—4) na vsako poštno postajo pošilja Franc VVilhelm, lekarnar c. kr dvorni zalagatelj v Neunkirchen, Spodnje Avstrijsko. Kot znamenje pristnosti je na zavoju vtisnjen grb trga Neunkirchen (devet cerkva). Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se ne dobi, se pošlje direktno. St. 915. (197—3) Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika 1. ) v Jesenicah, z letno plačo 1200 K in aktivitetno doklado 200 K; 2. ) v Žužemberku, z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K ter s prostim stanovanjem. Prosilci za ti službi pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 15. februvarja t. 1. ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje, ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 17. januvarja 1902. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reiiiing v Stevr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz, čez Klein-Reitiing v Stevr, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jaž kol. Proga is Trbiža Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stevr, Iftl, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. | Monakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popoludne osobni vlak z Duaaja, Liubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, in ob 6. uri 50 m nvečer. — Prihod v Izubijane drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (i) (299—2) hitiš prijatelj, vprašuje znanec. Ustavi se takoj imenovanec. Si slišal že novico vseh novic, Ki gre po mestu kakor jeden klic! Izložbe ima Bernatović čarobne, Ne najdeš v mestu njim podobne. Kaj mi poveš? Takoj jih grem ogledat In drugim hočem še povedat! Xlm Stori Mehanik stanuje samo Opekarska cesta št. 38. v Šivalni a t roji po najnlzj I rrni. A. KUNST ► ► ► ► ► ► Ljubljana ŽldoTrslse ulice -a. Velika zaloga obuval £ lastnega Izdalka za dama, gospode in otroka Je vedno na izbere Vsakersna naroČila izvršujejo »e točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamentgejo. - Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. **************************** * 31 m n x * 31 3« Si * 31 3« 31 * 31 31 31 31 * 31 * Igu. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša) priporoča avojo bogato zalogo * * * * * i * * * * štedilnik ognjišč * najpreprostejših kakor tudi nejtlnejšlh, * z žoitc medjo ali mesingom montira % m h za ob klade 2 pečnicami ali kahlami. * Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja * naročila se hitro izvrše" % *n%%itn%*iinnxxn*%%xnnn*nnnnn% Alojzij Kraczmer prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev Ljubljana Sv. Petra cesia 6. Narečja zaloga glasbenega orodja. Lastna delavnica za popravljanje. Zastopnik c. kr. dvornega in komornega tovarnarja ;/glasovirjevj_ M^. MM oQ na šivalnih strojih V štev. 3099- je „Illustr. Leipziger Zeituug" dne 20. novembra 1902 prinesla naslednje naznanilo: Umazano amerikansko reklamo so naši društveriki imenovali ono po amerikanskem Singer-jevem društvu uprizorjeno hvalisanje. Društvo Singer je na to tožilo, a bilo v vseh instancah zavrnjeno. Sodišče je spoznalo, ko je tožbo zavrnilo, da je ono imenovanje vseskozi primerno." Društvo nemškili tovarnarjev za šivalne stroje. Okolnost, da tudi v Avstriji agentje Singer-jevega društva občinstvu trdijo, da so le tfinger-jevi šivalni stroji pripravni za vezenje, nas sili k izjavi, da je vsak šivalni stroj raben za vezenje in da je merodajna edino le spretnost in izurjenost onega človeka, ki dela na stroju. V Lincu, 20. januvarja 1903. (322) JANEZ JAX tovarnar zet šivalne stroje v Lincu.. Podružnice v Solnogradu, Riedu, Ljubljani itd. Lepo stavbišče tik glavne ceste v Spodnji Siiki pri Ljubljani, pripravno za vsako podjetje, se po ugodni ceni takoj DfiST proda. ~fiŠU Več se izve pri lastniku v gostilni „pri Štajercu'1 ali „pri združenju" v Spodnji Šiški št. 66. (273—3) J? -o- 4* inliit zmožen za opravljanje solicitator-skih del, sprejme se za pisarno v Ljubljani. Ponudbe s spričevali upravništvu »Slov. Naroda«. (326—1) „Narodna tiskarna" odda na svojem stavbišču v Knaftovih ulicah v Ljubljani nekaj dreves in cvetličnega grmovja kakor tudi druge stvari, ki se povodom zidanja odstranijo. Več pove upravni odbornik Jos. Lavrenčič, na mitnici na Dunaj ski cesti v Ljubljani. S Ivan Dogan, mizarski mojster l| Ljubljana Dunajska cesta štev. 19 Dunajska cesta e*l s^ž s^a fe^-ž priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave, za spalne ter jedilne sobe in za kjN: salone. Divane vsake vrste. Zimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje |jp |!^| vozičke itd. — Naročila se točno izvršujejo. (278-2) Cenik s podobami zastonj in franko. — Cene brez konkurence! 3tBv.i9 m VABILO k (31G--2) esnemu venčku katerega priredi „Zadruga gostilniearjev, kavarnarjev itd.fi v četrtek, dne 5. svečana 1903 v restavraciji g. A. Ederja na Kongresnem trgu v steklenem salonu (Casino) s sodelovanjem društvene godbe. Ples vodi učitelj plesa g. Giulio Morterra Začetek ob v*& uri. — Vstopnina K IZD; tri osebe jedne obitelji K 240. Ker je čisti dobiček namenjen za ustanovitev bolniške blagajne ..Zadruge gostilničarjev, kavarnarjev itd." se preplač-ila hvaležno sprejemajo Dopise za pojasnila naj se pošilja na g. Avg. Zajca, Rimska cesta. Častiti w. ženini ii meste. "iSl Priporočam svojo bogato zalogo in naznanjam, da sem prodajalno prenaredil, ponovil in povečal, in prodajam po jako nizkih cenah vse najprimernejše reči in sicer: Žepne tire, osebno v Švici nakupljene, stenska (Pendel) ure z novim, na zvon donečim bitjem, verižice vse vrste, prstane, broške, uhane i. t. d. Šivalne stroje, nove vrste „ Singeru za domačo rabo, prav poceni, in tudi za vezenje. Namizno opravo (Bestek) Iz China ln pravega srebra. Se priporočam za mnogobrojni obisk (42-9. Fran čuden urar in trgovec na Mestnem trgu. f& ^) ^10^ 1^ 1^ lfy O Prva tržaška destilerija za konjak CAMIS & STOCK v Barkovljah pri Trstu priporoča domači zdravilni konjak po francoskem sistemu samo v izvirnih steklenicah z nadzorstvenim zamašenjem pre-iskovalnice za živila in jestvine, Dunaj IX, Spitalgasse 31 ki je odobrena od vis. c. kr. ministrstva notranjih zadev. 1 steklenica S K« V2 steklenice H i*60. V Ljubljani se dobiva pri tvrdkah: »I. Jcbačiii9 liliauu tfe l^lnriilk« {§• Honliiu a- 1MII<»k« a. Šuralnni. Viklor ^eliiifrer, W. Tertlliia. (48—9) o Ihfctia Fuc tapetar zaloga pohištva mizarske zadruge v Št. Vidu =- pri X-3-L3.Tol3at3aJ. asa Ljubljana Gradišče M. 5» «2* Jernej Bahovec trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem v Ejubljani Sv. Petra cesta štev. 2 Filijalka: Resljeva cesta štev. 7 priporoča: Najboljše urejeno zalogo rtix-ll<*n*u*i papirja, trjov-nUII» in pOHlm nitk kn jiu, m o I h I«, i ti zvezkov, blljež-nlf, rrnllu Itd. kaieki/.nic in MolNhP knjl-K«* %a IJutlnlie čolfN I It v 11«.v rasnih vezeh. TUkovIne za gospode odvetnike in c. kr. notarje. 1'otosrafiene aparate ter k temu potrebne predmete. 14!p** mIoi t-iiNlllh literatov. Kmziio ^aiaiiier. blaeo itd. Nizke cene, točna in solidna postrežba. i Lepoto polti napravi cvetlično milo za umivanje obraza ,Aida' a 60 vjn. ^ Dobiva se samo: vlekami „pri orlu" mag. pharm. Mardetschlager nasled. Svobode v Ljubljani. Istotam se dobivajo tudi ceniki (knjižice,) s kratkim navodilom o negovanju zob, las in polti, z malim koledarjem zastonj in po pošti. o S.S m ti 2.f-al. f i* x - 3 T — T s — C = 5. m S o 0Q a o C < C- K. B o: CD m 1 r « T K w t = I o ^ O I P o Ti ^ p g" w 2. — O 5T » o JET ^ e l) = ^ 0 2T. (K H 0 w K' 8 3v.Seunig | trgovec z usnjem na drobno in debelo 4 v Ljubljani, Stari trg št. 7 dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin brez konkurence, brez vsacega duha po naflniž|ilt cenah: 1 Utf. *«» H, dO It«, a tO 1», i : i nakupu večje množine še cent k JVOVO! Patentirano JVovo! nepremocljivo mazilo počrnenje rujavih čevljev, usnja itd. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 0039