NajTečji ileveaiki dnevnik ▼ Zdhueoih dritnh Velja za vse leto « • • $6.00 Za pol leta • • • • • $3.00 Za N«w York c«U Uto . Za inozemstvo celo leto i $3.00 g $7.00 H $7.00 JO GLAS TELETON: COBTLANDT 2876 list islovensteih idelavcer v Ameriki« Entered as Second Cl&sa Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., wider Act of Concreaa of March S, 1870. TELEFON; CORTULBTDT S876 NO. 133. — STEV. 132. NEW YORK, MONDAY, JUNE 7, 1926. — PONDELJEK, 7. JUNIJA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV« ANGLIJA PO GENERALNI STAVKI Ministrski predsednik Baldwin, kateremu je že slaba predla, je presenetil industrijalce Anglije vsel nenadnosti in lahkote svoje zmage. — Sko-ro vse uravnave so baje zagotovljene. — Mrtvilo v premogovni industriji. LONDON, Anglija, 6. junija. — Celo Angleži domnevajo, da je Anglija moderna industrijalna država. Tudi temeljna doktrina strokovnega uni-jonizma je to domnevala, a vse kaže, da je bila ta doktrina napačna. Preiskušnja je bila v resnici znamenita. Industrijalci Anglije so izza vojne o-pazovali proces počasnega propadanja svoje važnosti na svetovnih trgih. To propadanje so upali ustaviti z uničenjem Nemčije, ki je silila v ospredje. Osem let po vojni, ko se je splošno domnevalo, da je izgubilo njih stališče slehrni značaj slučajnosti, je postala očividna resnica, da je oprijem Anglije na svetovna tržišča bolj oslabljen kot je bil kdaj poprej v svetovni zgodovini. Angleške cene so postale previsoke. Na razpolago sta bili dve sredstvi: — Anglija naj oslabi svojo valuto tako, da se bo približal valutam odjemalcev ali pa naj skrči svoje produkcijske stroške, seveda v prvi vrsti potom skrčenja delavskih plač. Prva možnost je bila izključena v interesu londonskega denarnega trga. Druga možnost pa se je zdela naravnost nemogoča vspričo velike sile zveze strokovnih unij. Z izjalovljenjem generalne stavke pa se je položaj popolnoma izpremenil. Industrijalci so postali prepričani, da je napočila sedaj zanje zlata doba. Sklenili so izvesti splošno skrčenje plač, odstraniti vse nepotrebne delavce ter spraviti Anglijo v novo dobo. LONDON, Anglija, 6. junija. — Premogarska stavka v Angliji traja že pet in trideset dni, a nikjer ni še videti znamenj konca. Pozornost je obrnjena sedaj na sestanek premogarskih uradnikov, ki se bo vršil v torek in ki bo razmišljal o povabilu lastnikov premogovnikov, naj se trije ali štirje uradniki z vsake strani posvetujejo glede možnega izhoda iz zagate. posvetujejo glede možnega izhoda iz zagate. Dejstvo, da se premogarji zavlekli odgovor na povabilo, kaže, da ni bil ta korak s strani lastnikov premogovnikov dobrodošel. To prepričanje je bilo ojačeno od nepopustljivega stališča, katero je kazal včeraj A. J. Cook, tajnik premogarske federacije, ki se je vrnil v London s sestanka mednarodne premogarske federacije v Bruselju. Cook je ponovno poudaril stališče, katero je zavzemal od prvega početka. — Niti minute od delavnega dne, niti penija od plače. — Rekel je, da so premogarji pripravljeni na dolg boj. Nadalje je pripomnil, da je stališče lastnikov premogovnikov oči vidno neizpremenjeno. Glede pisma, katero so poslali lastniki, je dal Cook mnenja, da naj razmišlja o položaju, ne le par mož z vsake strani, temveč izvrševalni uradniki tako lastnikov premogovnikov kot premogarjev. Cook se je baje vrnil z zagotovili kontinentalnih uradnikov, da bodo podpirali angleške premogarje v njih boju. Ugotovila iz Bruselja pa ugotavljajo, da ni mednarodna premogarska unija uveljavila nikake prepovedi uvoza kontinentalnega premoga v Anglijo. J. R. Clynes, eden zmernih političnih in strokovno unijskih voditeljev je posvaril voditelje premogarjev, da morajo opustiti svoje izključno negativno stališče in da morajo staviti konstruktivne predloge, ker bi sicer izgubili simpatije naroda, katere uživajo sedaj v polni meri. Dvoboj med ruskim princem in baronom Dvoboj med avstrijskim baronom i n ruskim princem je imel resne posledice. — Zena barona se je ustrelila, baron ima prestreljena pljuča in princu bodo morali najbrž odrezati roko. DUNAJ, Avstrija, fi. junija. — PoročHa iz Raaba v Dolenji Av-5jt.ro j i kaižejo. da nahajata tako baron K&mgrer kot. rnsiki prinr Ciril Vladimir Orlov v resnem položaj« vsled streljanja, ki se je završilo preteklo sredo in ki je bilo po^leiliea pozornosti prinea naivram le«pi ženi barona. Zdravniki so potegnili baronu kro»ljo iz pljuč ter označili. da njegovo fit am je ni brecnipno. Desna roka princa je bila raowrtrelje-na ter jo bo treba odre«za>ti. Posameznosti tnaigrKinaora samomora krasne baronice K linger ter dvoboja mfd njenim močem ter ruskim prineem. iki jo je oboževal. prihajajo le gyi, ki ga je spremljal z Dunaja, je bil aretiran. Princ Orlov je Jpotomee slavne ruske plemiške družine s Krima. Družina Orlov je bila lastnica milijonov alcrov zemlje na Krimru in številnih gradov in člani te družine so slnžFli v najfboljših ruskih poflkch do idbruha svetovne vojne. Boljševiške revolucija pa je zdrobila dedno sito družine Orlov. Več članov je ibilo umorjenih in ostali so bili poignani iz dežele. Vsi preživeli se »potepajo sedaj po svetu kot izgnanci, če»prav se glasi, da so še vedno bogati. Baron Klinger je tudi (bo^alt veleposestnik ter ima več •predilnih tvoraie na ČeihorfovašScm. Drama, ki se je •zavrSHa v Raabu, je sko-ro izkfjutčrci predmet pogovorov na Dunaj«. Mn HaMj Harasley je v ločila v brookJynakeu nodiwa tožbo za lo-tor tukena od Kvoje^a moža. MiU*rda lUnefeya, načeimka da ni govoril i njo i Čeprav je bogat, je izjavila, ji je dal le malo denarja. Rekla je. da m bOte4 jez bičem. Bičanje se je eavršik) na dvorišču v navzočnosti velike množice ljudi. Pee in KeJly, Iki sta »bUk pred kratkim spoznana krivim pocestnega ropa, «ta bila obsojena na petnajst let ježe. Nekega časnikarskega fotografa 90 spodi* i os dvorišča, pred no se ge pričelo bičanje. Obsojen je bil na pet dolarjev glofoe in stroške. Predsednik Columbia vseučilišča je odgovoril senatorju Borahu glede newyorskega prohibicij-skega referenda. — Predlagal je trojno rešitev. Razveljavljen je Volsteadove postave in osemnajstega amendmenta ter sprejem načrta, ki je uveljavljen v Quebecu. Predno je dr. Nicholas Murray Butler, predsednik Columbia univerze odpotoval v Evropo, je ostro odgovoril senatorju Borahu zastran napada na državni referendum glede prohibicije ter ponudil obenem definitiven program za rešitev pivskega vprašanja. Referendum je po mnenju Butler j a vse prej kot bedasta kretnja, ki naj bi napotila kongres, da stori nekaj nepostavnega, kot je trdil senator Borah. Rekel je, da je zvenel govor senatorja iz Idaho kot da je prišel iz vrst plačanih hlapcev Antisalonske lige v senatu in poslanski zbornici. Odločno glasovanje glede prohibicije v tej državi, bi našlo odmev od države Maine pa do Calif or ni je. — Osvežilo bo srce vsakega, ki ljubi to deželo, — je rekel dr. Butler, — srce vsakega prijatelja zmernosti in vsakega človeka, ki hoče ojačiti svetost postave s tem, da je postava omejena na svoje lastne posle. Predsednik Columbia vseučilišča ni hotel razpravljati o svoji kandidaturi za governersko mesto na republikanskem tiketu, čeprav se republikanski voditelji pogosto navajali njegovo ime med možnimi kandidati. Predlagal pa je trojno rešitev prohi-bicijskega vprašanja, katero so baje odobril senator Wadsworth in drugi mokraški republikanski voditelji. Rekel je, da ni treba le agitirati proti suhaški postavi, temveč tudi nuditi konstruktivno politiko, ki naj bi bila po njegovem mnenju naslednja: 1. Razveljavimo Volsteadovo postavo ter se vrnimo k resnici, poštenosti, zdravemu razumu in vpoštevanju postav. 2. Razveljavimo osemnajsti amendment ter se vrnimo k zvezni obliki vlade, katere je ustanovila ustava, ki je obstajala, kljub nevarnostim in težkočam, več kot sto let. Vrne naj se državam policijsko silo, katere bi se jim nikdar ne smelo odvzeti. Vzame naj se iz ustave edino določbo, ki nima nobenega prostora v njej, kajti osemnajsti amendment je le statut, ki nima nobenega stika z vladno organizacijo ali vladnim ustrojem. 3. New York naj sprejme načrt kontroliranja trgovine z opojnimi pijačami na temelju postave v Quebecu, da se onemogoči ter napravi za nedobič-kanosno privatno trgovino s pijačo, in da se odpravi salone in druge javne pivnice; ohrani in zavaruje državljanske in osebne pravice posameznih državljaov. Nadalje je rekel: — Največje vprašanje, s katerim se mora pečati dandanes ameriški narod, je prohibicija. Treba Hči governer ja Smitha poročena. Kardinal Hayes je poročil hčerko governerja Smitha z major jem Warner jem. — Slovesnosti s o s e udeležili gostje vseh političnih prepričanj in veroizpo-vedanj. — V cerkvi se je zbralo 2000 ljudi. ALBANY, N. Y.. G. junija. — £ impozanrtnimi cerimonigami katoliške cerkve ter v navzočnosti nekako dva tisoe ljudi se je poročila včeraj zjutraj ob enajstih Miss Jofseplune Smith, s. tarejo a hčerka governerja Alfr. Smitha. -z majorjem Adams Wamerjem iz Rocbesjtra. poveljnikom državne policije. Cerimonijo je izvršil newyorsaki kardinal Hayes v katedrali Brezmadežnega spočetja v j Madison Ave. in Eagile Street, nedaleč od državnega Kapitola. Kardinal je podelil novoporo-čenima tudi papeški blagoslov, na temelj« naslednje brzojavke iz Rima : — Svti Oi"e prvleljuje majorju John "Warnerju in Miss E. Smith ob priliki porolke svoj apostolski blagoslov. Gasparri, papeški državni tajnik. Poroka je bila najbolj slikovita kar se jih spominja Albany. Notranjost katedrale je bula ovita v cvetje. Izven katedrale se je zbrala velika ljudska množica, ki je čakala na konec skweso uničena. Reke so ratzdejale mostove ter na raznih krajih razdrle železniško progo, vsld česar je železniški promet prekinjen. Tudi brzojavna sJužba je jako pomanklji-va. Ponekod je padala tako debela toča kot kurja jajca. PRAGA. Cehoslovaška, 6. juii. V mestu Liutomerice je 'povzročila povoden j ogromno škodo. Prebivalstvu je prihitelo vojaštvo na poino«". Vodovje neprestano na-1 asea. Kobilice v deželi Musso-linija. RIM, Italija, 6. junija. — Kobilice so vrgle včeraj iz tračnic železni !ki viaik v okraju Oaserta v južni Italiji. Kobilice so se sfpnistHe na železniške stračnice v tako velikanskem roju, da je bilo zatemeoje-no solnce in vsiled teiga je skočil vlak s tira. Nikdo na vlaku pa ni •bil poškodovan. Dogovor med Anglijo in rp v«. 1 urcijo. SOLUN, Grška, 6. junija. — Pozno včeraj zvečer je bil podpisan tukaj mosmlski dogovor med lAn^Hijo in Tuavijo. ' Spor med Angilijo in TV*rčijo je sledil, ko je sprejela Anglija od Lige narodov mandat nad Irakom. Mosiilslri okraj je bogat na pr-trolcjskih virih. reip4ii>lfk,aru-i v New Yorku ali gornjem delu države, kadar pride vpoštev governer Smith. Neki odlični gost je izjavil, ua je bila to nsajbolj demokratična poroka, k Ar j ili je kedaj videl. se ga je lotiti ter ga rešiti. Mogoče bo razcepilo stranke ter odtujilo glasove. Politiki pa naj se vedno spominjajo, da je velika Whig stranka, kljub vsem svojim trdacijam in svojim rekordom glede javne službe, propadla, ker se ni znala pravilno lotiti vprašanja suženjstva. V navzočnosti detektivov zavžila strup. Mrs. Mildred Sackheim, stara 33 let, doma iz Brooklyna, se naha ja v Cumberland bolnici v kritičnem stanju vsled zastnupljenja z hiikloridom živega srejbra. katerega je zavžila, potem ko je bila aretirana a-adi ponarejanja. Vsled pritožbe nekega groccrja na Nassau Street, BroofaJyn, sta aretirala detektiva Dempsev in Barrow Mrs. Sackheim na temelju obdolžbe, da je izdala ponarejen ček za $40. Ko sta jo odvedla na Gates Avenue policijsko postajo, se je pritožila, da trpi vsJed slabe prebave in nič hudega sla-teč sta ji dovolila, da zavžije dve tableti, katero je voela iz svoje ročne tortricef. Par minut poeneje pa je izjavila, da trpi strfečne bolečine in detektiva sa* poklicala dr. SaAono-na iz Cumberland bolnice. S e z n a m. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega znesika, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba uga jala, posebno še, ako boste vpotifrevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. 500 .... $ 9.45 Lir ... ... 100 .... . $ 4.50 Din. ... 1,000 .... % 18.60 Idr ... ... 200 — .. % 8.70 Din. ... 2,500 ____ $ 46.25 Idr ... ... 300 ____ .. $12.75 Din. . ... 5,000 ____ $ 92.00 tir ... ... 500 ____ .. $20.76 Din. ... 10,000 .... $188.00 Lir ... ... 1000 .... .. $40.50 Za pošiljatre, ki presegajo Desettisoč Dinarjev ali pa DvatisoC Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nakazila po brzojavnem pisma izvršujemo r računamo za stroške )L—. najkrajšem iasu ter Posebni podatki. Pristojbina za izplačila ameriških dolarjev t JogMlavm te Italiji znaša kakor sledi :za $25. ali manji znesek 75 tor; od $25. do $300. po 3 od vMkec» doSarja. Za vetje avoto po yl< FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street raone: cortlandt 4687 New York, N. je edino slovensko podjetje v New Torku, ki ima vplačan predpisani kapital za ievrievanjš poslov državne banke, ter se v soglasju s postavo zamore imenovati banka. v lata 1925 jo unfel $SJKJ3M7, v bemdah: — ilfj—1 - JuifUUilmu«jkJ»uMn*l> iitlrtiliiiilf milil dolarjev in 47 _ ___ ____________________ _________ GLAS NARODA, T. JUN. 1926 GLAS NARODA \ (SLOVENE DAILY) ,v Rusijo, da .pa je ruts-ii trg »posoben tolikega absorb«tenja, kot sijw ; * 1 • • ga tukaj xiiti predstavljati ne moremo. V nadaljnem j<* pokel p6vseii tz Jugoslavije pravilno, da je sovjet-dika Rusija velikansko cxJyemalno polje -za arae- Owned and Published by SLO VENI C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank 8aks*»r. president. ____Louis Benedik. treasurer. Place of buanees of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t Borough of Manhattan. New York City, lj Y. " O L A 8 NARODA" * _____"Voice ofike PeopU^_ Issued Every Day Except Sundays and Holidays. JUGOSLAVIA IREDENTA riš>ko industrijo kn da bo ostala tudi ipotem. ko se bo zadostila m- Milijonske goljufije v lepoglavski skemu pohlepu po t4vJca seveda nudi. da si bo f-ovjetska zveza začano pomagala brc/ glavo inšpektor glavne kontrole ameriških traktorjev. V>e to pa j»* storila £t.upidno>t ameriške Kujič. ki je takoj pričel z delom, vlade. j Najprej je zahteval skladiščne Ameriško delavstvo ima dvojen interes na tem. da se prepreči knjige. Mark o vič mu je odgovo-igro washiogton-ke vlade. Nobena skrivno«! ni več. da se vodi v ril. da se tamkaj ne vodi nobeno zveznem glavmm mestu velik boj za priznanje sovjetske Rusiije in knjigovodstvo. To je bil že zado-proti. Dočim »zavzema industrija za takojšni je cjbnovljenje rusko- J sten razlog, vendar pa se ni mo-j ameriških odnošajev. zahteva upi i ven -krog bankirjev na V?nY- glo še ničesar »ugotoviti. Sledilo je <''a*vpi-.je 11 r ».-iT i piše in razprav l»ja o graftu. O tem par primerov: | Streelu najprvo priznanje vseh ' ruskih dolgov, oaristrčnih in onih. [nato zasLiševamije uradnikov. Od Naš .prijatelj je ki»|iil avtomoliil K»r f>a moru imeti vsak av- j^i je naipravil Kerenski. predno bi se pričelo s pogajanji za pri-j nekega uradnika so bila zaJrtevaje šel delat to- znanje. Odeniiii. ki no pokupili za majhno svpto earistične obliga-; na potrdili JE PA C TAKO Vipavska podružnica planinskega društva je svoj -eas krasno delovala. Aii 1»i ne bilo prav. da bi zopet oiživela in poniaigaila (k j>ronierfii, ki ol>e-ta vipavskim krajem mnogo ko-» is-t.i. Na Nanos hootem pa pravi da st» ne more več molčati o dnevni ostri borbi, ki se vrši v Opat.i ji pro4i italijanskim hotelirjem it zlast« proti 4'beneški družbi ve likih hotelov'*. Nato pa ugotovi ia je v lfcotelih ^Regina** Ki "Qua mero"* vse oektorju d«»s«'t dolarjev. Odrini! je d*t**tačo in dobil dovoljenje. Policist je dotliitel človeka, ki je podil avtomobil z oaiglico o-em-de^etih milj na uro. Namignili so mu, da stori niijboljwe, če plača klerku na policij ki postaji petnajst dolarjev. Plafai je u> -svaco in iwslednjoga title je bil oproščen. Ziiiui nam je islnf-aj človeka, ki se je > rnil s Kube. lin»'l je kovčeg in v nj«'m deset kvairtov žganja. ( arln-skemu uradniku je povedal, kaj nosi ter mu stisnil deset dolarjev rokw. In uio/ak je srečno pi ine^ei vseh deset kvartov domov. To o samo trijtr slučaji izmed stotisočerih, ki se odigravajo danzbdnem širom naše velike republike. eije, se nit.i malo ne brigajo za to. da je medtem po njih krivdi na tisoče delavcev izgubilo zaslužek. PreilseJ . D NAROČNIKI IN "NAROČNIKI" \' Združenih državah iahaja dvanajst aH trinajst slovenskih časopisov. Nekaj je tednikov, nekaj mesečnikov ter trije dnevniki. Ciiajo jih naši ljudje sirom Zc^už^nih drv.av in Kanade. Tudi v stari kraj pošilja nekaj izstlsov. Glasila nekaMenih podpornih organizacij dolnvajo \-si člani. Pri-ilj> ni so plačevati v poseltfie sklade, ic. katerili se gbiMila vzdržujejo l 'prave nekaterih listov fikuŠajo s pomočjo agentov razširiti krog svojih naroenLkov. Ti agriitje so včawi tako vsiljivi, da jim odrajta rojak naročnino >umo za-4rantega, venslci hiši časopis, ki je spadat v»e drugam, samo v doti*-no liišo ne. Na vprašanje mni je odgovoril gospodar: — Pred tremi leti je bil pri mnni agent. Kot rojaka sem ga postregel, odločno sem tpa odklanjal robo. ki mi jo je tako vsiljivo pontyai. Več kot (Ive uri me j<- mikastil. Ker se ga nisem mogel drugače iznebiti, sem mu dal tisti dolar. C'jHOpis še dandanes dobivam. I prave nekaterih listov skušajo dobiti kolikor mogoče dosti nav!ovov naših rojaikov. Pošiljajo jim list na "ogled" po cele mesece in leta. Dogodili so se tudi slučaji, ko so izdatja-telji s pekkwn grozili Lnaselbini Tiašiin rojakom, če ne naroče njihovih časnikarskih proiirvotlov. lai dobili so Ne ljudje, ki so iz strahu .pred peklom poslali določno Nvoto na označeni naslov. A ko -jnatrajo naročeni li-i za prosto vstopnico v nebesa, so vredni vsega zavidanja, in bla?or jim. (Jlas Naroda se ni š#* nikdar nikomur vsiljevaj. Kdor se atrinja z njegovim pisanjem, ga naroči in nato prostovoljno Obnovi naroč-uino. . . . Vsi naši naročniki so taki. In mi &*io nanje izredno ponosni. opisi Hoboken, N. J. " Preačano »blago, katero je on vzel pod režijisko ceno iz skladišča. Ko so biLi ta |Kvtivli-la kontrolirana v blagajniških knjigah, je bilo ugotovljeno, da svote prejemkov niso ibile zapisane v knjigi. Na ta mačin se je u-gotovilo, da je Mankovič kot knjigovodja oškodoval državo za preko 100.000 Din. in izdajal na kosih papirja potrdila za dozdevno prodana živila, O potrebi železniških zvez pogo-toma ratzpravlijajo po raznih r.as4r,pih in dmšitvih. Sedaj se je gladilo tudi italijansko planinsko društvo po svojem predavatelju inž. Garviogerju za zgt'adbo predelave železnice in za direktno ! zvezo Trsta z Reko. iVš; kako bi i * v Ise pnrslo s pi'vo hitro do Bovca in Tribiža. z drugo pa bi bilii olaj-išani izleti na Teko. Ali teh dveh dertar pa je ob-,' rt n^brže ^ 1>rav ine bo" ... . .. . , , držal -zase. Se hujše w po^opai Ki,n ima Iovico eaKa. Tisti, ki ima delo., - T - - , , , , dinge province. . , ,, , i , ,, - upraviteb kaban. ki je kradel kar ^ 1 je lahko zadovoljen, da lahko ze v v-aj nekoliko zasluži. Brezposelnih je jalko dosti. Natznanjam. ia dqbelo. Prodajal je kaznilni-; ška drva, seno in razne ostale tiru- j •je potrebščine kot svojo last, je- ( T» mal denar ease itd. j mili Kazmilniško knjigo\-odstvo je v Snacapana in miu od peljali konja, akem kar. Saban se nahaja sedaj v zaporih v Varatadinu, kamor prepe- Trije delavci napol zadušeni s pli-I jejo iz Lepoglave te dni Hinka nom. .Maikoviča. i V šketlenjskih plavžih se je te ilni p, & varila priprava za čiščenje V vlaku okraden. vjplina, ki ga rabijo pri pečeh, kjer 0 nji se je Na potu iz Skoplja v Slovenijo topijo železno rudo. Pri poprav-ali napravna kako dnvjro ne-ie ukradel nepoznan zlikovec po-,ljanju defekta -se je zigodilo ve^ Jninnlaknil svojo jezo. Marsikateri suhač mu je to iz srca zavidal. * Tz Waladolida. Anglija, poroča' jo. da živi tam 63-letna Mrs. Lo-Tiico. ki je prejšnji teden rodila čvrstega otroka. Shučaj je iz-retdno črden in skoro nevrjeten. Toet sprijaznil. Thauov slučaj je znan. Kadarkoli so ga i med i soditi žafran umora, se je njegovim advokatom porečilo dokazati, da je blazen. In kadaukoli so ga posilafli v blazni-eo, so njegovi advokati dokazali, da je duševno zdrav. Njegoša žena Evelina ima rada. da ve vlači njeno ime po č as opis-,ju. Kadarkoli so prenehali listi se imamo ponavadi.,ameriška zemlja ! Društev imamo troje ,ki vsa dobro na predujejo in sicer dr. štev. 1S3 S. S. P. z. št v. ir,8 J. S. K. J. in d ru"tvo S. N. P. J. Z delom se ne morem pohvaliti, ker ga je bolj malo, kot menda John Vidergar. ROJAKI. NAROČAJTE SE N/ "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVEN8KI DNEVNIK V ZDB OTROŠKE BOJAZNI +9T po\"sod drugod po Ameriki. V o- DRŽAVAH. prvem razredu počival, vso ročno prtljago, ter ga na ta način spravil v skrajno mučen položaj. Tri leta ječe zaradi razžaljenja Veličanstvo. Pri okrožnem sodišču v Novem Sadu je ibila zaradi razžaljenja kralja obsojena na tr ileta težke ječe Suzana Bahtel, 30 let stara rodom iz Du/brovnika. — Državni pravdnik je vložil priziv zaradi prebl age kaizni. S kakšno štiipklnoNtjo in hudolxnonrjo se vlada svetu. — posebno pa tej deželi. — j«, razvidno iz dogodka, katerega ye sporočit svet u tcablogram. naslovljen »na newyorški Times. Ta telegram, ki je bil poslan semkaj kz ^Fo^ve. pripoverž domnev, go-sjjoda v Beli hu*. Hočejo le sle» 4.1 gubernij RSFSR še 7779 gras-čakov t. 102,369 ha zemlje. 2967 neplemis&ih rod/bin bo ostalo doma. Ostalih 1888 rodbin Se priča-^kuje vladne odločbe o svoji usodi. Takse za tujce v Zagreba. I Društvo za promet tujcev v Za-.grehu je pri zagrebški mestni ob čini protestiralo proti Občinski taksi na potnike in proti davku na luksuz, ki ju zagrebška mesft-na občina pobira v tamkajšnjih kavarnah. Taksa na potnike ta-korekor? ne dovoljuje tujcu, da o-fitane daij kot 'tri dni v Zagrebu. : ker pobira občina v prvih treh ^dneh po 5 Din. dnevno, za vsak , nadaljni dan pa po 15 Din. Na ta način se tujski promet občutno o-• vira. ' ' ^ stanujočega v Skednju tako omamil, da je padel v nezavest. O dogodku je bila obveščena rešilna poMtaja, nakar je bil Bosolo na zdravniško odredbo prepeljan v bolnieo. Kmalu nato se je pripetila pri id.i napravi d.nuga nesreča/ Ko je 24-letni mehanik .Tust Eber-hardt, stanujoč na Vedeli, popravljal zaklopnico. ga je plin, ki ie puhtel iz cevi skoraj zadušil. Slična nezgoda se" je zgodita še istega tlnc popoldne v tovarni strojev pri Sv. Andreju težaku Jordanu jZippoiniju. Rsidi plina, ki je j#iiitel iz peči. v kateri so topili železo, mu je postalo tako •labo. da so ga v nezavestnem stanju odpeljali v bolnico. Propadanje spomenikov. V okolici Pskova je zapisan propadu stari Svetogorski samostan, poleg katerega je pokopar. Pn.Mkin. Grob in cerkev s^ta se raz-počila, ker drvi ves hrib v reko. Prvi plaz bo stri spomenik velikega pesnika! Propada tudi .rojstna hiša Dostojevnkga V vasi Da-rovoje Rjtfzaniake gtil>ewii5e. 75 let .stara nečakinja pisatelji preln-va tam de poleti.-ker nima sredstev za kurjavo pozimi. Vsled vlažnosti s^ bo kmalu udri gtrop. Štiri; sobe h i^tee hranijo knjige tn! pohištvo pisatelja. Thawov devet.njastletni sin že see ti bo zljubilo j dvigniti roke. i — l'e bi le vedel, kako naj pa pravzaprav ozdravim, ta revmatizem. .. — Ta je pa lepa! Zdaj naj ti daj**m ie nasvete. Roke vi nadrgni z mravljinčjo ki>lino. pa bo. — Kaj pa mUlite. prijatelj\* Kje pa naj v teli časih dobim mravljinčjo kislino? Noliena le. karna je nima. — Toil roko jo bo* ie kje dobil — samo iiči. — (> bi le vedel — kje! Sto kilogramov bi je tafcoj kupil. Saj se laldco lepo zasluži pri tem. Krtrto razbojnikovo obličje je dobilo nAenkrat prijazen, poslovni izraz: — Koliko plačate? Jaz imam 50 kilogramov. Cena 4.V), franko moje M a nova nje. — Velja. Dam Vam tudi aro, ker sem Vam že denarnico speljal. — Če je tako, pa pojdiva v kavarno, da napiševa pogodbo. — Kje pa najdeva kavarno tu v gozdu? — Xo, pa pojdiva k meni na dom. Zbudim ženo in skuha nama kave. — Prav! Ilajdimo! Potrkal razpale Kam se mu muii? Ilm! je na zaprla vrata pol bajte. — Hej! Ali ni nikogar doma? Ali stanuje tu možakar, ki krade otroke? — Tukaj, tukaj. Izvolite dalje. — Cujte vi. mož. Posel imam za vas. Lepe denaree si lahko zaslužite. — Kaj ne poveš?! — 1'grabite me drevi! Stariši bodo plačali lepo odkupnino. — Xo in koliko hoče« ti zaslužiti pri tem. pritlikavec?" — Jaz delam s 50 odstotki. 60 tisoč že iztisneva, trideset bo vaših. trideset mojih. — Ta bi bila lepa — 50 odstotkov. Mi tvegamo vse, imamo sitnosti, ti pa... — Zato bom pa jaz sestavil prav milo pismo. Pri drugih dečkih ni gotovo, ali jih odkupijo ali ne. mene pa imajo starLsi tako radi. da I »i se slekli do golega, sa- moda me osvobode. — 50 odstotkov je premalo. Bomo »c delili. — Kaj mislite, da meni ne bo treba deliti. 15 olstotkov moram dati sestri, ki se bo pred stariši zvijala v histeričnih krčih. Tudi mi imamo svoje stroške.. . Neuspeh razorožitvene predkonference, Kako protivni, hladno računa, joči so ljudje v svoji zreli dobi — sama špekulacija jih je, sama do-bičkarija. Ozrimo se raje v svet brezskrbne, prelepe, zlate mladosti — v dobo sladkih sanj in brezumnih pono&nih nad. Tam sedita dva na klopi. On in ona... Mlad, cvetoč par. — Katja! Ti veš, da sem pripravljen žrtvovati zate zadnjo karpljo svoje krvi! — Ukazi — in luno snamem z neba ter ti jo položim pred noge ... Katja!... A i me ljubiš? ... Izgovori samo neznatno »besedico: 41 da". — Norček! Saj vendar veš... Saj vendar vidiš... — O brezmejne sreče! Zadušim te,« svojimi objemi! Ti hočeš torej postati moja žena?— — Da, ljubi moj. — Želim, da bi bila svatba čimpreje. Ali je mogoče že prihodnji teden? — Kaj pa misliš? Saj še poročne obleke nimam. — To že naredimo! Iz kakšnega blaga naj bo obleka t — No, — iz muselina. šifona. atlasa... — Prav! Imam v zalogi musc-lin po 28,000 metrov, franko šiv-vilja. — Ne boš, prijatelj. Moja pri-jateljica ga je kupila preteklo nedeljo po 23,000. — Če nočete, Vi« ne moram siliti. Napravite, kakor mislite. Jaz že najicm drugo odjemalko. Saj nevest je sedaj toliko, da bi lahko svinjo krmil i njimi. — G o« pod! Kam pa vi ? Počakajte vendar! — Ko V — Ali ne rabite morda srajce u frak, svilene robce! Pridite nazaj — dam Vam po ceni, franko stanovanje... Tako torej? Pogubni baeil špekulacije je zastrupil celo nežno deco?... o Bog! Kdo je sploh še ostal nedotaknjen? Morda dojen-ci? V zibelki leži, zavaljeno in ru-deče nebogljenše in strmi s svetlimi očmi v strop, nepremično, pozorno. .. Ljubeča roditelja sta sklonila nad njim svoje glave — nežno občudujeta svojega prvenca. — Ne vem, kaj naj napravim, — pravi žena žalostno. — Kako naj ga hranim, ko mi je mleko u-sahnilo?! Dojiljo bomo morali najeti. — Seveda, kar najemi jo, prikima mož. — Drago bo, ampak ne gre drugače. Dojenček ju opazuje s svojimi svetlimi, pametnimi očmi in — spregovori naenkrat lokavo: — Imam -dobro misel — pravi in se smeji. — Koliko bosta plačali dojilji za mleko? 60 tisoč, franko moja u«ta...? In njena hrana bo veljala dvakrat toliko. Vsega skupaj — 180 tisoč. Napravimo tako-le: Kupita meni vsak dan steklenico mleka — to ne bo stalo več kot 500, na mesec torej 15,000. Prihranek bo znašal sto-petinšestdeset tisoč, razdelimo si ga na polovico. Oče! Napiši pogodbo! Ojoj, ojoj! Tako živimo dandanes. Ali ne bo že kmalu konec sveta? Ne, proč odtod! Daleč proč od to poželjive, v svojem koristolju-bc ogabne mladine. Dajte mi jasno, dehteče det in-stvo, da ae dotaknem njega duhte- po ulici koraka žvižgaje, Položaj na Poljskem. BERLIN, Nemčija. 6. junija. — V nekem poročilu na Wolffov urad iz Varšave -se glasi, da so se pojavila na Poljskem nove zadrege. Dve kompaniji novincev kratkih treh dneh zasedanj.i se je razorožit vena predkonferrr— ca razšla brez realnega uspeha. Njena naloga je bila. da v smislu določb versajske pogodb-.* in temeljnega pakta Zveze narodov ter po sklepu obeh zadnjih plenarnih zasedanj Zveze narodov pripravi materijal za bodočo sve_ tovno razoroiitveno konferenco. Ta bi se sklicala tedaj, kadar bi bila poJana zadostna jamstva za ohranitev miru v bližnji bodočnosti in bilo kolikortoliko verjetnosti. da bo svetovna razorožit vena konferenca tudi zares uspela. Komisija, ki je tri dni zborovala v Ženevi, je torej imela tudi izreči svoje mnenje, ali je sploli oportu-no v sedanjem času sklicevati tako konferenco ali ne. Že po kratki debati se je komisija prepričala, da vprašanje razorožitve, ali pravzaprav znižanja oboroževanja, še izdaleč ni dotlej dozorelo, da bi se dalo misliti na njegovo izvedbo v občutni meri. Vzrokov za neuspeh predkon-ferene je več. Že samo dejstvo, da ni bila navzoča Rusija, ki je ena glavnih vojaških sil sveta, je jemalo posvetovanjem nealni smisel. Negativno obnašanje Rusije je zadosten povod za njene sasede, da ostanpjo skeptični in da pristanejo na eventualne sklepe za znižanje oboroženja le. če se tudi Rusija sorazemrno razoroži. Drugi razlog je v tem, da Anglija, Jzlasti pa Amerika, delita razorožitveni problem na dva dela : na razorožitev na morju in razorožitev na kopnem (in v zraku) in smatrata, da bi se naj v Ženevi ne govorilo o razorožitvi na morju. Prvi delegat Zedinjenih držav Gibson je tudi izjavil, da smatra njegova vlada prašanje razorožitve na kopnem in v zraku za problem rcgijonalnega značaj, ki je različen v različnih deželah. Tudi je mnenja, da se mora z raz-oroženjem pričeti prej, nego se do-seče absolutna varnost pred izbruhom novih vojn. Iz tega stališča je dokaj jasno razvidna težnja Amerike, naj se razoroži le evropska celina. Enako je v bistvu mnenje Anglije. Najvažnejši razlog k neuspehu razorožitveni predkonferenci pa je bistvena razlika med Anglijo in Ameriko na eni in Francijo in večino ostalih držav na drugi strani o tem. kaj je smatrati za vojaško moč kake države. Angleška teza zahteva znižanje vidne armade in redukcijo vidnega orožja. Francija pa hoče, da se presoji vojaške moči posameznih držav upošteva tudi nevidno oborožen je, da se računa z dejstvom, da morejo industrijsko visoko razvite države, čeprav so na videz razorožene, v najkrajšem času spraviti na noge milijonske armade in jih čez noč oborožiti z najdovršenejšimi mo-rilnimi sredstvi. Če bi se znižanje efektivov izvedlo šablonsko, bi tehnično manj razvite, posebno a-grarne dežele, bile izročene na milost in nemilost industrijskim silam. Lord Cecil je rotil svoje tovariše. naj se zgubljajo v "brezkončnih proučevanjih" in naj "ostanejo na praktičnem polju razoroženja, ki se mu dado postaviti meje". Večina držav je smatrala navzlic temu pozivu, da sega problem razoroženja pregloboko v vprašanje obstoja posameznih držav, da bi mogle brez zadostne garancije vreči orožje proč in izročiti se na milost industrijskim velesilam. Angleško-ameriško zadržanje je torej v prvi vrsti krivo za ne -uspeh razorožitveni težnje. Amerika, ki ne mar^ vstopiti v Zvezo narodov, doslej edino kolikortoli-ko pomembno mirovno ustanovo, in Anglija, ki je razbila ženevski ' protokol za svetovno koalicijo pro-(ti vojnim izzlvačem, ne moreta oči-j tati sovražnosti proti miru državam ki so vstopile v Zvezo narodov in {so bile pripravljene sprejeti ženevski protokol. Vendar bi bilo krivično soditi, da hoče Anglija zato razorožiti Franeijo in njene zaveznice, ker jih hoče izročiti nemškemu mašče vanju. Anglija smatra, da je danes Nemčija v glavnem razorože-na, da pa je Francija premočna. Tn tradicijonalna angleška politi ka "balance of power", je vedno SPANSKE BIKOBORBE Zanimivo je slišati argumente obeh struj na Španskem, ki se že najmočnejša na kontinentu. Kakor dlje časa borita za oziroma proti je pred vojno in med vojno na- Jstaroda-vnemiu španskemu narod-stopala proti Nemčiji, tako se je nemu običaju, bikoborbl Zastop sedaj obrnila proti Franciji. An- nik tistih, iki žele. da bikoborbe glija smatra, da je sleherna pre-' prenehajo, pravi, da je sam sicer vlada na kontinentu nevarnost za ljubitelj bikoboito, vendar pa bi pomorsko hegemonijo britanske- 'jih iprepoveda*. ker so v današnjih ga imperija. Gdtod tudi njeno se- časih španski družbi samo sred-danje zadržanje. Istvb, s katerim si preganja čas. So pa druge globlje ovire za sve 'Zagovornik bikobort) pa izjavlja: tovno razorožitev. Mirovne pogod- .Umetnost bikoborbe ni niti frivort-be so pustile toliko nerešenih vpra- rta niti barbarska, pač pa je fri- šanj, toliko netiva za sovraštvo med narodi, da pred revizijo krivic ali paired pretekom desetletij, da se rane zacelijo, ne bo o- volno in barbaistko občinstvo. Bik se mi .zdi nekaj velikega in vzgojnega. On je tipično španska žival in nerazumljivo mi je, da fi- ne moralne razorožitve duhov, ki ?urh.a v našfHeraldiki lev. ki je je edino primerna atmosfera za vojaško razorožitev. s spoštovanjem rečeno, malce prevelik komedijant In precej sime- In končno ostane nerešeno vpra- šen. Lev je prevelik igralec in ne šanje gospodarskih nasproti* ev, , ra(j nastopa brez občinstva. Bika ki so vedno bila glavni vzrok vojn' ni raf>^e ukrotiti in je zmerom Gospodarski imperijali/em Nem čije je eden prvih krivcev za vojno L T014. Današnje anglosaksonsko gospodarsko in finain-no pod-jarmljevanje sveta gotovo tudi ni posebno ugodna metoda za podpiranje mirovnih stremljenj. An. glija in Amerika bosta imeli naj-krasnejšo priliko, da na eventualni svetovni gospodarski konferenci s popuščanjem od svojega go. .^podanskega knperijalizma pripravita pot k boljšemu uspehu kake bodoče razorožitvene akcije. IZ ŽIVLJENJA DROME-DARJA pripravljen za boj. Bik je Bil u-čitelj strih Špancev. Predzgodo-vinski Spanec ga je lovil zaradi prehrane ali pa mo v tem ozira večji del izjema, ker se moremo s svojimi tehničnimi pripravami ogniti in premagati vsakršne tro razvit kot pri madokatereiu plemenu. Le s pomoapo teh svoj-stt*v morejo divjačino že precej dajleč "zavohati". Nobetna sled, l)odIsi še tako majhna, ne uide njihovim očem. DUH EVROPEJCEV Zanimive podatke o tem je objavil japonski zdravnik dr. Buai-taro Adahi. Pravi, da ta &uh absolutno ne ugaja prebivalcem daljnega vzhoda. Mi sicer tega didia že vč ne zaznamo, ker smo s* nanj že tako privadili, dočim osta-naravne ovne. \ emlar so splošne ,e rase toga (kmalu ^vonjajo. Ye_ poteze tudi za nas merodajne. Ta-' pa da imajo todi C.rnci ko na pnnicr razlagajo, da imajo pasebe? ^ ki nam je y za^u zoprn in se ntar0) enim skokom skočiti v sedlo, ker se vel-blod takoj, kakor hitro začuti težo na svojem hrbtu, sunkoma dvigne. Zato imajo začetniki mnogo težkoč pri jezdaretiju velbloda. Njegova hoja je taka, da povzroči vsem onim, ki je niso vajeni in l-m a jo slabe želodce, moivako iboie-zen. Ziblje se namreč pri hoji neprestano tako kot ladja na raz-bunkanem morju. Jezdeca sploh ne uboga in ravna vedno nasprotno njegovi želji. Na to so domačini že tako navajeni, da ukazujejo živali ravno nasprotno, kar želijo. da ueodi potem njih želji. Vode se tako boji. da ga je treba 3 silo pripraviti do tega. da jo pre-brede. Ker ne zna plavati, ga čez večje reke talkorefkoč prenesejo. Eden ga vleče iz vrvjo, ki jo je od te dekadence, ni prepoved bi-koborb, pač pa vteon, da je treba iz vseh ljudi napraviti toreadorje. Reformator iz nacijomalno vestjo mora dvigniti bikobonbo v nekaj obvoznega toda ne kot igro-kaiz, pač pa kot port, ki /bi se ga morali udeleževati vsi moški državljani od 15- do 30 teta. Če bi vse ljudi, ki danes s tribun vpijejo po torerovem junaštvu, prisi lili. da se spuste v areno in izpostavijo svojo la=itno hrabrost preizkušnji, bi postal Spanec kmalu zopet to. kar je bil pred časi. \ mestu Pamplona vlada navada, da dajo zjutraj bikom, ki jih vodi jo s kolodvora v areno, svobodo, da jih ljudstvo lahko preganja V drugih kraiih puste (privezanega bika divjati po cestah, da sn mlado in staro lahko bori ž njim. Ti običaji, ki bi 9e tujcu tzdeli nemara barbarski, so brezdvomno potek, dočim je za tujce večino ma -smrtna* Tako vidimo, da se more čioveško telo prilagoditi vsa-kovrstnim prilikam in morda jc tem prilagoditvam pripisati tudi dejstvo, da imamo toliko različnih človeških ras, ki se že na prvi pogled med seboj jako razločujejo. IV'leg tega pa opazimo tudi vipliv narave na duševni razvoj človeka. O črncih je na primer >iplošno znano, da imajo velik strah pred duhovi in da morajo na podlagi tega raziskovalci marsikaj od njih izsiliti. Črnci iz pokrajine Ugogo pa ne poznajo nikakega strahu in v take strahovc tucli ne verujejo. Vzrok temu ,ie njihova skalnata pokrajina, gola in pinsta, polna votlin, ki vzgaja žilave, krepke in neustrašne ljudi. Oni se upajo celo ponoči zasledovati razno divjačino po skalnatih razpokah in votlinah, dočim bi s ostali črnci iza nobeno ceno ne n-pali tega storiti. Tudi inteligenca Ilova, prebivalca Madagaskarja, je splošno znana. Temu se imajo zahvaliti svoji pokrajini, ki ima mnogo višjo absolutno višino kot ostali kraji v Afriki, ki so naseljeni. Radi tega jih lenoba ni potlačila k brezdelju kot ostale Af-rikance, temveč imajo visled hladnejšega podnebja veselje do dela. Njih zemlja ni preveč rodovitna, zato si morajo poleg pridnosti pomagati t/udi z umetnimi pripomočki, da kolikor mogoče zvišajo produkcijo svojih tal. Avstralci zopet. ki so prisiljeni, da se preži? ljajo z lovom, imajo razvit oster vid. a ne samo to. tudi krajevni čut in spomin je pri njih tako os ovil okoli glave velbioda, naprej primitiraih bikoborb v vodo, da mm tal zmanjlka pod nogami, tedaj rugi-mi dišečimi sredstvi. ČVraei dišijo po česnu, pa naj bodo še tako čisti in snažni. Indijci majo dull po svežem usnju, nekateri Mongoli po moška tin, Eskimi pa po ribah. Pri slednjih so antropologi dognali, da imajo ta/k duh vsled izključno ribje hrane, dočim se pri ostalih kaj sličnega ne da ugotoviti. NAZNANILO. Rojakom v državi Illinois naznanjamo, da bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. J. HABIAN med drugimi tudi sledeče naselbine: Joliet, La Salle in Oglesby, ter prosimo, da naročniki, katerim je pošla naročnina, isto pri njemu obnove, kakor tudi oddajo razna naročila za knjige, katere imamo v zalogi. Upravnišivo. ITALIJO in JUGOSLAVIJO ^sta 9 parnikom MARTHA WASHINGTON dne 22. JUNIJA, 1926. Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane, pazil na prtljago in gledal, da bodo potniki brezskrbno in zadovoljno potovali. Na razpolago imamo kabine ▼ in. razredu z 2, 4 In 6 posteljam! t posebnem oddelkn. Vse kabine Imajo tekočo vodo. Cena za III. razred do Trsta je $95.— ln vojni davek $T>.—; železnica do Ljubljane $1.06. Cena za II. razred samo $120.— In $5.— vojni davek. Vozni list III. razreda za tja ln nazaj stane le $162.—, za II. razred $214,— ter vojni davek. Kedržavljanl plačajo tudi head tax nazajgrede. DRUGO SKUPNO POTOVANJE s parnikom Presidente Wilson dne 6. JULUA, 1926. Kdor Je namenjen potovati, naj ae timpreje priglasi tor pUe aai pojasnila na: Frank Sakser Stale Bank 82 Cortlandt Street, New York GLAS NARODA, 7. JTTN. 1926 Po 1 • življenja ROMAN IZ ŽIVLJENJA. ta Za "Glas Naroda" priredil a. P. (Nadaljevanje.) > kva' nn pogledom je ošinila obraz Vere. Slednja je dvignila mcr, v kateri je Henrik. Njegova ijbfia glava prikazala nu*l dvema pleša>Jtima starcema in rjjfove emne oči so viaele na mladi vdovi z istim strasrtno vročim giedom, katerega j«' imel vedno zanjo in ki jo je proti njoni vo-fjix-inirai. Ni _:a /.4-niralo. da je stala v tem trenutfcu med njo ke jun Mr 4 T ki i v kr>ti Veip* n ■ rs* h ur j >»'daj jmMa . Ni poditi i. Kot da pile ira ni lu-isal t*»r mu je bil eelo zopem. V njem m i dar ničesar drugega kot tiranskega jeearja žen-ala njegovo kri, odkar jo je prvič videl in ki je . . protfta! r! TfSi-d duhovnika ter videl le Vero v njeni žalni o-imajo njegovi pojH<\li čarobno moč so se niienkrat sre-<>'-i < i>Wt. Nieo pa je Vera globoko vzdihnila in sedela je zopet io in nepremično kot poprej. ro"-rei*ni spnvod s«* je odstranil in dame, ki so o-rt ale, so stood oken nazaj v no!m>. V.a • /..io volj > Vera. — je rekla Georgiina živahno, — pojdi va v tvoje s<»be. '.ajti vonj po cvetkah mi povzroča glavobol. Dove! j smo f i/bn ali ^voje živce t V bi Lorene slišal, — je dostaviVa z r«/.ko por« jijivovtjo. — kaj vv >o mu pripisovali v tej zadnji uri. koliko č**.inoKii n olličnosti, bi bil sam }x>wteno presenečen, (■eofgina >e j«» tedaj oprijela sorodnice. — Ali -i vid H a T«"- V, da sem ji hvadežesi za način kako mi je pomagaj a ubiti čas, ki mi je potrta 1 .naravni out noznoisen. Ali vam hočem povedali zakaj ? Zmajala je z glavo ter se nasmehnila. Bila je srečna ki vesela kot mogoče poprej le v svoji zorni mladosti, kadar je prihiajala spomlad. Nekaj časa je Ter Veips molče znl nanjo. — Ali smem zopet priti • — je rekel naenkrat iji neposredno. Njene oči *o zablestele. — Gotovo. Zelo me veseli. Niti vrjeti ne morete, kako samotno se počutim. — Pogosto? — Včasih. (Dalje prihodnjič.) MAKSIM GORKI: V stepi. Petnajsto poglavje. Bilo je maja mr>.-ca in vijolice so pričele zopet cvesti. \ bi \'i : • jfe »-dela vo.j<> hišo žen.-ivo bitje, ne toliko radi njenega Sta- li-'-a, temveč v večji meri radi!«*_'a. ker se je zdela sama sebi skrajno Osamljena in zapuščena. Dr Seat je pr— l v štirih tednih le enikrat. da se informira gle-ti< nj- • . i /dmvja ter od> istem času zahvalil za visoki honorar. '■»aie;eira mil je ]»osla!a s svojo sliko vt

, da je med ljudmi. Ter Velps se je pripeljal tik mimq. nje v j fwiprti iji i n njega je ležal velik šojiek e\-etk, o^-it v svileni papir. !'r:-'.i je tik mimo njega, a sedel je zamišljeno v kotu voza. ne da bi se brigal za pešre na levi ;iJi de*>ni. S čem se je pečal* Kam se je peljal? — K sirnan-ki. — ie mislila Vera naenkrat in Ijnbosunrna 31. julija: Zeeland. Cherbourg. Antwerp; Bremen, Bremen. dent". 14Revolver ima pri sebi — mora biti navihan tiček!" OGLASI naj se JOI1N ŠINKOVEC, ki jc "Ilej!" je vskliknil vojak, ki bil lansko leto v Slickviile, Pa. in je najbrže prišel do kakšnega imel Box 298. dalje IVAN IVAN- sklepa. C'lO, tudi poti tem naslovom. Važ- Človek je molčal, ne da bi se no! — Glas Naroda, 82 Cortlandt ganil. (Dalje prihodnjič.) je bil v trenutku našega poznanja nat isti stopnji kot midva — kajti stradal je, v mestih se je policija zanj posebno zanimala in v vaseh so se kmetje obnašali napram nje mu jako nezaupljivo, sovražil je te in one s sovraštvom onemogle in lačne zverine, sanjal je o maščevanju nad tem in onim — z eno besedo, bil je tako z ozirom na ii Hitro > odprla vrata balkona ter stopila'svojo situacij0 metl vladarji zem- 1» ■ , .... wtaln tor prim-sla jrorak šal. katerega je polo-|lje in zap0vedovalci življenja ka- bomo morali na stepi — drva. dračje — vse prinesite!" Sli smo na obronke pota in pri-' čeli pobirati suhi plevel in vse. •kar je bilo gorljivega Kadarkoli , smo se pripognili, se je oglasila v j i nas strašna želja, vreči se na zem-t ljo, ležati nepremično in jo jesti, J do omagatnja — in potem zaspati. In najsi bo spanje za večno, le — kako drči topla in gosta tekočina iz u.^; po- [ .časi po usušenem požiralniku v "Pogorje?" je vskliknil vojak ' ni ^^ ^^ ki ^ ^ "to še ne pride tako kmalu. To so i poželjenja po živežu. oblaki, jednostavno oblaki. Le po-i , ... . , . .. I "Ko bi mogli latakniti vsaj par glej. ako izgledajo — kot ma!mo- vec v mie':*!!" Jaz sem menil, da bi bilo prijetno, ko bi bili oblaki v resnici iz Rada bi i-zvedela za naslov svojega brala FRANKA PRlIDlC. podomače Pavlin iz DoJenJe vasi pri Ciifcnici. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi poroča, ali pa naj se sam javi svoji sestri. Bival je nekje v Oleve-landu. — Antonija Samsa, K. P. D. 1, Box 163, Mt. Jewetc, Pa. (2x 4,5) Street, New York, N. Y. (2x 5/7^ POZOR fcOJAKI l "Očividno je to krimsko go-|jeKti in £utiti, rovje'*, je dejal dijak s suhim' glasom. žiU kroj? nune« goni mi iti j ki ... je ^hvalila s prijaamim smehija- \ k~or tudi ~ Ba svoje razpo- ,i Ko -e j f>rejcsna niklot*-1ji\-a jo-pa? odsei na Ixilkon. — Ter Velf»! zardela in ji je pričelo burno utripati. Ali naj ga ► prejme ali ne? On ]*a ji ni dal nohercega čaoa za premLJek, kajti sledil je nIu-/aWiku tor /«• stal v sobi, d oči m se je Vera še vedno premišJljiala. — MivU.jiva go-^ia, — je rekel, ko je st-o^pil na balkon, — nc I <>šlji;«.' nit proč že dmifrii". bodit-e jo-zni name, da sem prišel, a 111 v 111 mogel še nadalje zdržati. Ravno četrt leta je poteklo, ko sem va« zailnjiJet, goKj>od Ter Velps, — je rekla Vera, ki *e je popoVnoma pomirila. — Ali res? * Udaril *e je po čelu. In ji« tej k-«* >**m se obotavljail toliko ča«ia z obiskom, da bi ne IW1 dcleian nadidjnefra ponižan ja! — S t«* lmoli pač le nialo časa, kajti predp>ust je komaj končan. — je relda Vera. Ozrl ae je nanjo od strani. - >«-vt*da, — kiiko bi mogel dvomiti, da je dospela 'bedasta go-vor,- a tudi do va*. milo>tljiva go>*paT — je odvrmil jezno. — Gospej pravici smatramo za nesrečne ljudi. Tretji sem bil jaz. Vslcd prirojene svoje ponižnosti ne bom zinil niti besedice o svojih vrlinah in ker nečem biti naiven, molčim o svojih napakah. Toda ko* pri-nos k svoji karakteristiki hočem pri poznati, da sem smatral vedno sebe za boljšega kot druge in da zastopam to stališče z usephom še danes. Prišli smo torej iz Prekopa in potovali dalje, računajoč za danea na voznike, ki se jih vedno lahko poprosi za košček kruha in ki popotniku redkokedaj kaj odrečejo. Jaz sem stopal poleg vojaka, "dijak" je hodil za nama. Na ramah mu je viselo nekaj, kar je iit-r kot n, n.>wlejo nikdar take majSme kronike. Karneval je btljbilo podobno površniku; na nje-W» plašč za resnično pripotnbc, ki naj bi se glasil: — Nobenega ča- govi koničasti, oglati in gladko- fker obožujete grofico Simansko, kaj neT Ozrla t»e je vauj j, naširoko odprtimi očmi, a ni mogla ustaviti rdečice, ki ji je stopila v Liee. — Kje naj bi vtzela pravic o ea tako najnigavanje? k>i jo imeia,. iakSj^ono le vi To pa ne apa-le raditega, ker nočem, da -bi me krivo o ograjo vrta, a v njej je vtee juibtliralc je vprašal po kratkem od rdrafto. .« Ktriženi glavi so počivali ostanki strok okraj nega klobuka; sive hlače z raznobojnimi všivi so obda. jali njegove suhe noge, in na podplate si je privezal s tankimi trakovi, ki si jih je avil iz podloge svoje suknje, usnje, ki je našel s potoma; imenoval je.to svojo iznajdbo "sandale" in korakal je molče dalje, povzrocujoč mnogo prahu in škileč 8 svojimi malimi, zelenkastimi očmi okrog sebe. Vo- malinovea z mlekom. To je vzbudilo namah naš glad — usoda naše eksistence. Za vraga!" je klel vojak in izpljunil — "ko bi nam prišla vendar kakšna človeška duša v roke! Nikogar ni videti... kakor medvedi pozimi, moramo tudi mi li-zati svoje lastne tace. "Saj sem rekel, da bi se bili morali obrniti proti obljudene jšim krajem!' je dejal "dijak" pouči j ivo. "Ti si rekel!" je vskliknil vojak jezno. "Zato si pa učenjak, da govoriš! Kje pa so tukaj obljudeni kraji? Vrag vedi, kje so!" "Dijak" se je ugriznil v ustnice in molčal. Solnee je tonilo in oblaki na nebu so bliščali v najrazličnejših nepopoisljivih barvah. Dišalo je po zemlji in soli. In vsled tega suhega in neprijetnega vzduha smo postali še boij lačni. Želodec je krulil. To je bilo čudno in neprijetno čustvo: bilo je, kot da se izgubljajo sokovi iz telesnih mišic neznano kam, kot da izpulitevajo, s čemur gine mišicam njih prožnoflt. V ustih in v grlu je bilo suho, glava težka in pred očmi so plavale neprestano temne sence. Večkrat so bile podobne kadečim se kosom mesa ali hlebom kruha, spomini so pridja-li tem "nemim obrazom preteklosti" se primerni vonj, in potem je bilo, kot da se suče nož po želodcu. Vkljub temu pa smo šli moško dalje* pripovedujoči drug drugemu svoje občutke, in ostro zroči na vse strani — če ni morda kje kakšna čreda ovac, in poslušajoči, ee se sliši morda ostro drdanje tar-tarskega voza, ki vozi sadje na ar. meiwki bazar. Toda stepa je ostala samotna in tiha. Prejšnji večer smo cavžili vsi korenin", je vzdihoval vojak — "saj so užitne korenine —". Toda v črni, preorani zemlji ni ibi'lo korenin. Južna noč je prišla kmalu in še ni ugasnil zadnji soln-čni žarek, ko so na temnomodrem nebu že izasvetlikale zvezde; okrog nas pa so se vedno bolj zgoščevale te«mne sence, ki so zakrivale brezmejno daljo stepe. "Bratje", je dejal "študent" polglasno — tam na levi leži človek!" "Človek?" je dvomil vojak. — "Čemu bi ležal tam?" "Pojdi tja in vprašaj ga! Gotovo ima kruha, če se je vlegel v frtepi"... je govoril "študent". Vojak je zrl proti oni smeri, kjer je ležal človek, izpljunil in rekel odločno: "Pojdimo k njemu!" Samo zelene, bistre oči "študenta" so zamogle razločiti, da je temni kupček, ki se je dvigal približno petdeset korakov na levo od nas, v resnici človek. Bližali smo se, urno stopajoč preko trde zemlje, in čutili smo, kako po-ostruje rasrtoče upanje na jed bolečine naših lačnih želodcev. Bili smo že blizu — postava se ni premaknila. "Morda niti ni človek!" je izgovoril vojak terano misel nas vseh. Naš dvom pa je izginil v istem trenutku, kajti kupček se je že počel prigibati, rasti in videli smo, da je popolnoma pravilen, žav človek, ki je klečal na zemlji in iztegnil roke proti nam... In rekel nam je z votlim, tresočim se glasom: "Ne naprej — sicer ustrelim!" Skozi motmi vzduh je zadonel suh kratek pok. Kakor na povelje smo obstali in molčali nekaj sekund, presenečeni vsled tega neprijaznega sprejema. "AH Je tb lepo!" je vojak. "No — dat* je pomislil "štu- Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, je potrebo, da je na-tančno pou'-en o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. PojasiilJa. ki Vara jih zn moremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno lc prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselniSke postave ki Je stopila v veljavo 8 1. julijem, 1924, zamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselni.škl komisar v Washington. D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred od potovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor ielt dobiti sorodnike, ali svojce iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jngosla-vlje bo prlpuSčenih v prihodnjih treh letih, od 1. Jnltja 1024 naprej vsako leto po C71 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. Ista brez, da bi biU šteti v kvoto. StarlSi ln otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa Imajo prednost r kroti Plate po pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Ju- ffosloraal sedaj potoratL PRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST, NEW YORK Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski eoli št v. 62 Hester & Essex Street, Sew York City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. NAZNANILO. Vsem našim naročnikom v Chicago, 111., naznanjamo, da jih lio v kratkem obiskal naš tamoa-n j i večletni zastopnik lir. JOSEPH BLISH, katerega toplo prioproeamo in prosimo rojake, da mu gredo na roko, ter pri njem obnove naročnino. Upravništvo. Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI 'G 1 a s N aro SLOVENSKO -AMERIKANSH KOLEDAR za leto 1926 Cena OOo i poftniuo vred. g naročilom pošljite enamke ali money order na: "Glas Naroda" 83 Cortlandt 8t„ Vem York, H. Y. Pozor rojaki} y zalosi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane 93*00* Slovenic Publishing Company oroottMmmr t •• asr-Mr-ir^- "i : '■ • — n*-* -v -vrv i4- - . , .Si ■ : ..': •.• kjfc- i .-IO-,- jy.;.