ižm
:
števiilkaUeinikS
25.2.1999 cena 250 SIT

/ -


h
m
1;


'm
f
uk"\
iSlil BO
m


p
►

,r '■ .o:
r\

r. w
7,

st


)I32J
^ imm
mj V/
V2

C? ~ 'Z
'++4*2^'^* Cm
	
wd
HRIBAR
VOZILA LETNIK 1999
servis HRIBAR, s.p. Selo 72,1410 Zagorje, tel.: 0601/64-033

J I
SVETOVNA ZNAMKA, NEMŠKI AVTO,
SLOVENSKA CENA
POOBLAŠČEN SERVISER, KLEPARSKA IN LIČARSKA DELA UGODNI KREDITI, STARO ZA NOVO...
Testne vožnje, ugodni krediti z fiksnimi obroki, staro za novo, rezervni deli, servis, dodatna oprema. Vozila na zalogi, dobava takoj!
Odprto vsak dan od 8 do 18 ure, sobota od 9 do 13 ure.
Nova Mazda 323Fje polna ventilov, hitrosti, varnosti in goriva. Ob nakupu limuzine, ki vas bo navdušila s s športnim značajem, odličnimi pospeški in mnogimi dodatki za varnost, boste dobili tudi bone za toliko goriva, kolikor ga potrebujete za prvih 5000 kilometrov vaših novih poti. Pripada vam tudi znana Mazdina garancija za 3 leta ali 100 tisoč prevoženih kilometrov.
Pa še lepo darilo avtohiše.
Kam po polno Mazdo?
mazoa
AVTOHIŠ A KRŽIŠNIK
Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagorje, Selo 65 telefomprodaja 0601/64-729,servis 0601/66-500
Nudimo vam kvalitetna avtoličarsko, avtokleparska dela.	Vabljeni in dobrodošli v Mazdin svet.
mešamo barve, nudimo avtovleko in rent-a-car.	MAZDA NAJ BO!
OSREDNJA
KNJIŽNICA
CELJE-
25. SVEČANA 1999
PO IUEMB11EJŠE TELEFONSKE ŠMKE:
■UIImmIIUIKT :K1
ZAGOBJE: 61-002
TRBOVUE: 21-102
■OMraMlill
RADEČE:81-002
LITIJA: 061/883-142
PROMETNE INFORMACIJE: 6M20
TAKI: 0600/61-6348
0609/63-31-07
ZDRAVSTVENI DOMOVI (DE2liRNESEU2BEj:
ZD RADEČE: 68-267
■TlTMffiflSili
ZD ZAGORJE: 55-61
Uvodnik
S.marca praznujejo žene in dekleta. Možje, sinovi in hčere ter ostali, da ne boste pozabili na kakšno darilce ali šopek rož, sicer pa čestitke veljajo tudi z naše strani!
Tokrat smo v časopisu temeljito opisali, kako smo se v Zasavju borili s snežnim metežem. Sicer pa s trboveljsko Splošno bolnišnico začenjamo (ali nadaljujemo) sodelovanje za nakup novega endoskopa. Podjetnike oz. obrtnike bodo verjetno zanimali razpisi Regionalnega centra za razvoj in Nove ljubljanske banke, ki jih objavljamo.
Sicer pa so poslanci na pustni torek v parlamentu "pokopali" ministra Bandlja. Če bodo s takšnim trendom nadaljevali tudi v prihodnjem letu, se jih ne bomo (politikov, namreč) znebili nikoli. Kajti sproti se bodo rojevale nove generacije politikov, ki nam bodo še naprej - 'srali' po glavi.
Bodi to dovolj za uvodnik, sicer pa lahko že iz naslovov vidite, da se bo sigurno našlo nekaj za vsakega.
Peter Motnikar
Nekaj iz vsebine
MUP ENDOSKOPA (b} 90 LET TRBOVELJSKEGA SOKOLA
KAJ PRIPRAVUAJ0 V ZASAVSKI0 KNJIŽNICAH
10 J KAKO Sl SE BORILI S SNEGOM
0 DROGAH V ZASAVJ0
cjfŽ) ERVIN FRITZ V TRBOVELJSKI KNJ
17 b OBISKALI SMO JOŽETA KAJBIČA
27b POD KOŽO: ZDENKO FRITZ

NASLOVNICA: MODNA REVIJA VIMPERIUSU
(foto MM)
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. V. d. glavnega in odgovornega urednika: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Igor Goste, Boštjan Grošelj. Katja Sladič, Petra Lipec, Katra Hribar, Lucija Cestnik, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje
ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Mullima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik. Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.S50 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. __________________________________________________
25. SVEČANA 1999
J , I J ,JJ r. (r Ti J . \*
I
ZA NAKUP APARATURE ZA PREGLED PREBAVIL - ENDOSKOPA
Zdravniki v Splošni bolnišnici v Trbovljah že dobri dve desetletji opažajo porast obolenj prebavil, predvsem na želodcu in dvanajstniku kot tudi na širokem črevesju. Ker so ta obolenja zelo povezana z načinom življenja, navadami in razvadami posameznika, pričakujejo, da bodo tovrstna obolenja v naslednjih letih naraščala.
Za preprečitev oziroma ozdravitev teh obolenj je najbolj pomemben korak pregled. Razvoj video tehnike je namreč omogočil, da je ločljivost predmetov v vidnem polju neprimerljivo boljša in možnost spregleda začetnih bolezenskih sprememb temu primemo manjša.
Cena video endoskopskih aparatov je odvisna od kvalitete osrednje procesorske enote ter od kvalitete in vrste glave video kamere. Vrednost takšnega kompleta se giblje med 8,5 in 13 milijoni SIT. Ker v bolnišnici nimajo zadostnih lastnih finančnih sredstev za nabavo novega video endoskopa, so se že v mesecu novembru odločili, da za pomoč poprosijo širšo zasavsko javnost, podjetja in poslovne partnerje po vsej Sloveniji, da s svojimi namenskimi sredstvi pomagajo, da bi to medicinsko aparaturo čimprej nabavili.
Doslej se je po zadnjih zbranih podatkih na žiro računu za nakup novega endoskopskega aparata nabralo 4.707.000 SIT. Dosedanji darovalci pa so:
Termoelektrarna Trbovlje, družina Cerinšek iz Trbovelj, Alojz Gornik iZTrbovelj, Silvo Kranjc iz Trbovelj, Območni odbor SVIZ za Zasavje iz Zagorja, Slavko Gulič iz Trbovelj, zaposleni v TLGE Siporex Zagorje - sindikat Neodvisnost-KNSS, Franc Jan iz Trbovelj, Območna obrtna zbornica Trbovlje, Neodvisni obrtniki in podjetniki Trbovlje (volilna kampanja), Ivanka in Avgust Gabrijel iz Trbovelj, Zorka Gabrijel iz Trbovelj, Alojz Hržica iz Trbovelj, Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik, Toptex d.o.o. Trbovlje, Ozzing d.o.o. Trbovlje, Zlatarna Trbovlje, Plevanč Trbovlje, Ivan Kolman iz Hrastnika, Eltel d.o.o. Litija, Auremiana d.o.o. Sežana, Mato Perkovič iz Trbovelj, Vlado Kojnik iz Zagorja, Območna obrtna zbornica Zagorje, Anton Podbevšek iz Trbovelj, Iris - mednarodna trgovina d.o.o. Ljubljana, Messer Slovenija d.o.o., Zlatarstvo Mešiček Jože Trbovlje, Stanko Biderman iz Trbovelj, Center za razvoj in
podjetništvo Trbovlje, Miran Tojnko iz Trbovelj, CIC d.o.o. Ig, SGP Zasavje d.d. Trbovlje, Sklad za izobraževanje delavcev na področju Zagorja, Bojan Juvan s.p. Trbovlje, Anton Grabnar iz Trbovelj, Nevenka Lavrič iz Trbovelj in Rade Končar - dvigala d.o.o., Cementarna Trbovlje, Albin in Majda Polc iz Trbovelj, Ivan Kolman iz Hrastnika, Robert Leskovšek iz Trbovelj, Hase Osmanovič iz Trbovelj, Samo Bregar iz Zagorja, Kovit d.o.o. Trbovlje, Peroni d.o.o. Celje, Občina Radeče, TLGE Siporex d.o.o. Zagorje, Komunalno stanovanjsko podjetje Hrastnik, Helipro Jesenice, Alojz Bizjak iz Trbovelj, Sindikat Osnovne šole Toneta Okrogaija Zagoije, LEK d.d. Ljubljana, Europlin d.d. Trbovlje, Andrej Kukenberg iz Trbovelj, Občina Laško, Osnovna šola Trbovlje in Slavko Potrata.
Časopis Zasavc bo predvidoma v vsaki številki objavljal darovalce in višino zneska, kije na žiro računu. Sicer pa lahko sredstva nakažete na poseben žiro račun pri Agenciji za plačilni promet 52700-763-27840 s pripisom "videoskop".
Peter Motnikar
VIROZE RAZSAJAJO PO ZASAVJU
V preteklih dneh je tudi Zasavje zajela prava epidemija viroze, ki je marsikoga "spravila" v posteljo. Za kakšna obolenja pravzaprav gre, nam je pojasnila direktorica Zdravstvenega doma Zagorje Danica Slapar: "Dejansko gre za več mešanih viroz, poredkoma pa se pojavlja tudi virus gripe. Pravzaprav lahko govorimo o epidemiji, vendar ne o epidemiji gripe. Pri virozah antibiotiki ne pomagajo, zato je edino zdravilo tri dni ležanja in jemanje aspirina ter uživanje veliko C vitamina. Ker v nekaj primerih lahko pride do zapletov (pljučnica), pa ljudem, ki menijo, da so hudo bolni in v primeru, da tudi po treh dneh vročina ne pojeni pod 38 stopinj Celzija, svetujem, da obiščejo svojega zdravnika."
Sicer pa nam je v ZD Zagorje direktorica Slaparjeva postregla še s konkretnimi podatki: "Pred mesecem dni, ko ni bilo znakov epidemije, je bilo ljudi, ki so imeli akutno obolenje dihal, okrog 375, februarja pa seje število povzpelo na 625. Iz teh podatkov sklepam, da gre za epidemijo."
In v kolikšnem številu smo se pred zimo zaščitili pred gripo? V Zdravstvenem domu so opravili 850 cepljenj, s tem, da tu niso všteta cepljenja v Domu starejših občanov. Poleg tega je cepljenje opravljalo tudi podjetje Vitasan. Tako je bilo cepljenih cca. 1300 občanov, kar je več, kot v preteklih letih. Toda, če vemo, da ima Zagoije 17.000 prebivalcev, je 1300 cepljenih še vedno zelo malo.
Sicer pa tudi v Splošni bolnišnici Trbovlje in
domovih starejših občanov budno spremljajo situacijo okrog epidemije. V Domu starejših v Hrastniku zaenkrat potrebe po omejitvi obiskov še ni, če pa bo potrebno, bodo ta ukrep tudi začeli izvajati.
Ravno tako je v Domu starejših občanov Polde Eberl Jamski na Izlakah, kjer nam je glavna sestra Francka Drnovšek dejala, da obiski niso prepovedani, a vseeno vsem osebam, ki imajo znake viroze, odsvetujejo obisk svojcev in znancev.
Drugače pa je v Domu upokojencev Franc Salamon na Tereziji in v Splošni bolnišnici Trbovlje, kjer so omejili obisk bolnikov ter oskrbovancev do preklica.
Peter Motnikar
PROBLEM CESTNE OBVOZNICE ALI KAKO SO DOLANI DOŽIVELI BLAŽEN MIR
Dolani so v teh snežnih dneh lahko primerjali, kakšen pritisk doživljajo z vsakodnevnim prometom, ki se vali preko vasi v obe smeri. Po dolgem času so namreč občutili, kako se živi in diha v vasi, če ni pregostega prometa. Lahko namreč trdimo, da je državna cesta skozi Dol najbolj obremenjena v Zasavju. To so prometniki že večkrat dokazali s štetjem avtomobilov na minuto. Sem spada tudi število tovornjakov na minuto, ki je grozljivo. Njihova teža oziroma tresenje povzroča že razpoke na starejših hišah ob cesti.
Obvoznica mimo Dola, o kateri se govori že
desetletja, pa še vedno ni nikjer na obzorju. Država še vedno ni končala študije, ki jo obljublja občinskim možem vsake toliko časa. Ljudski glasovi pa vedo povedati vsemogoče. Da je na
Dolani so doživeli v sredo, lO.februarja dan miru
ministrstvu človek, ki vse to spretno zavira iz osebnih razlogov. Daje "tam gori" skupina ljudi, ki želijo, da bo Zasavje še naprej mrtva točka Slovenije. Da bodo zavlačevali tako dolgo, da se konča avtocesta mimo Trojan, potem pa bodo naše ceste razglasili za lokalne in jih obesili na naša pleča. Slišijo se tudi predlogi, da bi država napravila pametno potezo, če bi v najkrajšem času osposobila dobro cestno prometno zvezo od Hrastnika do Zidanega Mosta.
Lepo bi torej bilo, če bi na ministrstvu za ceste in okolje povedali, kdaj bodo s študijem dolske obvoznice končali.
Fanči Moljk Foto: Branko Klančar
.uTinrVh
25. SVEČANA 1999
V ZAGORJU IMAJO NEPROFESIONALNEGA PODŽUPANA
Občinski svetniki Zagorja so se prejšnji četrtek zbrali na drugi seji: Kljub obsežnemu dnevnemu redu so svoje na novo ovrednoteno delo končali v treh urah. Nekoliko dlje so se zadržali le ob zadevi povezani z zagorskim bazenom, ki je očitno za občinsko upravo dokaj trd oreh. Kopališki kompleks »Selo« v Zagorju, katerega zemljiško knjižni lastnik je Občina Zagorje, so s sklepom prenesli v opravljanje Javnemu komunalnemu podjetju d.o., kije družba v lasti občine in je ustrezno registrirana za opravljanje dejavnosti javnih kopališč. Pošti Slovenije, katere član nadzornega sveta je tudi župan Zagorja Matjaž Švagan, je bilo s sklepom, na Izlakah (poleg sedanje pošte) dodeljeno brezplačno zemljišče, za gradnjo novih, sodobnih in funkcionalnih prostorov. Na željo svetnika SKD Smrkolja, ki predseduje izlaškemu krajevnemu svetu, bo projekt v kratkem času predstavljen tudi KS Izlake. Na predlog Javnega komunalnega
podjetja Zagorje, so svetniki le z enim glasom proti sprejeli povečanje cen vseh vrst pogrebnih storitev in oskrbnine ter najemnine prostorov za grobove za nekaj več kot 10%. V primerjavi z drugimi občinami so cene stroškov pogreba v Zagorju med nižjimi. Svetniki in svetnice so v nadaljevanju obravnavali in sprejeli šolske okoliše posameznih zagorskih osnovnih šol. Velikost šolskega okolišaje praviloma usklajena s prostorsko zmogljivostjo šol. Starši naj bi svoje otroke vpisali v tisto OŠ, ki se nahaja v njihovem okolišu. Seveda pa okoliši niso »zacementirani« za vedno in tudi starši imajo možnost otroke vpisati v drugo OŠ, pa čeprav živijo izven njenega okoliša. V dogovoru z ravnatelji oziroma v kolikor ima ta šola prostorske možnosti.
Sprejetje bil tudi sklep o izdelavi lokacijskega načrta za zahodno obvoznico od priključka za OŠ Toneta Okrogarja do križišča na avtobusni
postaji in regulacijo potoka Medija v skupni vrednosti 3.milijonov tolarjev. Ob koncu seje so svetniki izglasovali začasni sklep o določitvi nagrade novoizvoljenemu podžupanu Janezu Vovku ter sejnin za udeležbo na sejah občinskega sveta, nadzornega odbora in odborov in komisij občinskega sveta. Podžupan, ki bo funkcijo opravljal neprofesionalno, je po izvolitvi povedal, da si šteje v čast, da bo oziroma je podžupan v tako uspešni občini kot je Zagorje, in da upa , da bo izkazano zaupanje opravičil. Za opravljeno delo bo prejemal 38% neto plače župana, svetniki pa 10.000 tolarjev sejnine.
Ob koncu še zapišimo, da sije vladajočaLDS, domala v vseh komisijah in odborih, razen v komisij i za kmetijstvo, zagotovila večino. Tudi v 5-članskem nadzornem odboru občine, ki mu sicer predseduje Jože Smrkolj, ki ga je predlagala ZLSD, ima LDS tri člane oziroma so predlagatelji treh. To je sprožilo nekoliko negodovanja pri SDS in predvsem pri SLS (Jelševar), ki so bili mnenja, da bi v nadzornem odboru občine morala imeti večino opozicija.
Igor Goste
SLAVJE LITIJSKEGA VRTCA
"Kam gremo pa danes?" so v šali spraševali starši svoje malčke, ki jih je čakal nastop ob jubilejni prireditvi v Športni dvorani Litija, kjer je Vrtec Litija v petek, 19. februarja, praznoval 70-letnico delovanja. Moderator prireditve, ki sojo naslovili: Potujmo z otroki iz vrtca v vrtec, je bil Gorazd Mavretič.
V dveh urah prisrčnega programa seje zgodilo čuda stvari, ki so navzočim predstavile dejavnost litijskega vrtca, njihove prijatelje, sotrudnike in še kopico stvari, ki so pričale bodisi daje leta 1929 vrtec v Litiji ustanovila Franja Potokar bodisi da so govorile o vzgoji in ustvarjanju za otroke najlepših in najdragocenejših trenutkov. Ob tej priliki so izdali tudi brošuro: Naših 70 let.
Ravnatelj litijskega vrtca, Franci Končar pa je v uvodnem govoru poudaril, da so srečni otroci polni energije in ustvarjalnosti ter da so ob 70-letnici namenili glavno besedo otrokom. "Sedemdeset let je dolga doba," je
Zaplesali so tudi iz vrtca Sonček na Vačah.
dejal, "danes imamo devet vrteških enot in okoli petsto vključenih otrok. Naše glavno vodilo pri delu pa je namenjeno otrokom in želimo, da bi imeli otroci svoje kotičke, kjer bi ustvarjali svojo srečo. Imam izreden kolektiv, na katerega sem ponosen. In upam, da so otroci tudi danes pokazali svojo sproščenost in izražanje resnice, lepote, ljubezni." Da bi bilo teh ustvarjalnih trenutkov čimveč, so obdarili posameznike in skupnosti, s katerimi uspešno sodelujejo, prav tako pa je Vrtec Litija dobil številne čestitke in darila, ki so spodbuda za nadaljnje sodelovanje. Tudi dr. Janez Podobnik je litijskemu vrtcu zaželel še veliko uspehov na področju vzgoje in izobraževanja. Navzočim pa so otroci iz litijskih vrteških enot: Medvedek in Najdihojca v Litiji, Ciciban v Šmartnem, Jurček v Jevnici, Kekec na Savi, Kresnička v Kresnicah, Sonček na Vačah, razvojni oddelek Lučka na Savi in Polhek v Šmartnem prikazali paleto prešernega veselja in razigranosti ter nastopili v račjem, mačjem in mornarskem plesu, zapeli v zboru in se poigrali ter poudarili, daje v litijskem vrtcu poglavitna sreča otrok in zadovoljstvo staršev. Litijski župan, Mirko Kaplja je pohvalil nastopajoče najmlajše občane, ki so ob zaključku programa upihnili sedemdeset svečk na slastni torti.
'Malčki so potrpežljivo čakali na nastop.
Tekst in loto: PR.
25. SVEČANA 1999
w^~ r- *-4r- f. J - ^ •“».	—
j. u,jj,r. h j. r.
90 let trboveljskega Sokola
Sokolska društva so bila ustanovljena v glavnem za gojenje telovadbe in narodne zavesti, vendar so kmalu pričela prirejati razna predavanja, govore, pevske nastope in celo gledališke predstave.
Med vsemi tremi sokolskimi društvi v naših krajih je bilo trboveljsko ustanovljeno zadnje. V Zagorju so ga ustanovili že leta 1890, v Hrastniku leta 1908 kot odsek sokolskega društva Zagorje in v Trbovljah leta 1909.
Pobudnika za ustanovitev trboveljskega Sokola sta bila trgovec Moll in učitelj Velkavrh, ki sta jeseni leta 1908 napisala prvo dopisnico ljubljanskemu Sokolu za pomoč, kako naj bi se organiziralo sokolsko društvo. Isto leto so se 12. decembra zbrali pri Počivavšku A.Počivav-šek, J.Velkavrh, J.Goropevšek, V.Sajevic, O.Moll, J.Letnik in D.Kužnik in se dogovorili za ustanovitev Sokola v Trbovljah. Občni zbor je bil 28. februarja 1909 v dvorani pri Forte. Do zgraditve svojega doma leta 1925 so imeli sedež pri Forte, vadili so v njihovi dvorani. Prvi starosta je postal A.Počivavšek, podstarosta J.Goropevšek, načelnik pa R.Plavšak. Prvo leto je društvo štelo 63 članov.
Prvi javni nastop so priredili 12. decembra 1909 na Fortejevem travniku pred rudniško bolnico (na prostoru današnje blagovnice).
Zaradi večanja števila članov je bil v zgornjih Trbovljah isto leto ustanovljen Sokol II. Telovadnico so imeli pri Kukenbergu, kasneje pa v gostilni Špane. Vendar so vrsto že naslednje leto prenesli v skupno društvo na Vode.
Razvitje prapora je bilo združeno z župnim zletom 4. 8. 1912 na Volajevem travniku (na delu današnjega Rudarjevega stadiona), prapor naraščaja so razvili šele leta 1934. Od ustanovitve naprej so želeli zgraditi svoj dom. Na različne načine so zbirali sredstva: z nabiralnimi polami, prireditvami, prostovoljnim delom, organizirali so razne akcije. Veliko je pomenilo darilo trgovca Dežmana, ki je društvu podaril lep kos zemlje ob glavni cesti skozi Trbovlje. Vsa ta prizadevanja so pripeljala do svečane otvoritve doma 6. junija 1926, kije bila združena z župnim zletom Celjske sokolske župe. V novozgrajenem domuje bila velika in mala telovadnica, v večji telovadnici je bilo tudi gledališče in kino, knjižnica, skladišče za orodje, v kletnih prostorih je bila gostilna in drušveni prostori.
Da bi zbrali dovolj sredstev so ustanovili vaditeljsko blagajno, v njej se je ustanovil poseben zletni fond. Poleg rednih vaj so našli čas tudi za prirejanje gledaliških iger in raznih
1909
irt* j*,
jj";.
tona tpmrti
USTANOVNA SEJA CiNE 20. N0VEMB. 1908
USTAHOVKI OBČNI ZBOR hNE M.EEB, 1909.
ifcuujf •« «..	ur »*** la im« «. ><w«	•
STAROSTE.
PoJIvir-J^Arl
SuW.J.rt»
PMJb
I:
NsUMii:	H»i‘
F tli. Si
u“*”
tuii.iV.vcJio:	Ht&UrM-e.
Kir
H Si-s s'
PrapoHijtu: •.

RAZVITJE SCKOUMaSA PRAPORA M ŽUPHi ZLET

V. JULIJA 191*1
I 0 J U A ti O B A
2& OKTOBRA 19«.
OTVORITEV SOKOLSKEGA DOMA dr* A,5^ 1925.
<1(M .K-
«»«■*.:. rsrJti.':
Urttrtr. ta vn Irtirt.Mi.Urt >-u
RAZVITJE MARA5ČAJSKE6A PRAPOf
IRA htlf. 21.MAJA 1934.

6IBAHJE čl>HSTVl:
zabav, da bi z zbranimi sredstvi omogočili udeležbo na zletih tudi revnejšim članom.
Ustanovili so več odsekov: Ženski telovadni odsek, Dramatski odsek. Obrtni in šolski odsek. Godbeni odsek, Prosvetni odbor, Sokolsko konjenico, Socialni odsek in Smučarski odsek. To kaže na močno razvejanost njihovega
delovanja in tudi število članstva je naraščalo. Leta 1919 jih je bilo 137, leta 1924 217, leta 1929 270, leta 1934 493. Seveda ni šlo brez težav. Med prvo svetovno vojno so imeli ves inventar skrit pod Goropevškovim skednjem, ohranil seje v uporabnem stanju. Leta 1930 so morali na podlagi zakona o ustanovitvi Sokola Kraljevine Jugoslavije prestopiti z vsem premoženjem in obveznostmi v novo organizacijo. Ob splošni gospodarski krizi so ustanovili socialni odsek. Stroške za udeležbo na zletih za brezposelne člane je prevzelo društvo, črtali so članarino brezposelnim članom in dijakom, z nakaznicami za živila po 50 in 150 din so pomagali 369 osebom, ob Miklavžu so obdarili 1300 otrok.
Udeležili so se večih župnih zletov in pokrajinskih in vsesokolskih zletov izven Trbovelj. Vidne uspehe pa je dosegel Slavko Hlastan. Nastopil je na letnih olimpijskih igrah v Parizu leta 1924. Nastopil je na konju in tudi na ostalih orodjih. Ekipno so zasedli četrto mesto, sam pa je zasedel tretje ,mesto za konja na šir. Pomembni so bili tudi drugi uspehi, telovadna vrsta je večkrat zmagala na župnih prvenstvih, pa tudi v plavanju so večkrat posegli po prvih mestih.
Zadnja večja prireditev pred drugo svetovno vojno (po njej se društvo Sokol ni obnovil) je bila proslava ob tridesetletnici društva 16. junija 1939. Ob zaključku so odkrili spomenik kralju Aleksandru med topoli severno od doma, ob glavni cesti.
Irena Ivančič -Lebar
Jz eredieai. (Slovenije
b ms!
i
tel.: 061 883 740
.Iv r; :um .i
GRAFEX VE, KAKO MORA BITI UREJENA GOSPODARSKA DRUŽBA
Gospodarska zbornica Slovenije in Turistična zveza Slovenije je tudi v lanskem letu nadaljevala s projektom Moja dežela - lepa, urejena in čista, posebej tudi v gospodarstvu. Med tiste, ki so dosegli najboljše rezultate in veljajo za najbolj urejene gospodarske družbe v Sloveniji, sodi tudi podjetje Grafex z Izlak. Za podjetje je to vsekakor lepo priznanje, ki prispeva k promociji podjetja, kakor tudi kraja kjer posluje. Predsednik GZS Jožko Čuk ter predsednik TZS Marjan Rožic, ki sta podjetju za dosežene rezultate čestitala, sta povedala, da bo podelitev priznanj v naslednjem mesecu. V Grafex-u pravijo, da imajo izdelano razvojno vizijo, zato so prepričani, da bodo zgodbo o uspehu nadaljevali tudi v prihodnje. Torej tudi v industrijsko -obrtni coni v Kisovcu, kjer bodo nadaljevali svoje poslovanje, ki jim bo nudila bistveno večje možnosti za razvoj kot obstoječa lokacija na Izlakah.
Poleg državnega priznanja, se lahko v tem podjetju pohvalijo še z uvrstitvijo na prvo mesto pri ocenjevanju podjetij v regiji. Drugo mesto je osvojil izlaški ETI Elektroelement, tretja je bila Toplarna Hrastnik, četrti Malgaj d.d.d Trbovlje in peti STT Strojegradnja Trbovlje.
Igor Goste
VESELO SO RAJALI
Cicibani, vrtec in Društvo prijateljev mladine so v nedeljo, I4.februarja, pripravili veselo maškarado v Delavskem domu v Zagorju. Na maškaradi seje zbralo ogromno različnih maškar, ki so lahko sodelovale na ustvarjalnih delavnicah, vse skupaj pa je zabaval ansambel Interval.
EM.
Foto: PRAV
AVTOCENTER KBM Z VELIKO INVESTICIJO
V prejšnji številki smo že poročali o novi pridobitvi Avtocentra KBM v Zagorju, vendar bolj konkretnih podatkov zaradi prostorske stiske nismo mogli objaviti, zato nekaj več o tem v naslednjih vrsticah.
Po lanski popolni obnovitvi vulkanizerske delavnice (nov stroj za centriranje in montažo gum), se je Boštjan Turk odločil investirati tudi v avtopralnico. Nova avtomatska avtopralnica znamke eurospirit iz Italije omogoča celotno pranje avtomobila v samo štirih minutah in pol in je računalniško vodena. S tem se bodo močno zmanjšale čakalne vrste prea avtopralnico. In to je tudi glavni razlog, da so se v Avtocentru KBM odločili za nakup avtomatske avtopralnice. Investicija predstavlja velik zalogaj, ampak naj bi se obrestovala v nekaj letih.
Sicer pa pri KBM-u obnavljajo tudi poslovno stavbo, katere obnova naj bi bila končana kmalu. Z dejavnostjo prodaje rabljenih avtomobilov pa se selijo v Ljubljano. Za "pralne nostalgike" pa vendarle lahko zapišemo, da kljub novi pridobitvi po želji stranke v KBM-u ostajajo zvesti tudi ročnemu pranju z ekološko neoporečnimi šamponi.
RM.
POSKUS OBUDITVE LITIJSKEGA KARNEVALA
V dneh, ko smo ponavadi vajeni predvsem pustnih mask, so v Litiji nekoč imeli pravi karneval. Na tokratnem poskusu obuditve tega starega, a zato nič manj za oči privlačnega dogodka, je sodelovala tudi Valvasorjeva konjenica.
RM.
Foto: Marjan Šušteršič
Iz tradicionalnega pustnega rajanja v dvorani kulture v Kisovcu v organizaciji Kulturnega društva Svoboda
VEČ O MAŠKARAH IN PUSTU NA 19.STRANI I

25. SVEČANA 1999
r— — r-r	J •	r-r- —.
j. M.jj.rr uT^j. Ci
PESTRO DOGAJANJE V KNJIŽNICAH
Z novim letom so tudi zasavske knjižnice pripravile vrsto novih dogajanj in programov v okviru letošnjega leta.
Knjižnica Toneta Seliškarja v Trbovljah je s programom začela že januarja, njihov program pa je namenjen tako predšolskim kot tudi osnovnošolskim in srednješolskim otrokom. Nadaljevale se bodo že znane ure pravljic, ki bodo vsak drugi torek in četrtek, za osnovnošolce bodo spet vsak mesec literarne uganke, za najmlajše bo na programu knjižnice cici bralna značka, organizirani pa so tudi obiski vrtcev in skupinski obiski knjižnice za nižje razrede OŠ in višje stopnje. Za mladino je poleg tega spet poskrbljeno tudi za počitniške dejavnosti, ki se jih osnovnošolci udeležijo v času enotedenskih počitnic. Vsekakor pa se trboveljska knjižnica trudi spet pospešiti sodelovanje s srednjimi šolami v Zasavju.
Tudi odrasli bodo prišli na svoj račun. V letošnjem letu ne bo manjkalo literarnih večerov, ki se bodo odvijali na želje in priporočila bralcev. V marcu bodo prišli na vrsto ljubitelji dolgih poti s potopisnim predavanjem, aprila bo na vrsti literarno-glasbeni večer, maja bo gost knjižnice Dušan Merc, v juniju bodo spet predstavili domačega avtorja, skozi leto pa bodo za ljubitelje slikarske umetnosti na voljo razstave v mini galeriji.
Z januarsko razstavo je začel že Bogdan Barovič, kateremu je februarja sledil Jože Ovnik. Marca bodo svoje umetnije razstavljali osnovnošolci, njihove slike pa si lahko ogledate v trboveljski knjižnici. Poleg tega se bodo odvijali pogovori o knjigi, ki bodo namenjem ožjemu krogu bralcev. Na svoj račun bodo prišli tudi reševalci nagradnih ugank, sodelovali pa boste lahko tudi v univerzi za tretje življenjsko obdobje.
Tudi v zagorski knjižnici so za vas pripravili pester program, s katerim si boste lahko krajšali čas v mesecu marcu. Spet bodo na vrsti redne mesečne dejavnosti, kot so uganka meseca za osnovnošolce, uganka za predšolske otroke in izbor knjige leta. Knjižnico bo obiskala mladinska pisateljica Janja Vidmar, ki jo otroci poznajo predvsem po knjigah Junaki petega razreda in Moj prijatelj Arnold.
Matična knjižnica iz Litije je uspešno zaključila Cici bralno značko, ki jo je osvojilo 123 predšolskih otrok.
15. februarja je popotnik Brane Kobal predstavil Geruzijo, deželo, ki slovi po stoletnikih, Kavkazu in drugih gorskih krajinah, prostranih nasadih gruzinskega zelenega čaja in izredni kulturi pitja vina.
Novost matične knjižnice so ure pravljic, kjer si sedaj lahko otroci tudi sposodijo slikanice, ki jih bo s seboj prinesla pravljičarka Zlati. V mesecu marcu bo večino
kulturnih dogodkov posvečeno ženskam, ker je v mesecu marcu veliko ženskih praznikov. Sodelujejo lahko vse ustvarjalke, kot so likovnice, igralke, glasbenice, pesnice, športnice,..
Pa veliko knjižnih užitkov!
Alma Mujič
Z MASKAMI IMAJO VESELJE
Četudi mimogrede spregledate kakšne prisrčne zanimivosti, si le oglejte razstavo pustnih mask v Knjižnici Zagorje. V februarju so poskrbeli tudi za uro pravljic, ki so enkratne priložnosti za razvedrilo otrok.
V	četrtek, 11. februarja, seje dvajset osnovnošolskih otrok v zagorski knjižnici spravilo izdelovati pustne maske. Pustne larfe so jim dobro poratale, izdelovali pa so jih pretežno iz papirja in piknik-krožnikov. Motivi, ki so jih letos navdušili, so bili: muce, klovni, kužki, metulji, vsakdo pa si je hotel izdelati tudi svojstvena pustna očala.
K omenjeni "pustni razstavi" pa so med drugim pripisali: Ko se pustni torek piše, masko vsak naj si nariše... Dobro obiskane pa so tudi ure pravljic in ena takih je potekala v četrtek, 18. februarja, ko se je petnajst otrok od 3 do 9 let zbralo v zagorski knjižnici in poslušalo nemško pravljico Poljubček za sestrico. Na urah pravljic se otroci tudi pomalem učijo samostojnosti ter spoznavajo nove prijatelje. Po besedah knjižničarke Romane Bizjak bodo v marcu pripravili uro pravljic, ki bo v četrtek, 25. marca ob 17. uri, posvečena pa bo pravljici Janček in njegovi prijatelji in jo bo predstavila kar avtorica pravljice Ingrid Peinkicher iz Radovljice, kamor so vabljeni otroci skupaj s svojimi starši.
ER.
OBNOVA KNJIŽNICE V DOMU SVOBODA
V	domu Svoboda na Trgu Franca Fakina v Trbovljah že več kot 40 let deluje knjižnica. Ta je
do nedavnega delovala kot sekcija KD Svoboda. Domala vsa leta jo je vodila izredno prizadevna knjižničarka Šteli Šuštar. Čeprav se ta knjižnica zaradi stalnega pomanjkanja sredstev ni mogla kosati z večjimi in bogatejšimi knjižnicami v bližnji in daljni okolici, ki so in še razpolagajo z neprimerno večjimi sredstvi za nakup novih knjig in za obnovo opreme in računalniško vodeno poslovanje knjižnega fonda, pa je v vseh teh letih opravila veliko delo predvsem v korist mlajših in starejših bralcev oziroma izposojevalcev knjig.
Pred kratkim pa je prišlo do določene spremembe. KD Svoboda, torej matično društvo, ni imelo denarja v zadostni višini za delovanje svojih sekcij, posebno pa ne za nakup novih knjig in za obnovo knjižnice oz. knjižničnih prostorov.
S Knjižnico Toneta Seliškarja so se zato dogovorili, da bo knjižnica Svobode v bodoče vključena v njen okvir. V ta namen so pripravili program obnove. Vse izposojevalce knjig iz knjižnice Svobode so naprosili, da knjige čimprej vrnejo. Z obnovo pa bodo pričeli, ko bodo na voljo potrebna denarna sredstva. Zgornjemu delu Trbovelj se torej obeta tudi v tem pogledu korak naprej.
II.
KORENINE MRZLICE SO PRED NAMI
Odbor za literarno dejavnost pri Društvu upokojencev Trbovlje je pred časom pripravil javno predstavitev nove pesniške zbirke z naslovom Korenine Mrzlice, avtorja Vinka Pfeiferja iz Trbovelj. Javne predstavitve se je udeležila polna dvorana poslušalcev in jo je popestril tudi kulturni program. Zbirka opisuje dogajanja, vezana na Mrzlico, izšla pa je v samozaložbi. Morebiti velja omeniti še, da je lektorsko delo opravila prof. Milena Hodej, spremno besedo je napisal Tine Lenarčič, likovne priloge je prispeval Emil Škrbec, tisk in vezava pa je delo tiskarne Grafex z Izlak.
II.
Iz podelitve Cici bralne značke v Litiji (foto M.Šušteršič)
T) ;l 3 TTL n
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
_________________________ ______________________________I
PISMO ORGANIZATORJEM IZBORA NAJ ŠPORTNIKOV ZASAVJA
Organizator prireditve najboljših športnikov Zasavja, regionalna televizija TV Center Trbovlje, je izpeljal in podelil zasavske športne oskarje za leto 1998. Večina športnikov, ki so prejeli priznanja, je bila zadovoljna, še posebno tisti, ki priznanj niso pričakovali. Na prireditvi pa smo bili tudi presenečeni in nezadovoljni. Navedli bi nekaj primerov:
-	Za nezadovoljstvo je gotovo krivo glasovanje v organizaciji TV Centra. Vsako leto so športniki, športnice in bivši vrhunski športniki poleg glasovnic prejeli še vse potencialne kandidate in njihove dosežke v preteklem letu. Letošnje glasovanje pa je bilo drugačno, saj so glasovalci dobili le prazne glasovnice brez dosežkov ekip in tekmovalcev.
-	Na prireditvi je bila napaka najbolj očitna pri podelitvi priznanj najboljšim ekipam;
1.mesto - KK Zagorje (1.mesto v LB ligi), 2.mesto - Kegljaški klub Trbovlje (5.mesto v 1 .A ligi),
3.mesto - Strelsko društvo A.Hohkraut Trbovlje (2.mesto v LA ligi in 1.mesto na državnem prvenstvu).
Seveda ob takšnem izboru organizator rezultatov strelcev na prireditvi tudi slučajno ni smel omeniti. Presenečeni pa so bili tudi kegljači, saj so si po rezultatih prav gotovo zaslužili mesto pred drugoligaši.
- Čuden je bil tudi izbor trenerjev, saj dosedanji trikratni trener Zasavja Jani Hren ni bil niti med nominiranci, pa čeprav je do svoje smrti 23.12.1998 z ekipo strelcev osvojil 1.mesto na državnem prvenstvu, 2.mesto v LA slovenski ligi, vodil reprezentanta Saša Korbarja in Ota Strakuška na svetovne pokale,... Smrt Janija Hrena je bila za organizatorja povsem nepomembna, kljub temu da je urednik TV Centra predsedniku SD
A.Hohkraut dan pred prireditvijo telefonsko obljubil, da bodo v že sestavljen tekst zapisali tudi nekaj besed o športniku, ki je ime Trbovelj ponesel tudi preko meja Slovenije.
Za konec pa še to. Vedno stremimo za napredovanjem. Prireditev Izbor naj športnikov Zasavja pa je od časov, ko sta jo organizirala g.Fabjan in g.Planinc, zagotovo nazadovala.
Upravni odbor SD Alojz Hohkraut Trbovlje
POPRAVEK
V prejšnji številki smo v članku o nagrajencu Tončke Čeč pomotoma zapisali, da je Jože Andrej Čibej doktor. Podatek seveda ni točen, saj je po izobrazbi magister. Za neljubo napako se mu opravičujemo.
Uredništvo
RECIKLIRANJE
ODPADKOV
ORFA Engineering iz Švice je 18. februarja v predavalnici trboveljskega delavskega doma predstavil ekološko neoporečen način mehanske predelave odpadkov v ponovne surovine. Na predavanju, ki so ga organizirali Fakulteta za gradbeništvo in Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru ter Zeleni Slovenije, je predstavnik podjetja iz Leibstadta prikazal postopek predelave, surovine, ki jih prdobivajo pri recikliranju, naprave, ki jih uporabljajo, in okoljske prednosti njihove tehnologije.
Odstranjevanje odpadkov se večinoma izvaja s sežiganjem ali deponiranjem, obe metodi pa sta stari in okolju manj prijazni. Recikliranje pa je priporočljivejše, saj se na ta način zmanjša količina odpadkov, ločeno zbrane snovi pa je mogoče ponovno uporabiti. Podjetje ORFA je razvilo mehanski postopek za predelavo odpadkov. S tem postopkom je potrebe po deponijskem prostoru zmanjšalo za 90 odstotkov, hkrati pa pridobilo kvalitetne sekundarne surovne.
ORFA z uporabo strojne opreme in naprav, ki so v redni proizvodnji, odpadke najprej sortira in ločuje, nato jih zdrobi. Sledi
sušenje in ozoniranje, sejanje, kontrola snovi in sortiranje granulatov na barvne kovine, minerale, plastične mase in organski granulat. Naprava za predelavo odpadkov je zaprt proces, kar pomeni, da ni smradu, odpadnih voda, prahu in kemikalij, ni hrupa in ni kemičnih sprememb odpadkov, kot na deponijah. S postopkom predelave pridobijo sekundarne surovine: kovine, barvne kovine, plastične folije, steklo, kamen, keramiko, plastiko, gumo, les in ORFA vlakna, ki so primerna za kompost, iverne plošče, za vezavo razlitih olj in za proizvodnjo sintetičnega trdnega goriva.
Predstavnik podjetja je povedal, da bi bilo za optimalno kapaciteto naprav, ki delujejo štiriindvajset ur na dan, šest dni tedensko, potrebno pokriti območje z najmanj 100.000 prebivalci oziroma predelati vsaj sto ton odpadkov na dan.
Švicarsko podjetje, ki v svoji domovini nima postavljene nobene predelovalnice, njihovo tehnologijo pa uporabljajo japonska podjetja Kawas'aki Heavy Industries, Hitachi Zosen in Nippon Steel Corporation, je kot pogoj za prevzem njihove tehnologije v Sloveniji navedlo ustanovitev delniške družbe. ORFA Engineering bi določalo investicije, prevzelo upravljanje in polno odgovornost. Komunala bi odpadke le pripeljala predeloval-
nici in plačala za recikliranje, družbi pa bi ostal dobiček od prodaje sekundarnih surovin.
Po evropski zakonodaji bodo deponije ukinjene. Materiali, ki bodo imeli energetsko vrednost, ali bodo primerni za recikliranje, se bodo morali predelati. Spremenila se je tudi slovenska zakonodaja, ki odpadke zdaj ločuje na nevarne in nenevarne odpadke in zahteva sanacijo deponij. V občini Trbovlje, kjer je deponija
MINUTA ZA JEZIK
še vedno nelegalna in občani plačujejo le za odvoz smeti, ne pa tudi za deponijo, se v letošnjem letu namerava postopno uvajati ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Zato je pametno, kot je dejal predsednik trboveljskih Zelenih, da se preide na najsodobnejšo tehnologijo. Seveda pa, po besedah direktorja Komunale, ostaja odprto vprašanje stroškov.
Urša Kmetec
Urednik in direktor Zasavca sta V redu fanta. Ne bom rekla kul, ker so mi žargonski izrazi tujega izvora zoprni. Oba sta mi namreč obljubila, da bom vse svoje prispevke dobila po faksu v popravek. Pa se vedno kaj zalomi. Enkrat se preveč mudi, drugič mi pošljejo le del prispevkov, ker nekatere spregledajo, nazadnje pa sem zamočila sama, ko sem v poznih večernih urah pritisnila na gumb, ki je dajal znake zasedenosti. In potem nemočna buljim v napake, ki so včasih prav grozljive. Le kaj bodo rekli moji nekdanji učenci, če jim pride časopis v roke? Takole nas pa ni učila... Da o kolegicah niti ne govorim. V zadnjem času ne morem preboleti kave barcaffe in riža splender, ki so mi ga pri tipkanju popravili z veliko začetnico. Pa še osnovnošolci vedo, da pišemo industrijske izdelke z malo. Tudi mercedes ali ford, ki sta malo večja kot riž splender. Ali pa nagrajeni Anton Kastelic. Poleg dramske sekcije je sodeloval še pri folklori, ne pa pri poklonih. Človek bi kar nehal s pisanjem pa se ne bi bilo treba jeziti. Pa kaj, ko si domišljam, da sem poklicana za to, da tudi drugje v Zasavju vsaj malo izvejo, kaj se dogaja v Hrastniku z okolico dogaja. Drugi kolegi so v teh letih izhajanja Zasavca že zdavnaj nehali, ker so kmalu ugotovili, da pri lokalnem časopisu ne morejo "obogateti".
No, upam, da se bodo zadeve počasi le uredile. Saj vem, da glavna možakarja pri Zasavcu nimata nič proti meni.
Fanči Moljk
*It J J J . fi
ZASAVSKI BOJ S SNEGOM
Snežiti kar ni in ni hotelo nehati. Šolarji so se veselili, ker jim je odpadel pouk in so imeli enodnevne predpočitnice. Tisti, ki se v šolo in službo vozijo z vlakom so preklinjali nad zamudami - nekdo je v službo v Celju prišel kar štiri in pol ure prepozno. Sprehajalci s svojimi pasjimi spremljevalci, ki so želeli po svojih stalnih poteh, pa so se ugrezali v snegu.
Nekateri so objokovali, ker zaradi izpada elektrike niso mogli spremljati svojih priljubljenih oddaj in nadaljevank. Kidanje snega izpred hiš, blokov in stolpnic je povzročilo veliko žuljev, prehladov in bolečin v rokah in hrbtu. Prebivalci Zasavja smo hodili v gosjem redu po ozkih gazeh po ulicah, še rajši po cestah. Komunalci pa so se morali spopasti z enormnimi količinami snega. Povprašali smo jih, kako uspešni so bili.
Trboveljska komunala ima plan zimske službe, ki deluje od 15.novembra do 15. marca. Ker jim je primanjkovalo mehanizacije, so na pobudo
župana Žgajnarja sklicali štab, v katerem sodeluje civilna zaščita, občina in komunala. Angažirali so tudi dodatno mehanizacijo. Dodatne freze so si sposodili od Gozdnega gospodarstva Bled, gradbeno mehanizacijo je odstopil SGP Zasavje, pomoč je nudil tudi podjetnik Zakonjšek z dvema nakladalcema, bagrom, minibagrom in štirimi tovornjaki. 1BT PIN je v čiščenje snega vključil nakladalec in tovornjak. Nakladalce so si sposodili tudi od zasebnikov, k pomoči pa so pozvali tudi lastnike traktorjev. Pri odstranjevanju snega je dodatno sodelovalo petindvajset ljudi, prišteti pa je potrebno še tiste, ki so sneg odstranjevali ročno. Del še niso zaključili.
V	Hrastniku so za čiščenje porabili okoli pet milijonov tolaijev; toliko sredstev jim je namenila Direkcija za prostor, okolje in javne komunalne službe občine Hrastnik, ki odloča o sredstvih hrastniških komunalcev.
Težave jim je povzročala količina snega, kljub temu, da šobili pripravljeni na sneženje. Sneg je odstranjevalo šest strojev s spremstvom, ročno pa je sneg čistilo pet ljudi.
Komunala Zagorje je s čiščenjem snega končala v tem tednu. Pri deluje sodelovalo šest redno zaposlenih, pomagalo pajim je deset ljudi, ki opravljajo javna dela. Za odvoz snega so imeli na voljo tri kamione in tri nakladalce, za pluženje pa dva traktorja in nakladalec. Koliko sredstev so porabili pa v tem trenutku še ne vedo.
V	Elektru Trbovlje dejanske ocene škode, ki jo je povzročilo obilno sneženje še nimajo, ocenjena škoda pa znaša približno sedemdeset
do osemdeset milijonov tolarjev. Pri popravilih je sodelovalo osemdeset delavcev, ki so delali tudi po dvanajst do štirinajst ur dnevno v zelo slabih pogojih, nekateri tudi do pasu v snegu. Zato v Elektru pravijo, da so razočarani nad odzivi javnosti, kije dvomila o njihovi požrtvovalnosti.
Urša Kmetec
RAZKOŠJE SNEGA NI DALO SPATI HUJSKIM ELEKTRIČARJEM
Ekipe delavcev Elektro Ljubljana okolica Nadzomištva Litija so morale začeti odpravljati napake na daljnovodih že v torek 9.februarja ob enajstih zvečer, ko je začelo na štangarskem koncu drevje omagovati pod težo mokrega snega in se rušiti na žice.
To je seveda pomenilo, da so delavci morali na traso daljnovoda, odkriti, kje je napaka in jo odpraviti. To seveda pomeni pregaziti določen odsek, s seboj pa nositi še opremo in orodje. Še sreča, daje v višjih predelih zapihala burja in sneg osušila, da ni bilo še večjega loma.
Tako seje pričelo, nadaljevalo pa seje po dolini,
POMOČ ODVISNIKOM
Društvo za mlade "PTICA" je neprofitna nevladna organizacija, ki obstaja poldrugo leto, in se ukvarja s preprečevanjem odvisnosti od drog in alkohola na področju Zasavja. Društvo "PTICA" želi pomagati mladim v stiski; dobrodošli so vsi, saj društvo ne postavlja pogojev. Člani društva trenutno delajo na dveh projektih: povezati želijo društvo in institucije, kot so sociala, zdravstvo, šola in policija ter osveščati starše, ki dostikrat ne vedo, da so njihovi otroci odvisni, saj ne opazijo znakov in ne vedo, na kaj morajo biti pozorni. Drugi projekt društva je predstavitev osnovnega pribora za odvisnike, imenovanega Basic Box, ki omogoča varno uživanje drog. Odvisniki od trdih drog se namreč lahko zaradi uporabe sposojenih ali večkrat uporabljenih igel okužijo s hepatitisom, t.j. vnetjem jeter in aidsom. V kratkem bodo izdali zloženko, v kateri bodo predstavili nevarnosti uživanja drog. Opravili pa bodo tudi širšo raziskavo po osnovnih in srednjih šolah, da bodo dobili podatke, o tem, koliko je odvisnikov. Kajti v Zasavju so, v nasprotju z
Nizozemsko, kjer je veliko starejših odvisnikov, uživalci drog predvsem mladi.
Lastnih prostorov društvo še nima, predsednika društva Iztoka Gojkoviča pa lahko pokličete preko mobitela, na številko 041-733-091. Programska zasnova društva je potrjena. Odvisnikom bodo nudili informacije o možnostih zdravljenja, svetovanje, predavanja, delovno terapijo, zapolnitev prostega časa z raznimi aktivnostmi, anonimni telefon. Nekateri odvisniki ne znajo poiskati pomoči. Velik problem pa je tudi to, da se odvisniki tudi po končanem zdravljenju ne morejo vključiti v družbo, ker so stigmatizirani, zaznamovani.
Projekt "PTICE" podpirata Ministrstvo za zdravstvo in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Finančna sredstva bodo pridobivali preko razpisov. Kandidirali so za tri razpise Urada za mladino, poskušali pa bodo tudi pridobiti sredstva pri projektu Phare za zmanjševanje škode na področju uživanja drog.
Društvo želi pridobiti tudi prostovoljce, sploh med učitelji, specialnimi pedagogi in psihologi.
"PTICA" je na sestanku v hrastniškem Delavskem domu organizirala sestanek na temo varnega uživanja drog in organiziranja uživalcev drog v interesne skupine.
Gost sestanka je bil nacionalni koordinator skupin uživalcev drog iz Nizozemske Theo van Dam, kije tudi nosilec projekt "Expertiuse". Theo van Dam je bil deset let tudi sam uživalec drog, zdaj pa že dvajset let dela kot terenski delavec, sedem let pa je koordinator uživalcev drog, ki jo financira nizozemsko Ministrstvo za socialne zadeve.
Van Dam je pokazal način varne uporabe Basic Boxa, ki se ga morajo po njegovem naučiti tudi tisti, ki se z odvisniki ukvarjajo. Osnovni pribor, ki ga bo izdelovalo tudi društvo "PTICA", je sestavljen iz žlice, injekcije, igle, citronske kisline, alkoholne gaze, prostora za odpadke.
Za varno rabo je potrebno uporabiti citronsko kislino, saj le-ta uniči vse, razen čistega heroina. Segreta tekočina se v injekcijo povleče preko cigaretnega filtra. Vsak filter pa ni varen. Nevarno pa je tudi deliti si žlico ali filter. Uporabljale naj bi se injekcije, kjer se igla lahko sname. Kožo je potrebno očistiti z alkoholno gazo. Van Dam je
25. SVEČANA 1999
m ?sinn.a
ko je nekaj deset drevek padlo na daljnovod, ki pelje proti Kresnicam. Padali pa so v presledkih, tako, da so delavci Elektra na isti odsek kar nekajkrat odhiteli, odpravili prekinitev, odšli na drugo lokacijo, pa se spet vračali... in tako celo noč, pa cel naslednji dan in noč.
Pri vsej obilici dela so ugotovili, daje daljnovod iz Spodnjega Loga proti Gračanu tudi polomljen. Tu pa zaradi izjemno težkega dostopa niso šli po trasi, temveč so se odločili do Hauptma-novega Poldeta, po domače Gračanovega, ki je sam na kmetiji, priti čez Mamolj. Seveda je bilo treba najprej ugotoviti, ali je cesta plužena in kako daleč. Do Mamolja so šli Jernej Kos, Janez Forte in Zvone Dušak z Lado Nivo, potem pa so preložili na motorne sani agregat in svež kruh, tako daje Jernej Kos to odpeljal proti Gračanu, ki je bil že pet dni odrezan od sveta, pa takorekoč na dlani ima vso savsko dolino...
Polde Hauptman je povedal, da se je skušal prebiti po snegu že v četrtek proti Mamolju, pa je zaradi teže snega omagal in se vrnil na domačijo. Naslednji dan je poizkušal gaziti še proti Savi čez Smrtnico, pa so mu podrta drevesa to onemogočila.
Za Gračana je še dobro, da mu je podrlo daljnovod, so ga vsaj iskati začeli...
Sicer pa se pokaže, daje Litija pravzaprav z električno energijo slabo oskrbljena, saj je življensko povezana le z Zasavjem po 35 kW daljnovodu, pa še z manjšim, 20kW iz domžalskega konca, ki pa je za oskrbo industrije čisto premajhen. Odgovorni z Elekto nadzorništva pravijo, da bi tu litijska politika morala tudi svoje doreči in tudi storiti. Takžni, ali podobni lomi bi glede na količino drevja in teren
po katerem gresta glavni in pomožni 35kW daljnovod, Litijo popolnoma odrezali...
Tekst in foto MM
HRASINIŠKESNEŽNE RAZMERE
Zimska idila, ki smo jo doživljali v tednu od lO.februarja dalje, bo seveda zelo draga. Denar iz proračuna, namenjen za ceste, kopni hitreje kot zapadli sneg. Komunalne službe so tudi v hrastniški občini delale 24 ur na dan. Glavne ceste so bile očiščene že naslednji dan, vendar večina pločevinastih konjičkov ni mogla na teren, ker jih lastniki še niso rešili izpod snežne odeje. Na cesti že dolgo ni bilo toliko pešcev kot te dni. Potrpeti so morali tudi oddaljeni kraji: tako so se na Kal prebili s snežnimi plugi do sobote, 13.februarja, na Kopitnik pa šele do ponedeljka, IS.februarja. V Drago nad Steklarno so kopali na roke vse do torka, Ib.februarja. Pustni torek jo je zagodel še s snežnimi zameti, tako daje bila tri ure zaprta državna cesta na Marnem pa tudi
Joj, kam bi del!? (foto B.Klančar)
manjše ceste na primer na Bmici je tako zametlo, da z avtomobili niso mogli do hiš.
Kar se tiče elektrike, je bila motena prvi dan, v sredo, v četrtek pa le delno. Podobno je bilo s telefonijo. Če se primerjamo z drugimi slovenskimi kraji, sploh ni bilo tako hudo.
Se pa tudi v Hrastniku jezijo nad cestnim podjetjem Ljubljana, ki so pohiteli z urejanjem ceste do Zagorja, naprej pa kot bi odrezal... Verjetno računajo na zasavsko potrpežljivost, ki pa ima gotovo svoje meje... Iz Hrastnika do Trbovelj so vozili po celo uro in pol. Da ne govorimo, kakšni zastoji so bili na Dolinškovem klancu. V tem času pa so imeli na primer tudi na celjskem območju že v četrtek suhe ceste.
Fanči Moljk
TUDI GASILCI SO SE IZKAZAU
V dneh, ko je sneg dobesedno ohromil Zasavje, so imeli poleg delavcev komunale veliko dela tudi zasavski gasilci. Treba je bilo na pomoč priskočiti delavcem Elektra, predvsem pa posameznim prebivalcem. Še posebej so se izkazali gasilci GD Izlake, ki so med drugim npr. odstranili drevo, ki je padlo na streho stanovanjske hiše, pomagali so nepremičnemu občanu, ki je odvisen od aparatur in sicer s tem, da so priključili agregat in še marsikaj drugega je bilo v preteklih dneh na spisku opravil gasilcev. Tudi potem, ko je sneženje že ponehalo, so imeli polne roke dela, predvsem z odstranjevanjem sveč, ki so pretile iz hiš na mimoidoče pešce. Skratka, gasilci so s temi dejanji še enkrat dokazali, da nanje lahko venomer računamo.
RM.
povedal, daje varneje injicirati v žilo v pregibu komolca in sicer mora biti odprti del igle obrnjen navzgor, proti srcu. Injiciranje proti dlani uniči vene. Prevezo je varneje zatezati z zobmi, saj se v primeru prevelikega odmerka preveza tako razrahlja. V nasprotnem primeru v roki ni več krvnega pretoka in roka lahko odmre. Van Dam je omenil tudi, daje na začetku potrebno vbrizgati le malo, 2 ml, saj lahko v nasprotnem primeru zaradi preveč kvalitetnega heroina pride do predoziranja in smrti. Po uporabi je potrebno očistiti pribor, da bo sterilen pa gaje potrebno deset minut prekuhavati v vreli vodi. Potrebno pa je tudi organizirati redno zbiranje in uničevanje uporabljenih igel, kar po besedah Vere Grebenc iz visoke šole za socialno delo, že počnejo v Kliničnem centru. Opozoriti je potrebno, da ne gre za propagiranje ali navajanje na droge, ampak za nasvet odvisnikom, da se ne okužijo z nevarnimi boleznimi, kot je na primer hepatitis C, ki je neozdravljiv in se prenaša kapljično. V Amsterdamu je namreč kar 80 % odvisnikov okuženih s to boleznijo, za katero sicer obstaja terapija, je pa zelo draga, izvajati pa jo je treba dvakrat letno.
Van Dam je razložil tudi, kako navezati stik z
uživalci, kako doseči komunikacijo in sodelovanje z institucijami. Gojkovič je omenil, da se policija, pripadniki le-te so bili povabljeni na sestanek, a se ga niso udeležili, ne zna ločiti uživalcev od preprodajalcev. Vera Gerbinc pa je povedala, da na Visoki šoli za socialno delo vsako sredo poteka izobraževanje o problematiki odvisnosti.
Urša Kmetec
ZASVOJENOST je bolezen, ki prizadene človekovo telo, duševnost, odnose z ljudmi in sposobnost za produktivno življenje. Večina ljudi misli, da jo povzročajo kemična sredstva, s katerimi se zasvojeni omamljajo, vendar to ne drži. Kemična sredstva oz. droge povzročajo telesno odvisnost, to pa pomeni, da se na poseben način vključijo v telesno presnovo in postanejo nujno potrebna. Zasvojeni človek pa je od svoje droge tudi psihično odvisen. To pomeni, da zasvojeni z omamljanjem obvladujejo svoje čustveno življenje in odnose z ljudmi, se pravi, da se zaradi tega zasvojeni vedejo
bistveno drugače, kot bi se sicer. Potencialni zasvojeni nosijo globoko v sebi duševno bolečino, s katero niso znali opraviti drugače, kot da so jo potlačili. Potlačitev pa bolezni ne odpravi, ampak se težave le spremenijo in v drugačni obliki silijo na plan. Ker so zasvojeni potlačili tako velike dele svoje duševnosti, nimajo dostopa do življenjske energije, zato se pogosto počutijo malodušno in depresivno, to pa je spet razlog za iskanje tolažbe in omame ter za potrjevanje slabega občutka o samem sebi.
Zasvojenost je ozdravljiva bolezen. Toda ni mogoče ozdraveti tako, da bi zasvojenega preprosto poslali na kliniko kot na servis in bi nazaj dobili "popravljenega". Najuspešnejše je zdravljenje po sistemu, ki upošteva človeka kot socialno in duhovno bitje. Zasvojenost je bolezen celotne družine in vsak družinski član mora prezveti odgovornost za zdravljenje.
vir: Peklenska gugalnica. Sanja Rozman, Založba Vale-Novak, 1998
25. SVEČANA 1999
n rtjr.auf:
ANKET4
Kot po maslu se včasih prikrade kakšen znanec, znanka, da skoraj treščite skupaj na ulici. "Hja, hecno, da se nič ne vidimo pa še danes sem takorekoč stiskal pesti, da bi se srečali," že poteka pogovor in v skupnem razgovarjanju se pogledi srečujejo, razvidna je nova obleka, način ličenja je povsem drug, in ko je zunanjih sprememb zadosti, se vljudnostne fraze pomaknejo na področje prijateljstev, službe, šole, razvedrila. Sogovornika pač mikajo novosti, čeprav razne vsakdanje, običajne trače že pozna, tako da razpravlja o vremenu, družini, sestankih. Karseda smešno je, da zanika, da bi se spremenil, pa v hecu rečete, da mu nova obleka dobro pristoji... No, naključno srečani anketiranci pa so pripovedovali o vseh smešnih, (ne)pričakovanih, šolskih, službenih, medsebojnih spremembah.
Tekst in foto: Petro Radovič
Mitja Avdič, dijak iz Hrastnika:
"Fajn
sprememba je, če se zaljubim ali če v šoli ne zahtevajo preveč. Sprememb se ne ustrašim, sploh če kdo
spremeni stil oblačenja ali postane prijetnejši za klepet."
Zdenka Beharič, dipl. ing.
strojništva iz Trbovelj:
"Vsak dan si rečem, da bom pa danes storila kaj drugače, toda včasih se potrudim, včasih pa spet
ne. Pozitivne spremembe imam rada."
Matjaž Mrgole, delavec iz Trbovelj:
"Ljudje težko spreminjajo navade. Rad imam le spremembe, ki so pozitivne in koristne."
Smotrne spremembe
Irena Strniša, brezposelna iz Trbovelj: "Za pozitivne spremembe se je vredno potruditi. Sprememb je veliko, le ne zapažamo jih in nismo jih vedno
pripravljeni sprejeti."
Justina	y.x:
Hanžekovič,	
upokojenka	
iz Trbovelj: "Do	IsJtS Srnam
sprememb	
skušam imeti	w	\
kar najbolj	
pozitiven odnos."	
Saša Barlič, invalidska upokojenka iz Zagorja:
"Četudi si spremembo želim, pa se za to zelo težko odločim. Ni enostavno spreminjati stvari."
Tadej Sotenšek, dijak iz Zagorja:
"Spodbujam pozitivne spremembe in zmeraj je veliko sprememb v okolju, šoli, pri prijateljih."
Sead Čarno, dijak iz Trbovelj:
"Najboljše spremembe so, kadar si nakupiš novih oblek ali čisto nanovo opaziš punco, ki ti je všeč in ti
zaljubljenost vrača.”
Obran Markovič, mizar iz Zagorja: "Nimam preveč rad sprememb, niti glede službe, družbe, načina oblačenja. Pri drugih ljudeh mi je edino všeč, če izboljšajo kvaliteto medsebojnih stikov."
Josip Korimšek, kuhar iz Zagorja:
"Sprememb je veliko. Ni mi pa všeč, če kdo vsiljuje z navado, v kateri se niti sam ne počuti dobro."
Ostoje Kusič, rudar iz Zagorja:
"Od sprememb bi si
nasplošno želel več humorja pri ljudeh. Sicer je pa tako, kot je, kar v redu."
Peter Bregar, kuhar iz Litije: "Če so spremembe dobre in koristne, jih spoštujem. Včasih se tudi na novo družbo le stežka navadiš.”
Nataša Goli, dijakinja iz Gabrovke:
"Naj-
spremembe bi bile, če bi se ljudje več posvečali videzu, super oblačilom in da bi bili
profesorji bolj komunikativni in dostopnejši."
MTiTLfi,i s Mrtr,a
25. SVEČANA 1999
Petra Lipec
"Če še ne veste, ItES se vse vrti oltroy denarja!"
Mi, Slovenci, nimamo dovolj dolgo svoje države in čisto jasno je, da še nimamo vse urejeno. Sploh pa ne tako, kot bi si želeli mogoče malce nestrpni državljani, ki smo zaradi nastale socialno-gospodarske situacije že skoraj izgubili upanje, da bo kdaj bolje. No, ja, vsaj tisti, ki smo bolj pesimistične narave.
Dela ni, zato seveda ni denarja, in če ni denarja, ni muzike. Vse pa bo rešila izobrazba, pravijo modri. Učiti se je treba, saj znanje danes cenijo, in če imaš visoko izobrazbo, ni problema sploh. Vendar pa je, dragi moji, do izobrazbe treba priti. In do te, kot mogoče veste, ne prideš le z brihtno glavo, ampak tudi s polno denarnico.
Ko sem takole razmišljala, kaj neki naj napišem, mi je kapnilo, da kaj o izobraževanju, pa ne le zato, kerje bil šolski minister Gaber pred nedavnim "na tapeti", ampak predvsem zato, ker je ravno čas, ko se izpolnjujejo obrazci za vpis v srednje šole in na fakultete. Težka je odločitev, ta, ki je v marsikaterem pogledu usodna. Težko se je odločiti, predvsem 14 - letniku, kje bo dočakal pokojnino (če bo seveda ime! srečo in jo bo), ne da bi vsak dan preklinjal delo, s katerim si služi kruh.
Tam, kjer dela oče, dela najbrž kmalu ne bo več, zato kakšne "specifične zasavske šole" pri marsikom odpadejo. V Ljubljano, ne le, da je drago, tudi varno ni preveč, saj Slovenija ni več država brez kriminala in nasilja, tega je nasprotno, vse več in več. Za gimnazijske programe pa tudi ni vsak, čeprav bi danes vsi radi delali maturo, ki odpira vrata na fakultete in obljubljen raj izobrazbe. Ne bom vam solila glave, katero šolo si izberite,
Boštjan Grošelj
Najvccja ovira je misel
So ljudje, ki odobravajo spremembe, in ljudje, ki so odločno proti spremembam, saj zahtevajo prilagoditev. Nekateri se namreč niso pripravljeni podrediti novim okoliščinam in odgovarjati na nove izzive. Kaj torej povzroči, da nekdo Z veseljem sprejme spremembo, nekdo drug pa seje otepa z vsemi štirimi? Prav gotovo razlog ne tiči nekje za grmovjem, ampak nekje blizu vsakega izmed nas. Pravzaprav v nas samih. V naših glavah, v naših mislih. Največji zaviralci lastnega razvoja smo mi sami. Ali bomo v naši okolici ustvarili rastišče ali smetišče, je odvisno zlasti od nas samih.
Sprememba vedno pomeni, da se nekaj starega umakne novemu. Novo je pogosto sinonim za neznano, ker se malokdaj ve, kaj novo prinaša. Je pa dejstvo, da tisti, ki začne z neko spremembo, vidi prihodnost bolj jasno od večine, ki vedno stopiclja na mestu in čaka, da se zgodi nekaj nepričakovanega. To večino ovira strah, največji človekov sovražnik. Sovražnik, pri marsikomu prikrito, podtalno delujoč, mnoge primora v pasiven položaj.
V položaj nedelovanja, položaj vegetiranja pri starem. Zato je logično, da ljudje ves čas dobivajo iste rezultate, saj nenehno počno isto, namesto da bi se otresli starih predstav in njih spremljajočih strahov pred novim. Preprosto, a tako malo upoštevano je zrno resnice, za katerim se skriva spoznanje modrih. Glasi se: "Če boste vedno delali, kar ste delali doslej, boste vedno dobivali, kar ste dobivali doslej." Če smo z nečim nezadovoljni, vendar ničesar ne spremenimo, da bi se nezadovoljstva znebili, bomo nezadovoljni še naprej.
Sliši se preveč preprosto, da bi bilo res. Težko je dojeti pomembno
osnovnošolci, saj imate takšnih in drugačnih nasvetov najbrž dovolj, rekla bom le, da izberite predvsem po vaši presoji, saj če ste le malo kritični, veste, zakaj in koliko ste sposobni.
Kot sem že v uvodu omenila, v resorju ministra Gabra še ne vedo točno, kaj bi spremenili in kako bi to storili, dejstvo pa je, da so nam maturo zopet uvedli in daje najbrž ne bodo ukinili. Vsaj nekaj česa še ne. Žalostno je le, da že osnovnošolce obremenjujejo s takimi testi, ki jih še štiri leta starejša duša težko prenese. In slab dan na maturi vam lahko uniči ali pa vsaj otežkoči dobršen del prihodnosti. Čeprav je dejstvo, da maturo malce prepihujejo, je veliko odvisno od točk, kijih na tem "preizkusu zrelosti" zbereš. Vse pa tudi ne. Danes so fakultete organizirane tako, da v okviru rednega študija sprejmejo zelo malo dijakov, ostalim pa dobrodušno ponudijo izredni študij. Ta pa, kot najbrž veste, stane. Pa ne malo. Cifre se sučejo tam od 200.000 - 300.000 SIT, najraje v enkratnem znesku. Dragi mladi starši, najboljše, da kar odprete študijski fond za vašega otroka, saj kot kaze, bodo slej ko prej fakultetne šolnine nekaj čisto normalnega.
In ker mi, kot vedno, že zmanjkuje prostora, da bi še razglabljala, zakaj je tako kot je, naj le rečem, da dobro razmislite, kaj boste, ko boste veliki in če bi radi študirali, si kar danes dajte kaj "na stran". Univerza namreč ^vi od naših šolnin in profesorji od honorarjev knjig, brez katerih ne narediš izpita. Vendar naj vam to ne vzame poguma. Še vedno velja, da več kot znaš, več veljaš. Odločitev pa je, seveda, vaša.
sporočilo, ovito v navidez enostavno ugotovitev. Ugotovitev je morda preveč surova, zato se zdi težko verjetna. Tudi resničnost je surova, vendar jo prepogosto zavijamo v celofan lažnosti, za'katero se skrivamo z namenom tolaženja samih sebe za nemoč, da iz svojega življenja napravimo tisto, kar si zaslužimo, česar smo vredni. Pa ne, da bi bili zgube. Smo ljudje, torej bitja z vsemi potrebnimi talenti, ki vodijo v uspešnost. Le odtočiti se je treba, na katero stran bomo stopili. Večina se odloči za lažjo, a dolgoročno uničujočo pot izgovorov. Bojijo se sprejeti življenjske izzive, Zgrabiti vsak trenutek življenja s trdnim prepričanjem v svojem srcu o tem, da zaslužijo spoštovanje, da zaslužijo srečo in uspeh.
Takšno ravnanje niti ni čudno, ko pa okoli nas kroži toliko negativnih informacij, ki človeka spremljajo kot strup, ki počasi spodjeda njegovo samozavest. Že od otroških let nas t. i. odrasli in boljši ponižujejo, čeprav so iskreno prepričani, da delajo dobro, saj so jih tega vendar naučili 'odrasli in boljši'. Začarani krog ujetosti v strah torej drži večino v defenzivi, le manjšina zbere dovolj moči, da se postavi zase. Da stopi v akcijo, s čimer vzame edino učinkovito zdravilo proti strahu. Katero stran bomo izbrali, je svobodno prepuščeno naši lastni odločitvi.
Kdor je pošten do sebe, se ne more slepiti, da so za njegove težave krivi drugi. Vsak je sam odgovoren za svoje življenje, zato je izgovarjanje na slabe ljudi in neprimerne okoliščine pesek v lastne oči. Izgovarjanje na druge pomeni, da se ne posvečamo sebi, ne prisluhnemo temu, kar nam pravi naša notranjost. Spomnimo se najprej nase, če želimo spremembo na boljše!
25. SVEČANA 1999
•i J »	^ »-*•
j.jj, itj \t f| ii
Mag. Jože Andrej Čibej
Kakovost sc vzgaja in prilagaja
Je dobitnik letošnje trboveljske nagrade - priznanja Tončke Čeč -katero podelijo vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku. Prejel je jo za dolgoletno in prizadevno soustvarjanje kulturnega utripa v Trbovljah in s tem tudi sodelovanja v raznih kulturnih prireditvah in gledaliških predstavah, za katere pravi, da mu zadnja leta ostaja bolj malo časa. Vendar kljub temu, daje večini poznan kot predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in njeni Visoki poslovni šoli, kjer poučuje predmete: Poslovna matematika, Finančna matematika in Sistemi za podporo poslovnemu odločanju, ga mnogi poznajo tudi iz časopisnih člankov v strokovnih revijah in tedniku Mladina, kot urednika PIRS-a, vodil je več menedžerskih šol na CISEF-u, izdal več učbenikov in drugih knjig, najbolj ponosen pa je na poljudno knjižico Kako banke računajo obresti in knjigo Matematika za računovodje in finančnike, katere seje prodalo približno 7000 izvodov. Med drugim je tudi član več tujih znanstveno-strokovnih organizacij ter aktiven v upravnem odboru Banke Zasavje. Sicer pa pri ljudeh spoštuje poštenost in pridnost, veselje ima s svojimi tremi otroki in rad spremlja sodobno slovensko literaturo.
Kdaj ste začutili veselje do igranja?
Že v osnovni šoli sem pričel z igranjem, od leta 1968 pa sodeloval v Gledališču Svoboda Center Trbovlje, kije imelo vedno kakšno mladinsko gledališko skupino. Pokojni Rado Češnovar je gimnazijce vedno angažiral za gledališke predstave, s katerimi smo veliko gostovali. Kulturna dejavnost meje vseskozi zanimala.
Ste imeli kdaj tremo na odrskih deskah?
Nekaj treme je treba, saj ravnodušje naredi zadevo bodisi preveč "ploščato" bodisi preveč samozavestno. Neka fraza pravi, da ni velikih in malih vlog, ampak da so le veliki in mali igralci. Z amaterskimi gledališkimi izkušnjami je o igralstvu morda težje govoriti, ker se zdi neprimerljivo z velikimi igralskimi dosežki. Spominjam pa se anekdote iz časov, ko smo pripravljali Švejka. Igralec, ki je v celotni predstavi izrekel le deset stavkov, bi moral izjemno razburjeno priteči na oder, ker mu je Švejk ukradel psa. Ta pa je naravnost s stoičnim mirom prišel na oder in rekel: "Kje je moj pes?"
Ste površni v medsebojnih stikih ali zmeraj premislite, kaj boste rekli?
Tudi žal mi je že bilo, če sem kakšno zadevo rekel. Toda ne obremenjujem se s tem, da bi moral
vsako stvar zelo globoko premisliti, predenje izrečem.
Imate predsodke glede tega, koliko se ljudje posvečajo zunanjemu videzu in s tem tudi odnosom do soljudi?
Po definiciji ne dam dosti na "zunanjo lupino". Je pa res, v kakšnih primerih ravno zunanja pojavnost omogoča prvi stik, kar je najbolj očitno v gledališki dejavnosti. Zlasti za mlado publiko so za doživljanje čarobnosti in vznemirljivosti v gledališču, scena in kostumi ravno tako pomembni kot kakovost besedila. Po drugi strani je pa jasno, da bolj ah manj celo življenje igramo. In v tistem toku, v katerem plavaš, mora vsakdo na nek način optimirati svoje stike tudi z ostalimi. Zato je način sporočanja, ki se ga naučiš v gledališču - od tako imenovane "govorice telesa" do komunikacij verbalnega tipa - gotovo koristen. Tudi pri predavanjih mi zelo koristi.
Menite, da so nekateri ljudje bolj fleksibilni v medčloveških kontaktih?
Ja, gotovo. Imam nekaj znancev, za katere potrebuješ nekaj let, da jim takorekoč "zlezeš pod kožo". Nekateri so izrazito introvertirani, jaz pa se na kakršenkoli način nerad vsiljujem. Včasih sem tudi v dilemi, češ, ah sploh skušati komu kaj reči in tragedija tega je, da prevečkrat prepuščamo stvari, ne da bi bili
kakorkoli dejavni. Kar pa ni vedno najboljše.
Ali kdaj rečete, da kaj storite narobe oziroma ali se le stežka odvrnete od nečesa, kar počnete napak?
Pravim, daje hudič skrit v detajlih. Dobro je že to, da se zavedaš napak in jih skušaš minimizirati. Najbrž ima marsikdaj človek občutek, da je tisto, kar dobi za stvar, manj vredno od napora, ki ga vloži v delo.
Uidi v matematiki je veliko igre - bi potemtakem rekli, da ste potrpežljiv človek?
Žena tega ne bi priznala, mama še manj. Matematika je znanost, ki je tudi umetnost. In relativno hitro sem začutil in naj mi bo domišljavost oproščena, da ne morem biti Bach ah Beethoven, da pa poskušam biti Pogorelič. Ocenil sem pač svoje sposobnosti za ustvarjanje novega v matematiki in ugotovil, da bom težko uspešen. Da pa imam možnosti postati dober učitelj, ki ta znanja posreduje drugim. Torej, če konkretiziram metaforo - če že ne morem biti skladatelj, ki piše novo glasbo, sem še vedno lahko dober pianist, ki jo izvaja.
Bi rekli, daje delo finančnika, ker se pač vedno "giblje v velikih številkah", naporno?
Ja, je. Pa ne samo zaradi številk, ampak zaradi odgovornosti, ki jo te številke nosijo. V svojem izobraževanju sem bil ves čas naklonjen tako matematiki kot ekonomiji. Vzporedno sem
doštudiral matematiko in ekonomijo. Predno pa sem končal ekonomijo, sem se vpisal na tretjo stopnjo matematike in magistriral iz matematike. Prav tako sem podiplomski študij opravil iz operacijskega raziskovanja na ekonomski fakulteti. To plutje po dveh rekah me pač vedno zanima. Čeravno je slaba posledica tega, da nisem potem nikdar našel prave energije, da bi se zares lotil poglobljenega dela - disertacije v matematiki. Začel pa sem pisati srednješolske učbenike za poslovno matematiko na ekonomski srednji šoli, izdal poljudno knjižico Kako banke računajo obresti, med pomembnejšimi deli je tudi knjiga Matematika za poslovneže. Najbolj aktivno se ukvarjam s finančno matematiko, ki po vsebinski plati povezuje elemente ekonomije in financ, po tehnični plati pa matematike.
Je pri matematiki uspeh odvisen tako od razlage kot od količine vaj?
Gotovo in če kje, potem v matematiki povsem drži, da le vaja naredi mojstra. Matematika je veda, ki ima nekatere zahtevne teoretske razlage in načelne rešitve, potem je pa predvsem "hands on" zadeva, kjer je treba narediti veliko veliko vaj. Vsi, ki so naredili srednjo šolo, vedo, daje veljalo, da si šele potem, ko si naredil štiristo integralov, lahko rekel, da jih znaš. Kakšna druga snov pa zahteva manj vaj in več razmišljanja. Za ekonomijo pa
.iTth DTirjTi
25. SVEČANA 1999
je bolj od integralov pomemben verjetnostni račun.
Ali res?
Seveda, kajti če ne poznate strukture sistema, v katerem se gibljete, velikokrat ne poznate tudi vrednosti parametrov, ki določajo vrednost. Tudi Arabce je treba poznati, če jim hočete prodati izdelek. Ta tip modeliranja je uporaben in to je tako imenovana "what if' zadeva oziroma kaj se zgodi, če ga tu ali tam požgečkaš in ali se kaj bistveno kvalitativno drugače obnaša. V ekonomiji je precej takšnih teorij in recimo teorija katastrofe govori o tem, da lahko povsem nepomembna zadeva povzroči izjemno spremembo. Banalen zgled za to je cenzus, ki določa, kdaj ste opravičeni do finančnih olajšav in kdaj ne, pri čemer vas na primer, če zaslužite 100 tolarjev več, kot je cenzus, postavi v višjo tarifo, kar je za vas lahko "katastrofa". Podobne so tudi cene po trgovinah, ko naprimer prodajo več čevljev po 9.990,00 tolarjev, tistih za 10.000,00 tolarjev pa ne. Ljudje so včasih bolj občutljivi za malenkosti, kar je za ekonomista zelo pomembno.
Menite, da dobiček pogojuje kakovosten izdelek oziroma kdaj govorite o kakovosti?
Kakovost je kompleksen pojem. To, kar v menedžmentu pomeni kakovost, je nekaj, kar se izoblikuje v percepciji tistega, ki to kupuje. Ob vseh akcijah in procesih celovitega obvladovanja kakovosti je osnoven korak: razmisliti, kakšno kakovost in za kakšno ceno oziroma glede na stroške in donose ugotoviti, kaj se splača in kaj ne. Iz naših izkušenj je bilo zelo tipično dejstvo, da se podjetja niso dobro zavedala tega, da so neke stvari, ki se njim zdijo silno koristne, popolnoma nekoristne za kupca. Kajti štos trženja je v tem, da stvari niso take, kot so, ampak so take, kot jih potencialni kupec vidi. Izdelek mora sovpadati s kupčevimi interesi. Pridobivanje ISO standardov je zelo koristno in nujno, saj postopek teh ISO standardov zelo natančno definira neke procese in spremljavo procesov ter možnost kreditibilnega iskanja vzrokov za odstopanja. Eden ključnih korakov pri tem je sprotno spremljanje procesa, da lahko v primeru napake to tudi rešite. In
proces urejanja zadev v podjetju je vsaj tako pomemben kot končni rezultat.
Za gospodarstvenike so menda izziv podjetja, ki šele prihajajo na dan - ali tudi za vas velja takšno poslovno odločanje?
To težko nasplošno rečem. Res pa je, če gledate gibanje delnic na ameriškem trgu, so izjemno rast doživela podjetja, ki se šele pojavljajo. Nove tehnologije, ki se pojavljajo, so prav gotovo izjemno zanimive. Vendar se gospodarsko stanje v neki državi težko meri s temi "špicami". Strinjam se, daje treba podpirati razvoj vrhunskih tehnologij, vendar imamo pri nas še dosti dela z najobičajnešim zmanjševanjem stroškov pri osnovnih poslovnih funkcijah. Zaradi predsodkov je marsikdaj prenos znanstvenih rezultatov v prakso celo težji od njihovega doseganja.
Katerim stvarem, prireditvam zlasti namenjate pozornost?
Če bi me ljudje površno ocenjevali, potem bi rekli, da sem zapečkar. Večino stvari počnem kot član Lions kluba. Sodelujem v kulturnih prireditvah, čeprav je moja aktivnost bolj na manjših nastopih. Sem precej v družinskem krogu, veliko poslušam glasbo 60-ih in 70-ih let ter relativno dosti pišem razne strokovne članke.
Ali spremljate dnevna dogajanja?
Če odštejem tistih deset odstotkov časa, ko pri delu potrebujem popolno tišino, je radio ves čas vključen. Redno berem nekaj časopisov in spremljam informacije na TV in Internetu. Rekel bi, da sem dovolj informiran, kolikor je zunanji opazovalec, ki ni posvečen v ozadju dogodkov, pač lahko.
Se vam zdi, da so si generacije študentov zelo različne in česa pogrešate pri zdajšnjih študentih?
Morda so zdajšnji študenti med seboj bolj konkurenčni in je bolj v ospredju ambicioznost. Po nekaterih plateh so študenti bistveno bolje pripravljeni, kot so bili včasih. Opažam pa, da jim precej manjka splošnega znanja in niso načitani. Lahko mi kdo očita, da pogrešam znanje, ki je potrebno za reševanje križank. Kljub temu,
da se specializacija znanja začne prej kot včasih pa manjka sposobnosti za globalno vmeščanje znanj v nek mozaik. Razpon študentov pa je tako po sposobnostih kot po socialnem izvoru izjemno velik. Zadnja leta pretežno predavam na Visoki poslovni šoli, ki je mogoče za pol številke v štartu manj zahtevna, vsaj po tej plati, da za vpis ne zahteva mature, ampak zaključni izpit. Najbrž sedanje študentske smetane "na vhodu" ne poznam, ampak govorim o smetani po srednješolskem uspehu, čeprav jih ima 70 odstotkov tudi na Visoki poslovni šoli opravljeno maturo. Tu se pač kaže, da je razpon interesov zelo velik. Zanimiva zame je bila ugotovitev, da seje od L do 3. letnika poročila kopica študentk in da si študentje bolj urejajo družinsko življenje. Dosti je takih študentov, ki pridejo in rečejo, češ, jaz imam pa svoje podjetje in prosijo za nasvet. Kar je zelo zanimivo, ker se kakšno diplomo tako bistveno lažje naredi, kot pa če nekoga natlačiš s knjigami in le po možnosti dobi še kakšen podatek od kakšne firme.
Imate radi spremembe in kakšne?
Nekatere spremembe imam rad. Gotovo mi je vrednota, da mi kak dan ni treba v Ljubljano in po tej plati mi je internet ena najbolj dobrodošlih sprememb v zadnjih letih. Da se zvečer po TV-dnevniku vsedem in prek interneta razpošljem domače naloge, ki sem jih tačas opravil čez dan. Tudi z nekaterimi podjetji sem tako sodeloval. Ta tehnološka sprememba mi je olajšala zapravljanje časa na transportu.
Kateri film vas je navdušil?
Zelo težko se odločam med filmi, v kino grem redko, kakšne starejše filme si pa rad ogledam. Recimo Peckinpahovi Slamnati psi so mi še vedno všeč. Med igralci pa mi je Dustin Hofmann nasplošno precej domač. Pritegnejo me filmi, ki niso prazni, imajo neko sporočilno vrednost in niso hermetično zateženi. To so tudi filmi, ki me nekako izbezajo iz lupine.
Ali kdaj presenetite, recimo za 8. marec?
Da, vendar tega ne počnem sistematično. Ostri roki v stilu, da je danes še čas, jutri je pa prepozno, so mi zoprni. Vendar se trudim, da ne bi zanemarjal praznikov in s tem tudi pozornosti.
Kaj vas osrečuje?
Zadovoljstvo po dobro opravljenem delu.
Vas je težko nasmejati?
Ne, sploh ne.
Čemu se zlahka in čemu težje prilagajate?
Zlahka se prilagajam spremembam v ritmu dela in kadar urnik za cel dan pade v vodo, se zlahka reorganiziram. Problem pa je, da ne znam skriti, če so mi kakšne stvari zoprne.
Si kdaj preberete horoskop?
Pogledam vsaj toliko, da vidim, če imajo prav tisti, ki trdijo, da imam vsaj devetdeset odstotkov lastnosti, ki jih ljudje pripisujejo mojemu znamenju - devici. Če je horoskop spretno napisan, je lahko "delno resničen" za vse, ki ga berejo, in če napovedi ljudem utrjujejo samozavest - kaj hočete lepšega?
Petra Radovič
25. SVEČANA 1999
J. I i i
. £ fr (i 7.
ERVIN FRITZ V KNJIŽNICI TONETA SELIŠKARJA
V trboveljski knjižnici Toneta Seliškarja so v četrtek, 18. februarja gostili priljubljenega pesnika Ervina Fritza, ki je povezan tudi z Zasavjem, kot je opozoril voditelj razgovora Roman Kukovič. Iz Zagorja je bil doma namreč njegov oče.
Ervin Fritz živi v Ljubljani in je že od leta 1980 dramaturg in urednik radijskih iger za otroke na Radiu Slovenija. V tem delu združuje oba svoja poklica -pedagoškega in študij dramaturgije na AGRFT. Pred tem je bil zaposlen na TV in v MGL. Sicer pa se je Ervin Fritz rodil pred 59 leti v Preboldu in v Celju končal učiteljišče. Pesnil je že takrat in marsikdo je verjel, da se bo postaven, romantičen in klen mladenič - ukvarjal seje s športom kot večina učiteljiščnikov -uveljavil v slovenski poeziji. Šal, ki gaje vedno nosil okrog vratu, je simbolično govoril, da se v njem skriva pesniška duša. To je slovenska javnost spoznala že leta 1967, ko je izšla prva pesniška zbirka Hvalnica življenja. S svojim načinom pisanja, ko nagovarja tudi male ljudi s svojo poezijo vsakdanjosti, kot se je izrazil priznani kritik, sije pridobil širok krog občudovalcev. In potem so se vrstile na štiri, pet let nove zbirke, ki so vedno presenečale s svojo poštenostjo, duhovitostjo, življenjsko energijo...
Tu in tam zasledimo v pesmicah kraj Trbovlje ali znane priimke izpod Mrzlice. Ervin Fritz je povedal, da pozna te ljudi, ki so ostajali v svojih kajžah sami, ker je v bližnji Mariji Reki preživljal pedagoško prakso. Tudi Trbovlje pozna, ker so v mladih letih s prijatelji prirejali literarne večere. Hodili so tudi v druge kraje - vse do Jesenic. Še zdaj mu je težko ob misli na prijatelja Leopolda Hočevarja, trboveljskega slikarja, ki je premlad umrl in ni mogel izpovedati vsega, kar je želel.
Na vprašanje, če je imel ob zbirki Dejansko stanje kakšne težave s cenzuro, je dejal, da ne. Družbene napake, ki jih je razkrival, je presadil npr. v Čile in nihče mu ni nič mogel. Tudi drugi so počenjali tako. Niso pa mogle iziti v tem času na primer knjige o Golem otoku ali Dachauski procesi.
Spregovoril je tudi o zbirki pesmi Črna skrinjica, ki je izšla v prelomnih časih. To so bili živčni časi, vrenja v deželi, napetosti na relaciji Ljubljana - Beograd. Po štiri ure na dan so brali časopise. Vendar ni pričakoval, da se bo vse skupaj sprevrglo v zahodno demokracijo. Želel sije socializem s človeškim obrazom.
Zbirko Minevanja je posebno lepo sprejel ženski svet, saj so v njej nežne ljubezenske pesmi - tudi iz prejšnjih zbirk. Ker jih je pisal v težkem obdobju svojega življenja - ob smrti svoje prve žene - pesmi redkokdaj vzame v roke. Vendar je za Fritza značilno, da tudi v poeziji minevanja zna poiskati ironično noto, skoraj humor.
Z zbirko pesmi Svet v naprstniku je osvojil otroke. Zanje je že prej napisal precej radijskih iger pa slikanico in tudi v pesmih za odrasle se večkrat odraža njegov ljubezniv odnos do najmlajših. Slovenska otroška poezija je bogatejša s to zbirko, kar lahko ugotovimo že v nekaj verzih na primer pesmice Eskimi:
Pri Eskimih je navada, da do otrok niso nikoli surovi.
In če se imata Eskim in Eskimka rada, se podrgneta z nosovi.
Na tem srečanju s pesnikom seveda ni bilo mogoče obiti njegove zadnje knjige Favn s podnapisom Pesmičice kosmatičice. Lahko bi rekli, daje zbirka ljudskih kosmatih pesmi Klinček lesnikov iz leta 1981 dobila brata. Tudi za Fritzeve kosmatičice bi lahko rekli, da so "sad radoživega slovenskega duha, ki je umesil pesem, živo poskočnico, vso iz mesa in od tega sveta." Le kako si je upal? "To si lahko privošči le starejši človek," pravi Fritz. "Sproščeno pisanje o seksualno provokativnih pesmih mi pomeni osvobajanje človeka. To je tudi naloga literature. Stvar, ki zbuja strah, je manj strašna, če se izreče. Slovenci smo na tem področju zelo zavrti, kar je posledica tradicionalne krščanske vzgoje. Celo v slovarjih ni vseh seksualnih besed, ki so v rabi. No, meni je bilo v veliko veselje napisati lažjo reč - po vseh hudih temah..." Pojasnil je še, da je ponekod začel s kakšnim ljudskim verzom in ga nadaljeval po svoje. Ali s pregovorom. Tudi kakšne besede iz Prešernovih kosmatink je porabil in razvil novo pesem. Pavčkova spremna beseda je navdušujoča, saj so "pesmi resnična novost in vesela norost..."
Poglejmo, na primer, "kaj štrli in reži”:
Gorenjcu v hlačah štrli cepin drvarski.
Gorenjki pod kiklo reži cekar mesarski.
Na večer z Ervinom Fritzem so prišle, poleg številnih prijateljev njegove poezije, tudi njegove sošolke in sošolec z Dola, Hrastnika in Trbovelj. Obudili so spomine na dijaška leta, ko so še malo posedeli, in knjižničarke so presenečeno in z zanimanjem ogledovale zbirko pesmi Dva iz leta 1960, ki jo je prinesel eden izmed sošolcev. Pesnik se spominja: "Knjižico pesmi sva izdala v samozaložbi s kritikom Andrejem Inkretom, prijateljem, ki je takrat pesnikoval pod psevdonimom Vid Korar. Matrice so bile takrat tako drage, da sijih na učiteljišču nismo mogli privoščiti. Izšla je na celjski gimnaziji, bogati' pa jo tudi pet ilustracij takrat osemnajstletnega prijatelja Leopolda Hočevarja..."
Srečanje v knjižnici Toneta Seliškarja je bilo prijetno. Pesnik je tak, kot ga poznamo iz poezije -odprt, direkten, na trenutke hudomušen in duhovit. Iz klenega mladeniča je dozorel klen gospod. Niti najmanj vzvišen. Še to ga bo treba vprašati ob kaki drugi priložnosti - če še vedno rad nosi šal.
Fanči Moljk Foto: Tihomir Pinter
na arinim.
25. SVEČANA 1999
NA OBISKU PRI IOŽETU KAJBIČU
Jože Kajbič seje rodil leta 1944, kot najstarejši izmed štirih otrok, v rudarski družini na mali kmetiji v Kotredežu, kjer z ženo in hčerko živi tudi sedaj. Po končani poklicni šoli se je vpisal v srednjo prometno šolo in jo tudi uspešno dokončal. Že več let je zaposlen v trboveljskem Rudisu. Trenutno opravlja delo vodje trženja. Dela predvsem na projektih rudarstva in energetike. Širši javnosti je postal poznan v času lokalnih volitev, saj je bil eden izmed treh kandidatov za župana Zagorja. Za župana ni bil izvoljen, je pa postal član občinskega sveta, kamor seje uvrstil s podporo ljudske stranke, katere član je in seveda volivcev.
Pred porušeno Ljubljansko banko v Mostarju.
Bili ste kandidat SLS za zagorskega župana. Mislim, da ste tako vi kot vaša stranka pričakovali več. Ste z rezultati volitev razočarani?
V politiki je tako, da razočarani odnehajo oziroma se s politiko ne ukvarjajo več. Tako sam, kakor tudi stranka sem pričakoval nekoliko boljši volilni rezultat, vendar volivci so tako odločili in tako naj bo.
Ste svetnik v občinskem svetu Zagorja, kjer ima LDS veliko večino. Verjetno boste težko uveljavili program SLS, saj imate v 25.članskem svetu le dva člana, razmišljate o povezovanju pomladnih strank oziroma o tem, da bi skupaj predstavljali neko alternativo sedanji občinski oblasti?
Kot stranka si že dalj časa prizadevamo, da bi tudi mi aktivneje odločali o razvoju občine. A, če ima neka stranka takšno večino v svetu kot LDS, je težko uveljavljati program. Upam, da bo s strani LDS dovolj posluha za naše (dobre) predloge. Glede povezovanja s pomladnimi strankami pa toliko; ko je želja po sodelovanju prisotna pri vseh treh,
do povezovanja pride sorazmerno hitro. Mislim, daje v sedanji sestavi oziroma v tem mandatu želja po sodelovanju izrazitejša kot v preteklosti.
Še zadnje politično obarvano vprašanje. Menite, da je SLS v Drnovškovi vladi v podrejenem položaju? Nekako se zdi, da je mnogokrat preglasovana (zadeva Barbara Brezigar, obrambni minister...).
Ko pride v vladi do glasovanja, je rezultat v korist LDS, ki ima več ministrov kot SLS. Kljub temu menim, da v nekaterih zadevah SLS kar dobro uveljavlja svoj program.
POTOVANJE PO PORUŠENI BOSNI
Kolikor vem, ste, lahko bi tako rekli, »vojni poslovnež«? Lahko obrazložite?
Med vojno, kije divjala v Bosni, sem kar nekajkrat poslovno obiskal to področje. Moram omeniti, da moja družina ni bila najbolj navdušena, ko sem se odpravljal na »vroče« ozemlje nekdanje jugoslovanske republike. V začetku 1996, ko smo ponovno začeli sodelovati s porušeno državo, sem se mudil v Tuzli, v Mostarju, kamor so nas povabili v želji po obnovi
povsem porušenega mesta, predvsem pri železnicah in tudi v drugih mestih.
Od blizu ste si ogledali, kako izgledajo porušena mesta. Kakšni so bili ob tem vaši občutki?
Tistim, ki so vodili osamosvojitev Slovenije oziroma aktivno sodelovali pri tem, gre vsa zahvala, da Slovenija ni doživela podobne, tragične, usode ali katastrofe, kot Bosna. Ko sem prvič potoval proti Tuzli so bile najbolj zastrašljive številne policijske, vojaške kontrole sestavljene iz različnih narodnosti. Avtocesta je bila praktično neprevozna, a nekako smo se le prebili do cilja. Tudi mostovi so bili večinoma porušeni, tako da smo preko rek potovali kar z nekakšnimi splavi. Iz vseh strani je bilo slišati streljanje in ob tem je zelo težko ostati ravnodušen.
Kaj je tisto najgloblje kar vas je prizadelo oziroma tisto kar ne boste nikoli pozabili?
Zelo so se mi vtisnila v spomin razna pričevanja tam živečih ljudi, ki so tako ali drugače preživeli vojno vihro. Zelo strašljiv je bil pogled na vse porušene hiše, kjer so bila, vsaj tem kjer so še živeli ljudje, okna obložena z lesom. Ljudje so dobesedno vsa ta leta živeli v kletnih prostorih. Zanimiv dogodek sem doživel na neki bencinski črpalki, kjer mi je dal uslužbenec črpalke v roko ročko, da sem lahko napolnil rezervoar, sam pa se je skril za hlode, da bi bil na varnem, če bi se začelo streljanje. Sicer pa je bilo na cestah zelo malo osebnih vozil, veliko več je bilo tankov in drugih vojaških
transporterjev.
Bili ste tudi v Mostarju. Vaš vtis?
Vzhodni del mesta, kjer so živeli predvsem Muslimani, je bil povsem porušen. Neverjetno kaj so storili s tem nekdaj lepim in urejenim mestom. Tudi znamenitemu mostu niso prizanesli. V mestu je v začetku leta 96, ko sem bil tam, živelo le malo civilnega prebivalstva. Pa še tisti so bili večinoma starejši. Bilo pa je mnogo vojske in policije. Na vsakem koraku. Kot zanimivost naj povem, da so imeli policijsko uro, torej prepovedano gibanje po mestu po 22.uri. Kakšne težave si nakoplješ, če seje ne držiš ali nisi pravočasen sem tudi sam doživel. Kar dve uri nas je policijska patrulja »masirala«, ko nas je nazadnje le izpustila iz svojih rok.
Ko ste se kasneje vračali v Bosno ali je bil opazen napredek?
Napredek je viden. Gradi se infrastruktura, od cest, mostov do železniških prog. Predvsem v večjih mestnih središčih seje začela tudi postopna obnova porušenih hiš in ostalih objektov. Življenje se v porušena mesta vrača. Počasi, a vendarle.
Da je Rudis tudi med vojno vzdrževal z Bosno poslovno sodelovanje, je verjetno sedaj, ko je mir, prednost?
Zagotovo si s tem Rudis ni zaprl vrata.
Vaš hobi?
Kolikor mi čas dopušča, zelo rad pogledam v notranjost avtomobila. Tudi kaj popravim, če je potrebno.
Tekst Igor Goste
25. SVEČANA 1999
jr.77,j. j.n f? rj.CjT.r:
KULINARIČNO
Flancatov, ocvrtih mišk in krofov, čokoladnih in marmeladnih ali pa takih z jajčno kremo ste se verjetno že najedli in preobjedli. Čas je, da svojemu želodcu privoščite malo počitka. Nekateri si boste privoščili post, lahko pa se odločite za srednjo pot in preizkusite nekaj receptov, ki so preverjeno dobri in okusni, pa še hitro so pripravljeni.
Namesto jajc, salam, sira in džemov za zajtrk za spremembo poskusite Originalni Bircher-Bennerjev musli. Kupljeni in že pripravljeni musliji se z njim sploh ne dajo primerjati, kajti tako dobrega muslija še niste jedli.
Sestavine (količina za eno osebo): 1 žlica ovsenih kosmičev, 3 žlice vode, 1 žlica jogurta, 1 žlica medu, 1 žlica sesekljanih orehov, lešnikov ali mandljev, sadje (npr. banane, jabolka, breskve) Kosmiče namočimo v vodo za najmanj 20 minut ali čez noč. Namočenim kosmičem primešamo jogurt in med. Nastrgamo ali narežemo sadje, vse skupaj zmešamo. Potresemo z orehi, lešniki ali mandlji. Pripravimo lahko vse vrste svežega sadja, poleti vse jagodičevje, prav tako češnje, slive, marelice, vse južno sadje, zimsko inačico pa lahko pripravimo tudi s
suhim sadjem, ki ga prej namakamo.
Za kosilo ali pa za večerjo si lahko pripravite Rdečo peso v solati.
sestavine: 2 gomolja pese, jabolko, žlica kisa, 2 žlici olja, žlička gorčice, sol, česen
peso in jabolko nastrgamo, dodamo polivko iz kisa, olja, gorčice in pustimo stati pol ure.
Še malo in zime bo konec, zato bo Spomladanska mešana solata s skuto in orehi kot nalašč, da si jo privoščite.
sestavine: J dag mladega korenja, 5 dag kumaric, 5 dag kuhanega graha, nekaj listov zelene solate, 5 dag regrata, majhna čebula, jabolko, pol jogurta, žlička olja, 2 dag orehov, žlica kisle smetane, 3 dag skute, sol zeleni solati dodamo nastrgano korenje, grah, regrat, narezane kumare, orehe, skuto ter dobro premešamo. Dodamo jogurt, zmešan z drobno sesekljano čebulo, jabolkom, kislo smetano in soljo. Prelijemo solato in ne mešamo več. Če kakšno sestavino spustimo, ne bo okus nič slabši.
Kaj pa juha? Porova juha z ovsenimi kosmiči ni nič posebnega, je pa dobra, sestavine: 1 1/2 l vode, 3-4
krompirji, 4 žlice masla ali olja, 2 korenčka, 1 por, 3 žlice ovsenih kosmičev, beli poper v zrnju, timijan ali šatraj, sol
Por narežemo na kolobarje, krompir olupimo in narežemo na tanke rezine, prav tako korenje. Narezan por popražimo na maslu, dodamo korenje in nazadnje kosmiče. Medtem 10 minut kuhamo krompir; nato stresemo k njemu popraženo zelenjavo s kosmiči, začinimo, pokuhamo in ponudimo.
Rdečih redkvic sicer še ni na trgu, pa vseeno: Juha iz redkvic, ki je zelo osvežilna in vsebuje precej železa.
sestavine:? 1/2 I vode, 3 šopki redkvic z listi vred, 4 krompirji, 3 žlice olja, 1/2 čebule, sol, nastrgan ingver, 3 žlice ovsenih kosmičev, korenina hrena, nastrgan sir redkvice narežemo, redkvičine liste operemo, poparimo z vrelo vodo in jih sesekljamo. Krompir olupimo in narežemo na drobne, tenke rezine. Na olju prepražimo čebulo in krompir. V vrelo vodo stresemo najprej popražen krompir s čebulo, nato pa še redkvičine liste in ovsene kosmiče. Začinimo in pokuhamo. Juho ponudimo z nastrganim hrenom, narezanimi redkvicami in sirom.
Krompirjeva pogača je primerna za samostojno jed. sestavine: 6 krompirjev, manjši
gomolj zelene, kislo jabolko, 2 stroka česna, sol, curry, rožmarin, peteršilj, 2 jajci, olje
Krompir nastrgamo skupaj z jabolkom in zeleno, osolimo, začinimo, dodamo sesekljane dišavnice. Vse skupaj zmešamo z jajci in zapečemo na olju, ne da bi mešali. Čez čas pogačo obrnemo in jo popražimo še po drugi strani.
Testenine s porom, curryjem in baziliko za “špagetarje”, ki so naveličani običajnih receptov.
sestavine: testenine, 3 pori, 2 žlici masla, 1 dl kisle smetane, curry, bazilika, sol
Skuhamo testenine in jih prelijemo z omako, ki jo naredimo iz pora, dušenega na maslu. Ko se por zmehča, primešamo kislo smetano, začinimo, podušimo in ponudimo. Curry da jedi prijetno aromo in še boljši okus.
Res ne morete brez sladic? Če je tako, potem priporočam Dušena jabolka z medom
sestavine: 8 jabolk, 50 g masla, 2-3 žlice medu, sok 1 limone, 2 dl sladke smetane, rozine, orehi Neolupljena jabolka narežemo na krhlje in jih dušimo na maslu. Nato zmešamo med in limonin sok in prelijemo po nekoliko ohlajenih jabolkih. Jabolka obložimo s stepeno smetano, potresemo jih se z rozinami in mletimi orehi. Mmm, dober tek!
Urša Kmetec
ZDRAVILNE RASTLINE
RABARBARA
Zelo dobro uspeva v vrtni zemlji, le svež gnoj zmanjša njeno zdravilnost. Uporabljati smemo le listne peclje, ki imajo obilo vitamina C. Listi niso užitni. Iz pecljev delamo kompot, sok ali marmelado.
Rabarbara pospešuje izločanje seča. Sok dodajamo vročičnim bolnikom, kot je zapisal pater Ašič, ker gasi žejo. Kompot, slajen z medom, krepi prebolevnike, pospešuje prebavo in rahlo odvaja. Sok je zelo primeren za tiste, ki jim drugi sokovi s svojo kislino povzročajo »skomine« oziroma
neugodno vplivajo na zobno sklenino.
Sicer pa rabarbara ni primerna za nosečnice, doječe matere, bolnike s protinom ali vnetim mehurjem.
KRVOMOČNICA ALI SMRDLJIVČICA
Raste ob vlažnih, senčnih krajih, ob zidovju, plotovih. Je trajnica visoka do 40 cm, močno razvejena in dlakasta. Nabiramo vso rastlino, ko cvete, od junija do pozne jeseni. Cvetovi so drobni in rožnordeči. Ima zelo neprijeten duh.
V zdravstvu jo uporabljamo za grgralo pri vnetju grla. Namok uporabimo pri želodčnih in črevesnih vnetjih, bolečinah v želodcu, grlu, pri revmi in protinu, proti kamnom, prav pride tudi pri vnetju ledvic. Pri vnetih očeh, vnetju obraznega živca, otečenih dlesnih, zelišče stolčemo in ga položimo na boleče mesto. Pomaga tako pri ljudeh kot pri živalih, ko gre za otekline. Tudi najbližji sorodnik krvomočnice roženkravt, je uspešno zdravilo zoper nevšečnosti kot so lišaji, srbež, razjede, rane in vnetja. Ob neplodnosti v zakonu naj mož in žena popijeta po požirkih vsak dan skodelico čaja.
KAJ STORITI ČE IMAMO GRIPO (povzeto po M.Messegueju)
Koristijo vsa zelišča, ki vsebujejo antibiotike, posebno še angelika, breza, boraga, bršljanasta grenkuljica, čebula, česen, janež, limonovec, lučnik, melisa, oranževec, sivka, timijan, materina dušica, vijolica, vrtnica in žajbelj. Njegov nasvet pri gripi se glasi: skuhajte si poparek, za katerega denete 15 ščepcev brezovih listov, 5 ščepcev vijolice in lipe v liter vode,. Spijte tri do štiri skodelice na dan. Dober je tudi poparek iz timijana in materine dušice (po ščepec vsakega na skodelico).
IN KAKŠEN ČAJ VAM PRI RAZLIČNIH BOLEZNIH NAJBOLJ POMAGA? PIŠITE NAM.
Pripravil Igor Goste

V LITIJI SO PUSTOVEGA BANDUA POKOPAVALI...
Fantje iz Gradiških Laz so na pelpelnično sredo po starem običaju pokopavali pusta, ki so ga letos našemili v Mirka Bandlja, ex notranjega ministra. Pogrebna povorka je prehodila skorajda vso okolico Litije, Šmartna, fotoreportaža pa je nastala v Gradiških Lazah.
Tekst: Kenneth Start alias EM.
Foto MM
Delegacija z visokimi predstavniki svetovne politike je prišla izkazati svoje spoštovanje do Bandljevega Mirka. Na sliki so Boris Jelcin, predsednik Rusije, v sredini Monica Lewinsky, predsednica "Clintonove cigare" in sam Bill Clinton, predsednik ZDA.
Jelcin: "Ma kaj ti bo ta Billy? Pridi k meni v Rusijo, se ne boš igrala s cigarami, ampak s flašami od vodke. Verjemi, imam jih več kot dovotjl" Clinton: "Stop nalagati z borščem mojo Monicol Saj veš, da so kuban cigars boljše od vaše vodke. Sicer pa imamo v Ameriki dulce od floš larger kot v Rusijil"
Lewinsky: "Gentleman, please stop fightingl Imam dovolj za obal'Pa np bodita tako sebična, saj smo vendarle na pogrebu. Sicer pa danes ne pride nihče od vaju na vrsto. Danes sem samo od Mirka 1"
V HRASTNIKU TUDI KURENTI
Na pustno soboto sta bili v hrastniški občini dve večji prireditvi. V poslovni stavbi sojo že tradicionalno pripravili pevci Svobode L, ki se vsako leto tudi našemijo. Letos so bili gusarji. Že drugo leto so gostili tudi prave ptujske kurente, s katerimi imajo prijateljske vezi. Eden izmed njih je namreč pred leti služboval v Hrastniku. Pustovali so tudi v kinodvorani na Dolu.
Tradicionalni sta tudi otroški prireditvi na pustno nedeljo, ko je veselo v
.....	'■ ^
^^tSii4tt-^lfeo(RAiwtflsn*boki :■ Kot, S ©PM fttdj pogpsljiLjSaMaAno ,se p® tej zabavi.-t^ipra do hiše, letos pa so v^č,gli jjiaaj odšiD žaradi'!^; „	,
zaradi tega Slabe letine...	j
Jožeta oziroma pasta so Dolani spravili v krematSM3'*v;^tedCi.,pred Jact. barom, kjer je nekaj dni tudi ležal in so se lahko-žalujoči od njdgapostovrli. Preminil je v avtomobilski nesreči -sredi Dolinškovegk klanca. Žalujoči so kritizirali po njihovem mnenju prestrogi zakon ca iplefle.in svoje mišljenje tudi utemeljevali. Slovo od pusta je opazovala kat Jtrepejšnja.-innožica Dolanov.	' '
Jo	Tr (j.TT JI
ulebalgo 7
ROMANA BIZJAK
Ni važno ali je poletje ali zima in ali pada dež ali sije sonce, za otroke v Knjižnici Zagorje zmeraj pripravi ure pravljic, ki so zanimive, prijetne, pestre. Vsega pet let je, kar v zagorski	knjižnici
potekajo ure pravljic za otroke od 3 do 9 let in z veseljem pripomne, da je zanimanja	za te
pravljične ure čedalje več. Pravzaprav pa za otroško pozornost poskrbi tudi drugače, saj redno potekajo uganke meseca, ko za otroke različnih starosti, pripravi primerno knjižno uganko.
Menda ji je od nekdaj godilo, da bo tr'šica potem, ko bo velika. Resda je doštudirala za učiteljico angleščine in knjižničarko, toda v tistem letu dni, kar je poučevala, v učiteljskem poklicu ni našla pravega veselja. Zato je kar sprejela službo knjižničarke v zagorski knjižnici in tega je sedaj že deset let ter pravi, da ji je delo v veselje. V tem času je zagorska knjižnica pridobila tudi nove prostore, ki pritegnejo obilo kulturnih dejavnosti.
Saj organizirajo razne ustvarjalne delavnice, vsako leto organizirajo literarni večer z znanim slovenskim pisateljem, s šolskimi knjižnicami pa sodelujejo v mednarodnem knjižnem kvizu oziroma po novem kar slovenskem knjižnem kvizu. Pravi, da se s šolskimi knjižnicami dobro ujemajo in ob zaključku kviza z zasavskimi knjižnicami organizirajo izlet za nagrajence kviza. Bralna miška oziroma bralna značka za predšolske otroke pa poteka v sodelovanju z Vrtcem Zagorje in z rezultati so zadovoljni. S tem pritegnejo starše in stare starše, da nekaj časa odtegnejo prebiranju pravljic pa tudi knjižnico otroci spoznavajo na tak način. "Z otroki seje treba čimveč ukvarjati," pravi, saj le v raznovrstnosti spoznavajo stvari. Razveseli se, kadar otroci z zanimanjem počnejo stvari. Ugotavlja, da se s prijaznim pristopom veča otrokova komunikativnost in radi izmenjajo vsakdanje dogodke. Ker je zelo pogovorljive sorte, to simpatično lastnost spoštuje tudi pri moških.
Glede naj-knjige pa pravi, da jo v različnih obdobjih pritegnejo različne knjige, saj veliko bere. Nazadnje je z užitkom prebrala Partljičevo: Pisatelj v parlamentu. Tudi pozornost ji veliko pomeni. Spoštuje pristne kontakte in je mnenja, da medčloveški odnos ogromno pridobi s toleranco in strpnostjo en do drugega. Za presenečeja ni najbolj dovzetna, kakšne minimalne spremembe pa ima včasih rada. Zdi se ji, da nasplošno menimo, da je treba živeti hitro in s tem zanemarjamo malenkosti, ki bogatijo medčloveške stike. Valentinovo, recimo, smatra kot priložnost, da bi si znali izkazovati ljubezen, naklonjenost. Tudi kulturno dogajanje v Zagorju spremlja in želi si več klubskih in športnih dejavnosti, predvsem pa sproščenega druženja. V prostem času pa se posveča hčerki Tari-Taniti, ki je prvošolka. Sicer pa pravi, da se ne ravna po modi, marveč je bolj za klasiko. In da bi s tem v zvezi vsakdo lahko poskrbel, daje navidez prijeten.
Tekst in loto: Petra Radovič
Podelitev Jerebovih priznanj za leto 1998
NAŠI DOSEŽKI
V februarju, mesecu kulture, se je v središču Slovenije (občini Litija) zvrstilo veliko prireditev, ne samo letos, tudi leta nazaj in ne samo v februarju, preko celega leta. Posamezno prireditev pa si znamo, seveda če se nam zdi primerna, ogledati in jo pohvaliti. Nihče od nas pa ne pomisli, koliko ljudi in koliko prostega časa je vloženo v trud določene skupine ljudi, da se sploh lahko pripravi samo ena prireditev. A končno so letos (po nekaj dolgih letih) te ljudi, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s kulturo, videli pri Zvezi kulturnih društev Litija in se odločili, da uvedejo priznanja za delo na področju ljubiteljske kulture ter jih poimenovali po skladatelju Petru Jerebu - "Jerebova priznanja" in se bodo podeljevala vsako leto. Prvič so bila podeljena pretekli petek v litijskem kulturnem centru.
Letošnji dobitniki Jerebovih priznanj
Jerebova priznanja za leto 1998 so prejeli:
-	Zlato plaketo Petra Jereba: Boris Žužek za življensko delo na področju organiziranja ljubiteljske kulture in posmrtno Darinka Ribič za življensko delo na področju ljubiteljske kulture.
-	Srebrno plaketo Petra Jereba: Joža Ocepek za izjemne dosežke in
dolgoletno delo na področju literarne dejavnosti in bralne kulture in Dane Namestnik za izjemne dosežke in dolgoletno delo pri razvoju in širjenju glasbene dejavnosti.	*
-	Bronasto plaketo Petra Jereba: Ivan Fojkar za dolgoletno in uspešno delo na področju zborovodstva in Ivan Kolar za dolgoletno in uspešno delo na področju zborovodstva in instrumentalne glasbe.
-	Listino Petra Jereba: Jani Vrtačnik, član Art kluba, za izjemen ustvarjalni dosežek na področju avtorskega video filma.
-Jubilejna priznanja Petra Jereba pa so prejeli: Andrej Smerdelj za
65-letni pevski staž pri litijski Lipi in v zboru društva upokojencev, Albin Rebolj za 63-letno aktivno petje na Vačah, Fani Bregar za53-letno aktivno zborovsko petje v Jevnici, Franc Zupančič za 53-letno aktivno igranje v litijski godbi in F rane Kralj za 52-letno aktivno igranje v Pihalnem orkestru Litija in pri Zasavskih rogistih.
Tekst in foto: Marjan Šušteršič
25. SVEČANA 1999
pžn.j. f?Tr n.TT.J;
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA - MI VAS
NAGRADIMO
Tudi 13.literarna uganka vam ni delala preglavic. Prejeli smo veliko pravilnih odgovorov. Prav ste imeli tisti, ki ste na dopisnico napisali Valentin Vodnik. Žreb je prvo nagrado dodelil Ljubi Doblekar, Završnik 33, 1275 Šmartno pri Litiji, ki bo dobila dve knjigi. Drugo nagrado, lončnico v cvetličarni Klara v Kisovcu, prejme Milena Kokalj, Prvomajska 3 1270 Litija.
Tako. Nagradi smo podelili. Tudi za 14.uganko smo vam pripravili nagrade. Seveda, pa boste morali prej na naše uredništvo poslati pravilen odgovor na tokratno literarno uganko. Sprašujemo vas po imenu pisatelja, dramatika, publicista, časnikarja in tudi nekdanjega zapornika, ki seje rodil v času informbiroja 13.4.1948 v Mariboru. Eden najbolj plodovitih in tako doma kot v svetu zelo cenjenih piscev je končal višjo pravno šolo v Mariboru. Bilje urednik Katedre, novinar pri Večeru in dramaturg pri Viba filmu. Leta 1974 gaje komunistična oblast obsodila zaradi »sovražne propagande« na leto dni zapora. Odsedel je tri mesece. V pomladnih letih za slovenski narod od 1987 do 1991 je bi predsednik Slovenskega centra PEN.
Med drugim je napisal zelo poznano dramo o oblastniškem totalitarizmu Veliki briljantni valček, ki sojo na slovenskih odrih že večkrat uprizorili. Je tudi odličen in polemičen esejist. Zelo odmeven je bil njegov politični esej o postkomunističnih razmerah z naslovom Egiptovski lonci mesa. Je dobitnik številnih domačih in tujih nagrad. Če dodam še to, daje uredil zbornik člankov in dokumentov v verjetno najbolj odmevni knjigi zadnjega desetletja v Sloveniji z naslovom Temna stran meseca, sem povedal že skoraj malo preveč, kajne? V tej knjigi je zapisal tudi tele besede: (citat)
Človek rad pozabi na hude stvari. Še lažje je pozabiti na hude stvari, ki sojih preživeli drugi: Saj ni bilo vse v redu, ampak meni se pravzaprav ni slabo godilo. Seveda so zapirali ljudi, a v zaporu je bil vedno kdo drug. Jaz sem si takrat z inflacijskim kreditom gradil hišo ali avto - to je še danes pogosto blebetanje.
Uganko sestavil Igor Goste
*
Avtor:
Moje ime: Naslov:
Angela Bakovič
NAŠE ZASAVJE
Zapirali bodo rudnike naše, v katerih so rudari že stodevetdeset let, Veliko generacij se v njih je zvrstilo, ne zmorem jih skoraj preštet'.
Bili prepoznavni smo po kopanju premoga, po štrajkih, upornih in delovnih ljudeh.
Le po čemu nas bodo sedaj prepoznali, ko ukinjajo vse več delovnih mest?
Še se rojevajo staršem otroci, ki nosijo gene in dedovo kri.
Ne bodo kalili se v nedrju zemlje, le v šolah nabirala bodo znanja moči.
Ko dozoreli bodo v može ali žene, potem bodo spet ponesli v svet, pomembnost Zasavja in zasavskih ljudi.
Matjaž Merzel FUNKCIONAR
Postal je novi funkcionar, nihče ne ve kako, pod palcem treba je dost met, pa vse ti gre lahko.
Zdaj funkcionarsko plačo ma, ne gara on več vsaki dan,
zdaj "jb, jb" dan na dan, narod v glavo.
Narod, narod treba je obrat, pravi dans že vsak funkcionarski tat, preprostemu človeku treba vse je vzet, naj ga živi sociala, saj to ni za umret.
Politika je kurba, politik vsak kurbir, cel dan ta "jb" narod, zvečer gre pa na pir.
Po cest pijan se vozi,
pa tud, če koga vmes povozi,
saj davkoplačevalcev je dovolj,
nikoli kriv,
nikol grešil,
saj je on funkcionar,
živina redka,
zaščiten bolj kot
krava indijska je sveta.
Zato, narod, narod, ne se pustit, ruge na glavo nabit, narod, narod, ne se bat, vsaka žvat ma, štrik za na vrat.
Urša Grošelj
UFANJE
Prebudim se, odprem oči. Pomislim nate.
Dolgo si v moji duši, v mojem srcu, ki trpi,
in po tebi hrepeni.
Ljubim te.
Občudujem te.
Sanjam te.
Čakam te.
Vidim tvoj nasmeh in zapeljiv pogled.
Čutim tvoj dotik.
Tebe ob meni ni, upanje še vedno tli.
Morda bo enkrat ugasnilo, takrat, ko se bo tako moje srce odločilo.
Dnevi, meseci, leta teko... Pomislim nate.
Zaprem oči in zaspim.
A-S DOMŽALE
norsri>yv
Servis in trgovina d.o.o.. 1230 Domžale, Ljubljanska cestal ______lel. 061/719-450, fax: 061/716-183_
TOURING
GL 1500 SE Gold Wing ST 1100 Pan European
ŠPORT- touring
CBR 1100 XX Super Blackbird VTR 800 F1 CB 750 F2 Seven-Fifty CBR 600 F Hornet
ŠPORT
CBR 900 RR Fire Blade VTR 1000 F Fire Storm CBR 600 F NSR125R
CHOOPER
GL 1500 C Valkyne VF 1100 C3 Shadovv VT 750 C Magna VT 750 C2 Shadovv VT 750 C Shadovv VT 600 C Shadovv VT 125 C Shadovv
ENDURO
XL 1000 V Varadero XRV 750 V Africa Tvvin XL 600 V Translap NX 650 Dominator NX 250 Dominator XLR 125 R
SCOOTER
X8R-S (cestni)
X8R-X (cross)
CROSS
CR 250 R*
CR 125 R*
CR 80 RD* (velika kolesa)
CR 8R* (mala kolesa, model 98)
		
cena brez RD.	MPC	
2.626.250	3.151.500 NOVO	
1.821.660	2.185.992	
1.670.450	2.004.540	
1.590.870	1.909.044	
1.137.240	1.364.688	
1.033.780	1.240.536 NOVO	
1.511.200	1.813.440	
1.431.700	1.718.040	
1.312.300	1.574.760	
683.600	820.320	
1.981.600	2.377.920 NOVO	
1.511.280	1.813.536 NOVO	
1.272.500	1.527.000	
1.145.200	1.374.240	
1.113.300	1.335.960	
954.200	1.145.040	
708.200	849.840 NOVO	
1.495.300	1.794.360 NOVO	
1.272.500	1.527.000	
1.001.900	1.202.280	
834.800	1.001.760	
787.800	945.360 NOVO	
635.800	762.960 NOVO	
370.000	444.000	
366.000	439.200	
853.395	896.064	
834.285	876.000	
555.885	583.680	
525.000	551.250	
Cene so v SIT; v MPC je vračunan 20% prometni davek. *. v MFC je vračunan 5% prometni davek Pridržujemo si pravico do spremembe cene.
Tiskarna
Fotokopiranje

ipStiilBlllIlS
UGODEN NAKUP VOZIL LETNIK 98
INTEGRAL
INTEGRAL
i
|
POLO
Za varno vožn^ vam PODARIMO komplet zimskih gum
že od 1.497.468 Sit
Imejte svoj AVTO LETA
GOLF
dob/w^koJ
že od 2.233.479 Sit
Limuzina in Variant
1.9 TDII, 1.8 syncro 1.8 turbo
DOBAVA
že od 3.498.978 Sit
Malgaj
TRBOVLJE	d.o.o. ■
Trbovlje 0601 26 S25 Litlia 061 884 450
www.malgaj.si
TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4 1410 Zagorje, telefon: 0601 55 100, 64 443, 64 420, fax: 68 010
E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si
PLANICA
Mo 8oo 8&d)SoS(šW
FINALE SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH POLETIH
PRVOMAJSKI PROGRAMI ŽE V PRODAJI
miLMMngm
Enodnevno smučanje Gerlitzen, Nassfeld
Vabimo vas na ogled bq. mednarodnega sejma
Mmpmmm
Posebno letalo 12. ali 16. marca 1999 cena 49.500,00 sit
Plačevanje na več obrokov in s kreditnimi karticami: BA, KARANTA, EUROCARD in MASTERCARD.
Plačilo mesečnih vozovnic s trajnikom.
TvuoazNi^r ivnohani^t' ivnosani^
INTEGRAL	.4. INTEGRAL	^INTEGRAL
25. SVEČANA 1999
jT (z- Jj (i j
11
n 7. p.
Ob 10 letnici smrti Franca Kopitarja
“Odprl bom vrata v njegov svet”
Na obzorju je nov film Zlatka Benka z naslovom “Franc Kopitar v brezčasju”. “Živel bo večno,” nam je dejal avtor filma, ko smo ga obiskali. Pa vendar nas z vseh strani obkroža tudi čas, ki beži ali pa stoji, kakor že kdaj in kakor za koga. In ne moremo verjeti, da Francija Kopitarja že deset let ni več med nami - saj smo še včeraj z njim klepetali... Bo že res nekaj o tej večnosti, ki jo življenje nosi s sabo in pušča tu kljub smrti... Zlatko Benko, režiser in avtor filma je zatrdil, da je to njegov zadnji večji projekt, zanj pa se je odločil, kot pravi, ker je hotel prehiteti smrt. Francija je namreč dama prehitela in knjige, ki jo je tako želel napisati, ni. V začetku marca bo okrogla številka let, kar znanega slikarja, predvsem p. človeka, dopadljivega vsem ljudem /in takšni najbolj pozabljajo nase/, ni več v druščinah, ki so ga svojčas imele za svojega. Ravno pravi čas, da nekaj rečemo o filmu, ki Franca Kopitarja oživlja pred nami in mu, poleg njegovih del, in spomina nanj daje še eno dopolnilo k večnosti.
Film o Francu Kopitarju ste nameravali posneti že leta 1987, dvanajst let nazaj.
Res je. In takrat mi je dejal :”Kaj misliš, da bom že umrl?” In potem ga nisem več nadlegoval. Sva pa včasih skupaj snemala in takrat sem upošteval njegove želje. Med prvimi sva na nekonvencionalen način posnela film na temo aidsa in v Puli dobila nagrado. Franci /igral je v filmu/ meje prosil, naj v Zagorju tega filma do njegove smrti ne pokažem - sedaj ga bodo ljudje lahko videli.
Francije bil, ali pa kar reciva, je vaš velik prijatelj. Pa vendar je s smrtjo marsikaj odnesel s seboj. Je film o njem težko snemati?
Popolne resnice o Franciju ne bomo nikoli vedeli, žal jo je odnesel v onostranstvo. Kot veste, pa polresnice ni. Je resnica ali je ni. Stvari bom poskušal čimbolj izkristalizirati in žal nekatere tudi improvizirati. Ljudje pa še vedno kaj skrivajo. Škoda, da ni Francija, da bi bil koordinator filma. Snemati film o človeku, ki je ustvaril toliko različnih umetnin in živel tako burno zasebno življenje, je težko, sploh zame, ker sva bila sodelavca - težko je biti objektiven. Kar naprej se sprašujem, kaj bi Franci rekel za kader, ki ga pravkar snemamo. Rad bi pokazal, kako je Franci živel, zakaj je živel tako hitro, pa tudi tako kmalu umrl. Nekaterim posamezne zgodbe ali pričevanja ne bodo pogodu, pa mi je za to čisto vseeno. Pot nastajanja tega filma bo res težka, toda težja bo, bolj me bo pritegnila.
Ko smo bili pred dnevi na obisku pri ekipi, ki snema film o Francu Kopitarju, so nam predstavili tudi umetniško sliko ‘portret Franca Kopitarja’, ki bo na naslovnici kasete in miniaturni spomenik Franca Kopitarja ‘Rudarskim rodovom', ki bo kmalu na voljo tudi občanom.
Nam lahko že sedaj predstavite vsebino?
Film sem razdelil v tri dele. Prvi bo prikazoval Francija od mladostnih let do prerane smrti. Pri tem mi bodo pomagale izjave njegovih najbližjih. Ta del bo igrano dokumentarni. Izjave prijateljev bodo takoj prelite v igrane prizore - nihče se ne bo dolgočasil. Imamo dva igralca - za mladega, 18 letnega in Franca Kopitarja v zrelih letih, manjka pa nam zlata sredina.
V drugem delu bo prikazano Francijevo umetniško delovanje. Snemamo tudi v posebnih perspektivah, neobičajnih kotih z mnogimi filtri - njegove slike oživijo, boste videli. Naj ob tem dodam, daje bil moto letošnjega mednarodnega festivala v Ljubljani: delati brez umetne svetlobe, brez filtrov, brez računalnikov in ostale elektronike. In na koncu slišim izjavo člana žirije, da ni več bistvena vsebina filmskega sporočila, ampak tehnična perfekcija. Očitno je pozabil, da imamo v Evropi že festival elektronske umetnosti.
Tretji del filma pa bo prikazoval Kopitarjevo filmsko delovanje in filme, v katerih je nastopal in jih tudi sam režiral. Ne vem, morda bo vse tako dolgo, da bo nastala nekajurna nadaljevanka. Kljub temu menim, da bodo ljudje film z užitkom gledali.
Gotovo je bil vajin odnos zelo pristen, da ste se odločili za delo, ki vas stane veliko časa in tudi denarja.
Bil mijekotoče. Družil naju je film in zasebne peripetije. Bilje tudi moja poročna priča in naj večji kritik. Veliko sva bila skupaj in veliko mi je zaupal. Pri snemanju podoživljam spomine. Dosedanji sogovorniki so se pri tem odlično odrezali - niso blokirali čustev. Upam, da bo do konca tako. Najraje snemam igrane prizore, in pri tem je v intervjujih najbolj zanimivo, da takoj vem, kdo govori resnico. To me je tako okupiralo, da bom znorel, če ne bom takoj pričel z montažo. Zanimive bodo kontradiktorne izjave. Moram pa priznati, da sem zvedel mnogo stvari, kijih doslej nisem poznal. Nekatere so zares sočne. Morda mi je Franci določene zgodbe pripovedoval, pa sem jih pozabil, ker smo dostikrat popivali, pa so odmrle celice.
Rekli ste, da bodo stvari tudi sočne. Kaj pomeni, da bo tudi v tem filmu na voljo kaj golote kot je v večini vaših filmov?
To vprašanje mi gre že strahotnojia živce. V vsakem videospotu ali EPP je že golota.
Ampak vaša je domača, v Zasavju pa se v večini poznamo.
Seveda, in tudi Franc je živel izredno pestro zasebno življenje, in tudi nekaj aktov je narisal...Ne bom preveč govoril o vsebini filma, ampak če je Franci narisal Adama in Evo, ju bom jaz kot filmar posnel v živo. Seveda bom to moral plačati, če pa se javijo prostovoljci, so dobrodošli.
Film ne bo zastonj, za koga pa ga snemate, ste našli producenta?
Film delam za Franca Kopitarja in njegove prijatelje, kolikor jih sploh še je... Snemam z velikim veseljem, kajti to me spominja na mladostna leta, ko smo filme delali zastonj za festivale, za tekmovanja. S Francijem sva prvi film posnela leta 1966. In vesel sem, da ta film delamo tako kot bi si Franci želel. Denar... bo že kako, pomembno je, da ne delamo po naročilu in da
nimamo določenih rokov.
Toda Zagorje je Francijevo mesto. Njegove slike so in še simbolizirajo ta kraj. Ste že izračunali, koliko boste morali odšteti za stroške?
Naredili smo kratek obračun, ne da bi upoštevali prostovoljno delo in potovanja. Snemali bomo namreč tudi na lokacijah, kjer je bil kdaj Franci -Avstrija, Anglija, Italija, Turčija in Rusija. Najmanj 2,5 milijona bo stal. Zato bo snemanje tako dolgotrajno. Plačati je treba scenografijo, rekvizite, arhivski material nacionalke ni poceni, pijača. Ni več veliko entuzijazma. Zadnjič smo snemali prizor z otroki petih in šestih razredov, pa so dejali: “Sedaj bomo pa fajn zaslužili”. Sponzor filma sem sam. Doslej so vsi igralci in tehnična ekipa delali zastonj. Že pred letom dni pa sem vlogo za sofinanciranje filma poslal vsem firmam, v katerih visijo njegove slike in pristojnim institucijam. Odgovora nobenega. Gospodje in gospe pozabljajo, da je bil Franc Kopitar Zaslužni občan, Grumov nagrajenec, pa še in še... Večina je pozabila nanj takoj, ko sije nagrabila njegovih slik. Dober je bil, dokler so dobivali njegove slike zastonj. Danes denar za kulturo raje porabijo za veselice in praznovanja enega dne, ki ga praznujejo ves mesec. No, pa saj niso pogruntali nič novega. Stvar je stara že več kot 2000 let. Vina in iger. Kmalu bomo podobni starim Rimljanom. Od celega leta so delali le 200 dni. Prav rad bi priklical Nerona in ga vprašal, kje ima leve, pa ne tiste na panojih, mislim na prave...
Filme snemate že 33 let. Pravite, da bo to zadnje večje delo. Kaj ste pa pred časom še počeli?
Zadnji večji film je bil “V našem gozdu luč gori”. Izmučil meje tako, da so me odpeljali v bolnišnico. Dejal sem, daje konec s snemanjem, pa po vrnitvi iz bolnišnice nisem miroval. Od leta 1994 sem posnel dokumentarne filme o skovraj celi Evropi. Nastalo je gradiva za najmanj 20 nadaljevank.

Dobrodošel bi bil kakšen sponzor -ljudje bi videli jasno sliko resničnosti naše Evrope. Vse generacije bi prišle na račun. Tudi otroci. Veliko jih je, ki si ne morejo ogledati Evrodisneylanda, Gardelanda - takšne predstave bi bili zelo veseli. Pustimo to komercialistom. Posnel sem tudi nekaj videospotov in reklamnih filmov, da imam za kakšno potovanje, nabavo nove opreme, in da končno lahko snemam pravi neprofitni umetniški film. Dolžan sem predstaviti Franca Kopitarja kot resnično veliko osebnost. Resnično je to zadnji večji film. Utrujen sem od neprestanih sporov glede financiranja. Seveda bom še posnel kakšen spotek ali turistični film, kaj večjega pa ne. Mislim se umakniti v samoto.
Žal so vam pri požigu hiše zgoreli vsi spomini na Francija, vsi filmi in vse slike.
Ja, žal res. Vendar hvala Bogu, vse filme sem imel presnete na video, tako je nekaj velikega bogastva, vezanega na prijateja, ostalo. Sicer pa je najpomembneje, da spomini na prelepa leta, preživeta s Francijem, ne morejo nikoli zgoreti.
Kaj pa trenutno snemate in kakšno tehniko uporabljate?
Snemamo prizor, ko Francija ujamejo in obstrelijo zavezniški vojaki na avstrijskem Koroškem takoj po drugi svetovni vojni. To je najtežji in ključni prizor filma in Francijevega življenja. Saj je bil po tem zaprt v avstrijskih zaporih celih osem let. Prizori so nevarni, upam, da nam bo
uspelo. Tehnike snemanja pa so različne. Dokumentarne posnetke in pogovore snemamo v S-VHS tehniki, igrane prizore pa v digitalni tehniki. Tako vsaj malo prihranimo. Ker bodo v filmu uporabljene vse doslej uporabljene tehnike, upam, da bodo gledalci to razumeli.
Si bomo film ali nadaljevanko lahko ogledali tudi na TV in bodo
tako vrata v njegov svet odprta tudu širšemu krogu ljudi?
Če bo kakšna TV postaja želela zapolniti svoj program, ne bo problemov.
Dovolite pa mi, da se ob tej priložnosti zahvalim vsem, ki so mi pomagali pri realizaciji tega filma: svoji ekipi Jožetu in Joštu Košaku, Bojanu Koširju, Tonetu Lavraču, igralcema, ki igrata Francija, Alešu Guliču, ki je prvi pristopil k sodelovanju, družini, ki mi je nesebično stala ob strani. Predvsem pa Franciju Kopitarju, ki mi je vlil ljubezen do filma, da lahko danes snemam film o njem.
Ljudi, ki tole berejo, pa prosim, da mi odprejo svoja vrata, da bi lahko posnel čimveč Francijevih slik. Če pa hrani v sebi kdo kakšno anekdoto ali spomin na Francija, naj me prosim o tem obvesti.
Vsem skupaj pa sporočam: Vita brevis ars langa...
***
Ja, življenje je kratko, umetnost dolgotrajna.
Ivana Laharnar
LITERARNO SREČANJE V LITIJI PRVI KONCERT V KLUBU IMPERIUS
Časopis Zasavc je v soboto, 20.februarja, v Gostilni Kovač v Litiji pripravil literarno srečanje vseh ustvarjalcev in donatorjev, ki so sodelovali pri letošnji literarni prilogi LIST, kije izšla ob S.februarju, kulturnem prazniku. Ob tej priložnosti je večina sodelujočih pripravila tudi kakšno prozno delo ali pesmico, kar je dodalo poseben čar temu dodatnemu srečanju, ki seje ob jedi in pijači zavleklo v večerne ure.
EM., loto: PRAV
V petek, 19.februarja je v Klubu Imperius gostoval eden izmed najbolj priljubljenih hrvaških pevcev, Petar Grašo, ki se tudi tokrat ni izneveril tradiciji in je očaral številčno občinstvo.
EM., foto MM
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP
>.«ute uldn.1. *
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 061 883-029, 884 209 GSM: 041 681-584
O
O
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
O
Regionalni center za razvoj, d.o.o., Zagorje ob Savi; Garancijski sklad (v nadaljevanju: GS)
v sodelovanju z Banko Zasavje, d.d., Trbovlje Bančna skupna Nove ljubljanske banke
objavljata
RAZPIS
za dolgoročne kredite ter garancije za dolgoročne kredite za projekte gospodarstva v občini Zagorje
1.	Predmet razpisa
Predmet tega razpisa so sredstva za dodelitev dolgoročnih kreditov v skupni višini 600.000.000 SIT, za katere bo GS dodeljeval garancije v višini 50% skupne vrednosti kreditov, kar znaša 300.000.000 SIT.
2.	Pogoji za dodeljevanje
2.1. Dolgoročni krediti
A.	KREDITI ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V OBČINI ZAGORJE
•	Prosilec lahko vloži vlogo za kredit v višini od najmanj l .000.000 SIT do največ 150.000.000 SIT.
•	Doba vračanja kreditov znaša od 1 do 15 let v skladu z namenom kredita
•	Moratorij za vračanje kredita znaša od 6 mesecev do 2 leti
•	Obrestna mera za kredite znaša
*	od 1 do 3 let: 4,8% + TOM
*	od 4 do 10 let: 5% + TOM
*	od 11 do 15 let: 5,5% +TOM
•	Prosilec mora imeti med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev.
•	Prosilec zavaruje prejeti kredit z garancijo sklada in v skladu s pogoji banke.
•	Krediti so namenjeni ustvarjanju novih delovnih mest in splošnemu razvoju okolja. Kreditojemalec oziroma investitor ne bo omejen glede na sedež podjetja, bistveno je, da se bodo nova delovna mesta odpirala v lokalnem okolju oziroma, da se bo dejavnost odvijala v občini Zagorje.
•	Za kredite višje od 10.000.000 bo potrebno predložiti investicijski načrt, za kredite nižje od 10.000.000 bo predpisana vloga za kredit in garancijo.
B.	KREDITI ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V OBČINI ZAGORJE Z PREZAPOSLITVIJO DELAVCEV RZVZ ALI ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE
•	Prosilec lahko vloži vlogo za kredit v višini od najmanj 1.000.000 SIT do največ 150.000.000 SIT.
•	Doba vračanja kreditov znaša od 1 do 15 let v skladu z namenom kredita
•	Moratorij za vračanje kredita znaša od 6 mesecev do 2 leti
•	Obrestna mera za kredite znaša
*	od 1 do 3 let: 3,7% + TOM
*	od 4 do 10 let: 4% + TOM
*	od 11 do 15 let: 4,5% + TOM
•	Prosilec mora imeti med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev.
•	Prosilec zavaruje prejeti kredit z garancijo sklada in v skladu s pogoji banke.
•	Ko investitor prezaposli delavca RZVZ in dokaže s predložitvijo Ml/ M2 obrazca, daje zaposlitev za nedoločen čas, se kreditojemalcu prizna premija v višini 868.000 tolarjev oziroma v večkratniku glede na število prezaposlitev. V primeru, da ni mogoče prezaposliti delavca RZVZ zaradi kvalifikacijske neustreznosti teh delavcev, in kreditojemalec zaposliti brezposelno osebo, ki je na čakalni listi na Republiškem zavodu za zaposlovanje, se kreditojemalcu prizna premija v višini 434.000 tolarjev oziroma v večkratniku glede na število prezaposlitev. Realizacija zaposlitve se dokaže z M1/M2 obrazcem.
•	Krediti so namenjeni ustvarjanju novih delovnih mest in splošnemu razvoju okolja. Kreditojemalec oziroma investitor ne bo omejen glede na sedež podjetja, bistveno je, da se bodo nova delovna mesta odpirala v lokalnem okolju oziroma, da se bo dejavnost odvijala v občini Zagorje.
•	Za kredite višje od 10.000.000 bo potrebno predložiti investicijski načrt, za kredite nižje od 10.000.000 bo predpisana vloga za kredit in garancijo.
2.2 Garancije
•	Prosilec vloži vlogo za garancijo hkrati z vlogo za kredit.
•	Garancija ne more presegati 50% kredita, odobrenega pod pogoji pod točko 2.1. tega razpisa.
•	Prosilec zavaruje prejeto garancijo GS z različnimi oblikami zavarovanja v odvisnosti od stopnje rizičnosti projekta.
3.	Nameni, za katere se dodeljujejo dolgoročni krediti in garancije
Krediti in garancije se dodeljujejo za naslednje namene:
•	nakup nove ali popolnoma obnovljene opreme
•	nakup, gradnja ali adaptacija poslovnih prostorov
•	nakup, ureditev in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov
4.	Splošni pogoji za prijavo na razpis
Na razpis se lahko prijavijo samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki izpolnjujejo naslednje pogoj:
•	imajo sedež dejavnosti na območju občine Zagorje ob Savi.
5.	Prednostni kriteriji za dodelitev kredita in garancije
Pri obravnavanju vlog bosta upoštevani predvsem:
•	načelo ohranjanja realne vrednosti dodeljenih sredstev
•	načelo donosnosti projekta
•	prezaposlitev rudniških delavcev
Prednost pri dodelitvi kredita in garancije bodo imeli prosilci:
•	katerih višina lasnih sredstev med viri financiranja projekta bo višja
•	katerih projekti bodo:
*	razvojno naravnani (uvajanje novih tehnologij, inovacije, nastop na novih in tujih trgih, odpiranje novih delovnih mest, konkurenčnost)
*	ekološko naravnani (varčevanje z energijo, varovanje okolja)
•	z boljšo boniteto
•	katerih investicija predstavlja naložbo v dejavnost, za razvoj katere je izrecno izražen lokalni interes.
•	prezaposlili več delavcev RZVZ ali zavoda
6.	Vsebina vloge za dodelitev kredita in garancije
Vsebina vloge za dodelitev kredita in garancijaje razvidna iz Obrazca: Vloga za dodelitev kredita in garancije, ki ga lahko prosilci dobijo na Regionalnem centru za razvoj, d.o.o., Zagorje ob Savi, Cesta zmage 35b.
Izpolnjene vloge z vso zahtevano dokumentacijo se lahko oddajo na Regionalnem centru za razvoj, d.o.o., Zagorje ob Savi, Cesta zmage 35b. Stroški obdelave posamezne vloge znašajo 10.000 SIT in jih je potrebno poravnati ob predaji izpolnjene Vloge za dodelitev kredita in garancije in investicijskega načrta.
Obravnavale se bodo le vloge oddane na izvirnih obrazcih.
7.	Rok za prijavo
Rok za prijavo je odprt od dneva objave razpisa do dneva porabe sredstev. GS bo javno objavil datum porabe sredstev.
8.	Zavrnitev vloge
Vloga se formalno zavrne, v kolikor:
•	ne vsebuje zahtevane dokumentacije
•	je neustrezna (ne izpolnjuje splošnih pogojev iz 4. točke tega razpisa)
9.	Obdelava vlog
Ustrezne in popolne vloge bodo obravnavali pristojni organi GS in banke enkrat mesečno.
Vloge, ki bodo prispele po porabi sredstev, bodo obravnavane v sklopu naslednjega razpisa.
GS bo pisno seznanil prosilca z odločitvijo pristojnih organov v petnajstih dneh po sprejemu odločitve.
10.	Ostale informacije
Vse ostale informacije v zvezi s tem razpisom dobijo prosilci na vseh mestih, naštetih v točki 6. tega razpisa.
Regionalni center za razvoj, d.o.o., Zagorje ob Savi
Na podlagi Poslovnega načrta Garancijskega sklada za Zasavje, Pravil o delovanju Garancijskega sklada za Zasavje ter sklepa nadzornega •
sveta Regionalnega centra za razvoj, d.o.o., Zagorje ob Savi objavlja
Regionalni center za razvoj, d.o.o., Zagorje ob Savi; Garancijski sklad za Zasavje (v nadaljevanju: RCR GS)
v sodelovanju z bankami:
Banka Zasavje, d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove ljubljanske banke Probanka, d.d., Maribor Banka Celje, d.d., Celje Slovenska investicijska banka, d.d., Ljubljana
za dolgoročne kredite ter garancije za dolgoročne kredite za projekte malega gospodarstva
1.	Predmet razpisa
Predmet tega razpisa so sredstva za dodelitev dolgoročnih kreditov v skupni višini 150.000.000 SIT, za katere bo RCR GS dodeljeval garancije v'višini 50% skupne vrednosti kreditov, kar znaša 75.000.000 SIT.
2.	Pogoji za dodeljevanje
2.1. Dolgoročni krediti
‘ Prosilec lahko vloži vlogo za kredit v višini od najmanj 1.000.000,00 SIT do največ 10.000.000,00 SIT.
’ Obrestna mera znaša za obdobje:
*	od Ido 3 leta TOM + 4,8% na letni ravni
*	do 5 let TOM + 5% na letni ravni
‘ Doba vračanja kredita znaša od najmanj 1 leta do največ 5 let.
' Moratorij za vračanje kredita znaša do 6 mesecev.
*	Prosilec mora imeti med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev.
‘ Prosilec zavaruje prejeti kredit z garancijo RCR GS in v skladu s pogoji banke.
2.2 Garancije
’ Prosilec vloži vlogo za garancijo hkrati z vlogo za kredit.
*	Garancija ne more presegati 50% kredita, odobrenega pod pogoji pod točko 2.1. tega razpisa.
*	Prosilec zavaruje prejeto garancijo RCR GS z različnimi oblikami zavarovanja v odvisnosti od stopnje rizičnosti projekta.
3.	Nameni, za katere se dodeljujejo dolgoročni krediti in garancije
Krediti in garancije se dodeljujejo za naslednje namene:
*	nakup nove ali popolnoma obnovljene opreme
*	nakup, gradnja ali adaptacija poslovnih prostorov
*	nakup, ureditev in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov
4.	Splošni pogoji za prijavo na razpis
Na razpis se lahko prijavijo samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki izpolnjujejo naslednje tri pogoje:
*	so člani Garancijskega sklada za Zasavje pri Regionalnem centru za razvoj, d.o.o., Zagorje (podpisana vloga za včlanitev ter plačilo pristopnine)
’ ustrezajo merilom za male gospodarske družbe po 51. in 72. členu Zakona o gospodarskih družbah
" imajo sedež dejavnosti na območju občin Litija, Hrastnik, Trbovlje, Radeče ter Zagorje ob Savi.
V skladu s Pravili delovanja Garancijskega sklada za Zasavje, članstvo v skladu ne predstavlja avtomatične obveznosti RCR GS pri odobritvi Sarancije.
5- Prednostni kriteriji za dodelitev kredita in garancije
'>ri obravnavanju vlog bosta upoštevani predvsem:
‘ načelo ohranjanja realne vrednosti dodeljenih sredstev načelo donosnosti projekta
Prednost pri dodelitvi kredita in garancije bodo imeli prosilci:
•	katerih višina lasnih sredstev med viri financiranja projekta bo višja
•	katerih projekti bodo:
*	razvojno naravnani (uvajanje novih tehnologij, inovacije, nastop na novih in tujih trgih, odpiranje novih delovnih mest, konkurenčnost)
*	ekološko naravnani (varčevanje z energijo, varovanje okolja)
•	z boljšo boniteto
•	katerih investicija predstavlja naložbo v dejavnost, za razvoj katere je izrecno izražen lokalni interes.
6.	Vsebina vloge za dodelitev kredita in garancije
Vsebina vloge za dodelitev kredita in garancija je razvidna iz Obrazca: Vloga za dodelitev kredita in garancije, ki ga lahko prosilci dobijo na naslednjih mestih:
•	Regionalni center za razvoj, d.o.o., Zagorje ob Savi, Cesta zmage 35b
•	Podjetniški center, Jerebova 14, Litija
•	Podjetniški center Radeče, Trg 1, Radeče
•	Center za razvoj podjetništva Gabrsko 12, Trbovlje
•	Občina Hrastnik; Sklad za pospeševanje razvoja podjetništva in malega gospodarstva občine Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 5, Hrastnik
Izpolnjene vloge z vso zahtevano dokumentacijo se lahko oddajo na vseh zgoraj naštetih mestih.
Stroški obdelave posamezne vloge znašajo 3.000,00 SIT in jih je potrebno poravnati ob predaji izpolnjenega obrazca: Vloga za dodelitev kredita in garancije.
Obravnavale se bodo le vloge oddane na izvirnih obrazcih.
7.	Rok za prijavo
Rok za prijavo je odprt od dneva objave razpisa do dneva porabe sredstev. RCR GS bo javno objavil datum porabe sredstev.
8.	Zavrnitev vloge
Vloga se formalno zavrne, v kolikor:
•	ne vsebuje zahtevane dokumentacije
•	je neustrezna (ne izpolnjuje splošnih pogojev iz 4. točke tega razpisa)
9.	Obdelava vlog
Ustrezne in popolne vloge bodo obravnavali pristojni organi RCR GS in bank enkrat mesečno.
Vloge, ki bodo prispele po porabi sredstev, bodo obravnavane v sklopu naslednjega razpisa.
RCR GS bo pisno seznanil prosilca z odločitvijo pristojnih organov v petnajstih dneh po sprejemu odločitve.
10.	Ostale informacije
Vse ostale informacije v zvezi s tem razpisom dobijo prosilci na vseh mestih, naštetih v točki 6. tega razpisa.
Regionalni center za razvoj, d.o.o., Zagorje ob Savi Garancijski sklad za Zasavje
Trgovsko podjetje
RCR - Regionalni center za razvoj d.o.o. in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
v sodelovanju z Banko Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
RAZPISUJE
kreditiranje samozaposlovanja podjetnikov začetnikov in odpiranja novih delovnih mest v malem gospodarstvu
1. Predmet razpisa
Predmet tega razpisa je kreditiranje odpiranja 100 novih delovnih mest na področju občin Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Radeče.
2. Splošni pogoji
Na razpis se lahko prijavijo brezposelne osebe ali trajno presežni delavci, prijavljeni na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, in gospodarski subjekti s področja malega gospodarstva (izpolnjujejo pogoje po 51. in 72. členu Zakona o gospodarskih družbah), ki se bodo samozaposlile oziroma bodo zaposlili brezposelne osebe, prijavljene na ZRSZ, za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
3. Pogoji za dodeljevanje kreditov
Interesenti, ki izpolnjujejo pogoje iz točke 2 tega razpisa, lahko zaprosijo za samozaposlitev oziroma za novo delovno mesto kredit v višini 1.000.000 SIT za eno delovno mesto. Letna obrestna mera kredita znaša TOM+2%, s triletno dobo vračanja in z možnostjo šestmesečnega moratorija na odplačilo glavnice.
4. Zavarovanje kredita
Kredit se 100% zavaruje preko Garancijskega sklada za Zasavje.
5.	Drugi pogoji
Razpis je odprt do izčrpanja sredstev.
Ustrezne in popolne vloge bodo obravnavali pristojni organi RCR in bank enkrat mesečno.
Vloge, ki bodo prispele po porabi sredstev, bodo obravnavane v sklopu naslednjega razpisa.
RCR bo prosilce pisno seznanil z odločitvijo pristojnih organov v petnajstih dneh po sprejemu odločitve.
Potrebno dokumentacijo in dodatne informacije lahko interesenti dobijo:
•	Regionalni center za razvoj d.o.o., Zagorje ob Savi, Cesta zmage 35b, tel. 0601/68-333;
•	Podjetniški center, Litija, Jerebova 14, tel. 061/883-154;
•	Center za razvoj podjetništva, Trbovlje, Gabrsko 12, tel. 0601/ 34-221;
•	Sklad za pospeševanje razvoja podjetništva in malega gospodarstva občine Hrastnik, Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 5, tel. 0601/43-480;
•	Podjetniški center Radeče, Radeče, Trg 1, tel. 0601/85-331.
otrošnjadd
^&&hoA/sam&tiq<wina/...
OSVESTILO
Od 01.03.99 do razprodaje.
ODPRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV V SKLADIŠČU PRODAJALNE ŽELEZNINA
Po principu videno kupljeno vam nudimo:
* TEHTNICE
* TRGOVINSKE BLAGAJNE * TRGOVSKA OPREMA
Podjetje za založništvo, marketing in trgovino
Zagorje, 15.2.1999
Tehovnik Mirko se opravičujem Mauko Vekoslavi in Goste Bogomirju za 21.7.1994 zaradi neljube zadeve zemljiške meje.
Javno opravičilo
Tehovnik Mirko
Iščemo raznašalce časopisa Zasavc na področju Trbovelj
Pisne vloge pošljite na naslov Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, do 11. marca 1999!
Cesta 20.iulijo 2/c, 1410 ZAGORJE OB SAVI tel.:(0601) 64-250,64-166; fax.:(0601) 64-494
VITASAN d.o.o. IZLAKE
Zdravstveno podjetje, Podlipovica 43,1411 Izlake, Tel./fax: 0601 74 004
čeatčt&e o& cOtevtc
Vaše zdravstveno podjetje VITASAN
[Fortuna

VAROVANJE PREMOŽENJA
Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018, 21-682 Fax: 0601/29-018
★ ★ ★ ★
Gostišče s prenočišči
Žibert Jože in Andreja
Vsem ženam in dekletom čestitamo ob njihovem prazniku.
Vabimo vas
na ples s skupino Snoopy v soboto, 6. marca ob 20
Čedfot/oe ob dn&vu
1411 Izlake, Vidrga 1, telefon: 0601/75 150, fax: 0601/75 272
rezervacije 74-117
jr i.
77. J? f? 1 r !T G
SE SPOZNATE? DA,DA, IMA SLIKI STE!
Hitro si kupite Zasavca in na uredništvo z njim, kjer vam bomo dali potrdilo za slasten divjačinski golaž pri Stanetu Hriberšku, oskrbniku koče na Mareli.
ŠKLABUC GREMO NAR0GL01
V soboto, b.marca se bomo tradicionalno, tokrat že petič po vrsti pognali na Roglo, novim zimskim norčijam naproti. Program bo ustaljen in že večkrat preizkušen:
-	organizirano ogrevanje že na avtobusu
-	dopoldne: ukvarjanje s snegom (opcije, z eno dilo, z dvema, z ali brez uporabe žičnic...)
-	popoldne: igre na in pod snegom...
-	po popoldnevu pa se bomo med naporno potjo domov še malo ustavili, ohladili in nahranili naše konje. Odhodi bodo iz Hrastnika ob (6.20), Trbovelj (6.40) in Zagorje ob 7.uri. In to samo za 2.000 SIT, za neŠklabuce pa za 2.500 SIT. Za prijave in informacije pokličite na tel.: 27-018 (Ana).
TUDI V TIGNES1
Za prvomajske praznike, v času od 23.aprila do 2.maja, pa odhajamo na smučanje v Tignes v Francijo. Paket norčij obsega: prevoz, 7-dnevno smučarsko karto, nastanitev v apartmajih za 4 osebe, organizacijo, TT, brezplačno testiranje najnovejše opreme, tečaji boardanja ter smučanja, turnir v šklabbalu in hokeju, presenečenja... Sedaj pa pozor: cena = 39.500 SIT. Ob prijavi plačaš 15.000 SIT, ostalo pa do 5.marca, kar je tudi zadnji rok za prijavo. Za prijavo oz. informacije pokličite čim prej 0601/57-113 (Matej)
GLASUJTE ZA SVOJEGA SPLOŠNEGA ALI DRUŽINSKEGA ZDRAVNIKA
Vključili smo se v VIVINO akcijo "MOJ ZDRAVNIK", ki bo potekala do konca marca. Naša prva, VIVINA pa že tretja takšna akcija. Namen te akcije je, da damo poudarka in opozorimo na ljudi, ki delajo v splošni in družinski medicini, saj nas le-ti spremljajo od rane mladosti pa do pozne starosti in nam velikokrat svetujejo, pomagajo, včasih pa je dovolj, da nam samo prisluhnejo.
Akcija je namenjena vsem vam, ki bi radi javno pohvalili svojega splošnega zdravnika. Svoj glas lahko oddate na časopis ZASAVC, mi pa ga bomo posredovali VIVI.
SEVEDA LAHKO VSAK GLASUJE LE ENKRAT
Glasovalci v akciji "MOJ ZDRAVNIK" boste udeleženi v žrebanju na koncu akcije in srečnež bo šel na krajše potovanje s pokroviteljem.
Za etičnost in korektnost poteka glasovanja skrbijo: primarij dr. Marko Demšar, ki je predsednik komisije, in člani: dr. Ivan Cibic, dr. Dean Klančič, dr. Pavie Poredoš, doc. dr. Marjan Premik, dr. stom.
Poleg bralcev Zasavca in Vive sodelujejo še bralci Dolenjskega lista. Gorenjskega glasu, Novega Tednika, Tednika in Vestnika ter poslušalci trinajstih radijskih postaj.
Ime in priimek
Naslov
MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/jo predlagate, zdravstveni dom): Če želite, napišite tudi, kaj vas pri njegovem/njenem delu najbolj navdušuje:
MIRKO LEBAR V ZAGORSKEM RUDNIKU
Na povabilo Ludvika Groboljška in v organizaciji rudnika Zagorje v zapiranju je predkratkim znani športnik invalid Mirko Lebar obiskal zagorski rudnik v zapiranju. Mirko je bil z ogledom zelo zadovoljen in je za spomin odnesel nekaj premoga. Ker je hodil v Rudarsko šolo v Kisovec, sije hotel ogledati domači rudnik, preden ga zaprejo. Mirko in Ludvik se ob tej priložnosti rudniku Zagorje v zapiranju lepo zahvaljujeta za ogled in pogostitev.
m.
a !v r, :l,i a
AKCIJA ZA NAJ-POŠTARJA ZASAVJA ’99
Zmeraj so kakšne novosti: če ne presenečate s kuponi, pa poštarji odklanjajo fotografiranje. Torej, Sandi Kuder in Denis Pavlič nista za fotkanje, glasovnice pa le pošiljajte. Pišite nam, ker smo prav radovedni glede izidov akcije za NAJ-POŠTARJA ZASAVJA '99. In le prepustite se pisemskemu sporazumevanju in si povejte čimbolj prijetne stvari, četudi neradi delite komplimente. S kupončki pa le pohitite in izberite NAJ-POŠTARJA ZASAVJA '99.
KUPON ZA NAJ-POŠTARJA ZASAVJA »99 C4)
Ime in priimek poštarja ter kje raznaša pošto:
Ime. priimek in naslov glasovalca:
1.	Ivo Kolar, pošta Zagorje, 95
2.	Marko Fele, pošta Zagorje, 87
3.	Ivan Vodenik, pošta Podkum, 82
4.	Denis Pavlič, pošta Hrastnik, 83
5.	Franci Ceferin, pošta Trbovlje, 49
6.	Miran Gorišek, pošta Izlake, 38
7.	Sandi Koder, pošta Kisovec, 37
8.	Matej Golčnik, pošta Čemšenik, 35
9.	Alojz Vodenik, pošta Dobovec, 34
10.	Primož Vastič, pošta Trbovlje, 24
11.	Jože Rozina, pošta Trbovlje, 19
Franci Vrtačnik se je oktobra '98
Peter Sikovec, pošta Hrastnik	upokojil, toda glasove si zasluži, saj
pravi, da je imel svoje delo rad.
Johan Mates, pošta Zagorje, 19
13.	Miro Vrtačnik, pošta Kotredež, 17
14.	Robert Slabina, pošta Trbovlje, 13
15.	Miha Trošt, pošta Trbovelj, 11 Dani Amon, pošta Šetlambert, 11
17.	Slavko Kuder, pošta Trbovlje, G
18.	Darko Pograjc, pošta Zagorje, 4 Marko Mates, pošta Zagorje, 4 Franci Vrtačnik, pošta Zagorje, 4
21.	Lojze Plevel, pošta Radeče, 2
22.	Zijad Parič, pošta Trbovlje, 1 Peter Šikovec, pošta Hrastnik, 1
POD KOZO SMO VSI....
ZDENKO FRITZ: »DRNOVŠEK JE ODLETEL V STRATOSFERO«
Kdo bi si mislil, da bankirji premorejo toliko humorja. Saj veste, vsakodnevno štetje tujega denarja....?! Direktor Banke Zasavje Zdenko Fritz, diplomirani ekonomist, me je s svojimi odgovori Prepričal, da sem se o bankirjih krepko motil. Verjamem, da bo tudi vas, ko boste prebrali spodnji tekst. Je nekdanji premierov sošolec in sodelavec. Živi na Izlakah. Svojo poklicno pot je začel v Rudisu, dobrih deset let je bil vodja ali direktor finančnih sektorjev na Betonu Zagorje. »Precej pred Propadom«, dodaja. Od leta 1986 je zaposlen na Banki, kjer ježe deseto leto tudi direktor. Mandat mu Poteče v naslednjem tisočletju. l)f, Ja ne pozabim zapisati še eno njegovo misel, ki gre nekako takole: »Po tem, ko sva z Drnovškom nekaj let delala skupaj na Betonu, je on odletel v stratosfero, sam pa sem ostal na zemlji.
1.Guverner Banke Slovenije, dr.Franc Arhar pravi, da je dober bankir tisti, ki dela dolgoročno. Se pridružujete njegovemu mnenju oziroma tudi vi tako delujete?
V celoti se pridružujem njegovemu
mnenju. K temu me dodatno stimulira bodoča pokojninska zakonodaja, ki mi bo omogočala izvajanje delovnih aktivnosti brez uveljavljanja minulega dela do poznih jesenskih dni.
2.Morda že veste, kaj bo vaša na-
Direktor nekoliko drugače.
slednja stopnička? Lahko pričakujemo, da ko se boste naveličali vodenja Banke Zasavje, boste na guvernerskem mestu zamenjali dr. Arharja ali na predsedniškem dr. Drnovška, nekdanjega soseda in sošolca?
Glede na to, da imam v zadnjem času težave s koleni, v celotnem življenju pa tudi s hrbtenico in z glavo, ki je navajena samostojno misliti, nimam naravnih pogojev za plezanje po stopničkah. Če bi bil bolj poslušen, bi mi med predlaganima različicama pripadla verjetno vmesna funkcija, se pravi Arturjeva.
3.	Vam pri vodenju banke pomaga znanje borilnih veščin?
Znanje borilnih veščin sicer ne, saj se bojim, da je od črnega pasu ostala samo še »šnola«, vsekakor pa borbena morala.
4.	Ko zvečer ležete k počitku in zaprete oči »vidite«:
-	bankovce različnih držav,
-	lepe, porjavele ženske,
-	drugo.
Glede na to, da nimam spalne bolezni, najprej začnem šteti črne in bele ovčke. Ker črnih prehitro zmanjka, belih pa je preveč, kar hitro obupam. Denar se mi ne mota po glavi, ker večino ljudi (ker ga imajo premalo ali preveč) zaradi njega boli glava in ni dobro uspavalno sredstvo. Drugo alineo raje izpustimo, ostale slike so pa odvisne predvsem od intenzivnosti aktivnosti v zadnjem obdobju.
5.	Vaš najljubši pregovor je...
Ni vse zlato, kar se sveti (mi se ne svetimo).
h.Zadnja knjiga, ki ste jo prav z zanimanjem prebrali je...
Juhica za dušo.
7.Kaj bi v Sloveniji storili kot prvo, če bi vam bilo dano?
Najprej bi rekel: »Hvala bogu, da živim v Sloveniji«, potem bi poskušal o tem prepričati vse Slovence, med drugim tudi to, da so tudi bankirji ljudje.
8.Svoje prihranke ste zaupali slovenskim bankam in ne neki »umrli« avstrijski, kot je to storil npr. Bojan Križaj, mar ne?
Svoje denarne prihranke sem v celoti zaupal eni slovenski banki. Razpisujem nagradno vprašanje! Veliko točeno pivo in sendvič dobi tisti, ki prvi ugane, kateri.
9. Vaš hobije...
Hobiji se sčasoma spreminjajo. Čedalje težje je postavljati mejo med aktivnostjo, ki te privlači in ji daješ prednost v prostem času in aktivnostjo, ki je nujna za ohranjanje psihofizičnega ravnotežja. Če že moram izbrati, je v zadnjem času nesporno na prvem mestu kidanje snega.
10.Smo po vašem Slovenci potrpežljivi ali bi radi vsi na hitro obogateli?
Potrpežljive so predvsem Slovenke, ki prenašajo Slovence, ki bi zaradi Slovenk radi hitro obogateli.
Spraševal Igor Goste
1« A,
25. SVEČANA 1999
nm-Ku-rar, n
PLANINSKE AKCIJE IN POSTOJANKE
Planinska zveza Slovenije je tudi letos izdala knjižico z naslovom Planinske akcije in postojanke in sicer za leto 1999. Knjižica vsebuje planinske akcije v letu 1999, koledar za leto 1999 in 2000 ter pregled planinskih akcij slovenskih planinskih društev. Med temi so opisane tudi večje akcije zasavskih planinskih društev čez vse leto, opis vrste članstva v PD, navodila o uveljavljanju zavarovalnih odškodnin, pregled društev, ki so včlanjena v PZS, pregled planinskih postojank v Sloveniji, na koncu pa je objavljen še pregled planinskih publikacij Planinske založbe. Knjižica je žepnega formata in ima več kot 100 strani.
U.
K0L0VRAŠKI GASILCI ZA VARSTVO PRED NESREČAMI
Gasilsko društvo Kolovrat pri Zagorju je v začetku februarja letos razposlalo vsem domačijam oz. gospodinjstvom na svojem
področju knjižico z naslovom "Gasilsko društvo Kolovrat -Sodobno varstvo pred nesrečami". V knjižici, ki šteje 28 strani vključno s fotografijami in ilustracijami, so objavljeni nasveti
občanom oz. gospodinjstvom gasilskega okrožja Kolovrat pa tudi drugim koristnikom, kako je treba ravnati v primerih požara in naravnih nesrečah, dajanju prve pomoči ipd. Knjižico je napisal Janez Krajnc, fotografije pa je prispevala Antonija Krajnc, oba sovaščana Kolovrata. Natisnili sojo v 300 izvodih na formatu A/5, v broširani izvedbi.
tl.
ZBOR NA ŠMOHORJU
V začetku februarja je potekala v planinskem domu na Šmohorju nad Laškim seja predstavnikov zasavskih planinskih društev, ki tvorijo Meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev (od Brežic do Litije in Laškega). Na tem zboru so predstavniki društev raz-
mladim
Zasavcem
O pisanju dnevnika Vse je ena sama ljubezen ste že verjetno slišali. Pisali so ga sedmošolci in osmošolci, ki obiskujejo dopolnilni pouk iz slovenskega jezika in so se letos lotili proučevanja pesnika in prevajalca Toneta Pavčka. Objavljamo dva dnevnika, ki sta dobro zadela vsebino, imen pa seveda ne bomo izdali, da avtorici ne bi imeli kakšnih nevšečnosti.
In ker je bilo pred kratkim Valentinovo, smo zapisali še nekaj Pavčkovih verzov iz njegove zadnje zbirke za najstnike -Majnice, fulaste pesmi.
fS MAS MIS MAS MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
DRAGI DNEVNIK,
sobota, 2.avgust
danes je moj drugi dan na morju. Z Mojco se kopava, potapljava in sploh uživava. Nenadoma pa... nekaj meje obsijalo. Ne vem, kaj mi je bilo bolj všeč - njegove modre oči in kodri na obraz ali čudovit nasmeh. To sem še bolj opazila zato, ker v Novigradu ni bilo ravno zanimivih predstavnikov moškega spola. Pravzaprav so edino, kar tukaj opazim na vsakem koraku -luškani psi...
Celo Mojci, kije tako izbirčna glede fantov, je bil všeč. "Ampak," sem rekla, "čakaj malo. Jaz sem ga prva opazila." Nisva imeli časa, da bi se kregali, ker je ravno takrat odšel v vodo. Ne pa za njim. Pravzaprav sama nisem navdušena nad takim zalezovanjem, prikrajšana pa tudi nisem hotela biti. No in poleg tega, daje bil "ali in sploh" čudovit, je znal tudi super plavati! Po nekaj zamahih (zdi se mi, da se je hotel malo postavljati), je kmalu odšel iz vode. Čez nekaj minut sva na kopno prilezli tudi midve. Mojca meje pregovorila (kdaj me pa ne), da sva se tako rekoč pred njegovim nosom odsprehajali do tuša. Ko sva se vračali proti brisačam, sem ga slučajno pogledala in zafarbala. Preneumno.
Dan seje nadaljeval v takem stilu: on v vodo -me za njim, on iz vode - me za njim. Nazadnje se mi je vse skupaj zdelo že trapasto, pa še cela plaža se nama je smejala. Res sem se že kar neprijetno počuila, zato sem predlagala Mojci, naj nehava. Ona pa ni mogla kar tako iz svoje kože in je poslala v "boj" njeno mamo. Ko je prišla nazaj, sem se kljub podatkom, ki jih je nabrala, počutila precej na tleh. Res nisem bila ravno navdušena nad tem, da so se mi vsi tako očitno posmihali.
Ampak, OK. Zvedela sem, da mu je ime Andrej, da je star toliko kot Mojca (se pravi, skoraj petnajst), daje sramežljiv, da nima punce... In da gre že danes domov!
Skoraj se mi je podrl svet. Po drugi strani pa sem bila vesela, da se ne bo treba več smešiti. Poleg tega bo hodil v trboveljsko gimnazijo in ker bo imela Mojca tam sošolke, bom gotovo dobila tudi kakšno sliko.
Dan je bil kljub vsemu lep in upam, da bom sanjala o njem...
DRAGI DNEVNIK,
30.oktober, 1998
že dolgo nisem bila tako srečna. Jaz, ki sem še pred nekaj meseci težila, da nimam nikogar razen Mojce, da sem nekomunikativna, da se sploh ne znam pogovarjati in take reči, sem dobila kup novih prijateljic. Ano, Bojano in Barbi. Pravzaprav smo se že dalj časa družile, ampak vse je bilo tako mlačno in površno. Odprlo seje pravzaprav na ekskurziji. Veliko smo se pogovarjali in skoraj bi jih kap, ko sem se kar naprej smejala. Namigovale so na rum - kroglice, a so brcnile v temo (medtem ko sem jaz pojedla tri kroglice, so one zmazale tri zavitke!). Preprosto, bila sem dobre volje. Prej sem v njih videla nekakšne dolgočasne puščobe, ko pa sem videla, da to ni res, sem tudi sama manj dolgočasna.
Kmalu sem ugotovila, da se najbolje razumeva z Ano. Zaupam ji lahko vse in naprej pove samo tisto, kar ji dovolim. Sicer pa sem takega zaupanja vredna tudi jaz. No in tako sem ji povedala vse o morju pa o Andreju in opazila, da je zelo težko zadrževala smeh. Saj smešno se je vse skupaj
il jl* TL 1» 17 T5 Tl r>
25. SVEČANA 1999
pravljali in sklepali o pripravah na izdajanje glasila zasavskih planincev, o nadelavi plezalne stene oz. poti nad Renkami na Zasavsko Sv.goro, o obveznem uvajanju varstva okolja, za vodjo markacistov so izvolili Franca Fajferja iz Zagorja, precej govora pa je bilo o zapletih, ki so se pojavili v zvezi z lastninjenjem planinskih koč in domov. Del pogovorov pa so namenili tudi vzgoji planinske mladine, skupnemu izletu društev, ki bo S.junija in še o čem.
U.
POHOD NA MRZLICO
Ko mi je zjutraj ob 6.15h zazvonila budilka, sem vedel, da bom še en dan preživel v družbi
mladih planincev. Ko sem prišel na glavno avtobusno postajo v Zagorju, sem videl, da še ni prišel niti eden od mojih najboljših prijateljev. Le kakšen pohod pa bo to, če ne bo niti enega? Ko pa je pripeljal avtobus iz Izlak, sem se pomiril, saj so prišli skoraj vsi. To so bili Rudi Žužek, Matic Plevčak in Matej Anžur. Pogrešali smo le Andreja Vnuka in Urško Trampuš.
Z avtobusom smo se odpeljali do Komunale Trbovlje. Pot je bila kar položna. Hodili smo po gozdu, travnikih in cestah ter skozi vasi. Čeprav je bilo vreme sončno, smo morali nositi kape, nekateri pa so nosili tudi rokavice. Imeli smo štiri počitke, saj so z nami hodili tudi
planinci iz tretjega razreda. Stopnice, ki so vodile do koče, so bile zasnežene, zato je bilo treba hoditi zelo previdno. V koči smo si naročili topel čaj, nekateri pa smo si naročili tudi juhe, štrudle in podobno. Čez čas smo odšli ven na svež zrak. Ura se je bližala času odhoda in počasi smo odrinili nazaj v dolino.
Moram reči, da mi je bil pohod všeč in da bi ga bilo vredno ponoviti.
Boštjan Doležalek
V nedeljo, 7.februarja smo se odpravili na Mrzlico. Iz Zagorja pa do trboveljske komunale smo se peljali z avtobusom, nato pa nas je čakala dolga pot na Mrzlico. Med
hojo smo se tudi ustavili, da se odpočijemo. Pot je bila ledena, zato je včasih komu spodrsnilo. Ko pa smo po treh urah prišli na Mrzlico, smo si privoščili vroči čaj. Vpisali smo se tudi v planinsko knjigo obiskovalcev. Potem smo se šli igrat na bližnje igrišče. Po dveh urah igranja smo se odpravili v dolino. Pot je bila tudi tokrat ledena, vendar se mi je zdela rijetna. Prišli smo do komunale in tam počakali na avtobus. Pripeljali smo se v Zagorje in vsak je odšel v svojo smer proti domu.
Na Mrzlici sem bila prvikrat, zato se mi je zdela zelo zanimiva in čeprav sem bila utrujena, sem zmogla priti do vrha.
Ajda Pirnat
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
zdelo tudi meni, zatrapana sem pa še vedno. Še vedno upam na sliko. Aja, danes sem šla k Mojci in sem jo vprašala, če je kaj možnosti, da bo končno prišla obljubljena slika. Rekla je, naj bom bolj potrpežljiva, ampak celo večnost pa tudi ne mislim čakati. Poleg tega pa sem odkrila, da se tudi v bližini šole giblje nekaj zanimivih fantov...
Nekaj je v zraku. Lepega. Nežnega. Mimobežnega. Nekaj je v zraku.
DRAGI TREZORCEK!
petek, 18.12.1998
Odločila sem se, da bom pisala dnevnik. Se sprašuješ zakaj? Naj ti povem. Vsega imam dovolj, dovolj in še enkrat dovolj! Vsak dan je enak prejšnjemu, ljubezensko življenje pa je na robu propada. Katastrofa! In zakaj s tem težim tebi? Ker si edini, ki se mu moji problemi ne bodo zdeli neumni. OK, no. Tukaj je še Marjeta, vendar pa ima dovolj svojih problemov, zato je nočem moriti še z mojimi. Sedaj pa te najbrž že zanima, kaj tako groznega se mi je pripetilo. Nič. Dobesedno nič. Že par mesecev mu (moji simpatiji) namigujem, da mi je všeč. Trudim se na vse pretege, on pa nič. Ne vem ali je tako neumen, da tega ne opazi ali pa mu preprosto nisem všeč. Že neštetokrat sem si skušala vbiti v glavo, da mi ni všeč, vendar me vedno znova prevzamejo njegove sinje modre oči. Pa ne samo oči. Njegov smeh, njegov glas, njegova
prijaznost,... Ups, spet sem se raznežila. Če mu že nisem všeč, naj mi to vsaj namigne, da bom vedela, pri čem sem. On pa, seveda, nič. Tako sem se odločila, da bom usodo vzela v svoje roke. Včeraj pa je bila za to idealna priložnost, saj sem bila sama doma. Pograbila sem telefon, se zleknila na posteljo in zavrtela njegovo telefonsko številko. Oglasil se je njegov brat. Ko sem mu rekla, če bi lahko govorila z Matjažem, je rekel: "Ja, pri telefonu." Seveda pa nisem bila tako neumna, da bi mu nasedla, zato sem mu jasno povedala, da vem, s kom govorim. Mali tečnež seje le nasmehnil in rekel, da Matjaža ni doma. Tako je moj čudovit plan propadel, vendar pa sem se odločila, da bom naslednji petek, če se ne bo pripetilo kaj nepričakovanega, poseg ponovila. In to je moja zgodba. Najbrž se ti zdi neumna in dolgočasna, zato te bom za danes nehala dolgočasiti. O, joj! Še nekaj. Mislim, da sem ti dolžna obrazložiti tvoje ime. Trezorček se imenuješ zato, ker bom tebi zaupala vse moje največje skrivnostni in še zato, ker imaš majhno ključavnico, da te lahko zaklenim. No, zdaj bom pa res končala.
Čao!
TREZORČEK!
petek, 25.12.1998
Ne boš verjel! Moje življenje se je sto procentno izboljšalo. Bom kar prešla k stvari. Danes, ko sem že odhajala iz šole, je Matjaž pritekel za mano in me vprašal, če me lahko okoli treh pokliče. Bila sem vsa blažena in seveda sem mu pritrdila. Doma sem nestrpno pričakovala klic. Točno ob treh je zazvonil telefon. Hitro sem se oglasila in bil je Matjaž. Nekaj časa sva se pogovarjala, nato pa meje vprašal, če grem jutri z njim v kino. "Seveda!" sem presrečno odvrnila
in tako seje najin pogovor počasi iztekel. Sedaj pa se bo iztekel tudi najin, ker grem s starši in s sestro v Celje po nakupih.
By,by!
Je to za pesem skrivnostni navdih?
Ali ljubezen? Njen dih in vzdih?
ll
\ i i i i
---	opj -------
/ v'*-"-	\
HOCMČ \5U£2I, 3K VRISKAMO	Vil, j
MOV	Vflišll,
SME G* T>Q£>£t-i SKOPu tf i
oz
|/M -SzDLAHUev lU
■Sr'
črrrr Jr.G lir? £Jr.£
ZlVjtf!
Najprej vam pošiljam tisoč najlepših pozdravčkov in poljubčkov v vaša srčka. Upam, da niste preveč užaljeni, ker se počitnice z neizmerno hitrostjo bližajo koncu. Verjetno ste jih preživeli kar se da najboljše, saj smo si počitnice vsi že pošteno zaslužili. Nekateri ste se poslužili belih poljan, spet drugi ste počitnice namenili prijateljem, ostali pa so se pripravljali na nov delovni teden. Na voljo smo imeli diskoteke, kjer ste se, upam, dodobra razdivjali in nabrali novih moči in napolnili vaše telo z energijo, ki jo boste uporabili v šolskih klopeh. Kljub temu pa je počitnic konec, kot je konec vseh lepih stvari.
Preživeli smo Valentinovo, praznik zaljubljencev in vseh, ki se imamo radi. Z veseljem ugotavljamo, da se ta praznik pri nas vedno bolj uveljavlja. Kar se tega tiče, pa vam, moji dragi, želim kar se da največ valentinčkov in polno ljubezni ter da bi se vedno imeli tako radi, kot se imate sedaj. Ne pozabite, da ljubezni ni moč zaigrati niti je pričarati. Pride sama in ostane, če pa oddide, se redko vrne nazaj. Zato jo pazite in je ne zapuščajte, ker se vam utegne grdo maščevati. Pa ljubezen je ja nekaj tako zelo lepega..
Da pa ne bi mislili samo nanjo, poskrbite še za prijatelje, ki vas že čakajo. Pa dobro izkoristite te urice!
No, uživajte še par tistih uric, ki vam jih preostane do novih šolskih dni in naberite si kar največjo možno količino energije, saj se že bližajo...Do naslednjič pa se imejte najlepše in najboljše!
Vaša Alma
l4P(? tbPL(?il
Verjetneje bilo malo čudno, ko sem vam uvod predstavila kar jaz. No, pravzaprav sem na tej strani nova, toda v tem časopisu ustvarjam že nekaj časa. Moje ime je Alma in sem dijakinja 1 .letnika gimnazije v Trbovljah, kjer imam prijatelje in kjer si pridobivam znanje. Rada žuriram in sem večkrat dobre kot slabe volje, rada spoznavam nove ljudi in sprejemam takšne izzive kot je ta. Prav tako uživam v poletju in zimi, ne zanemarjam pa niti pomladi, ko imam rojstni dan. No, v letošnji pomladi, natančneje 6. aprila, bom dopolnila 16 let.
In kakšni so moji cilji? Ko sem se spravila pisati te uvodne vrstice, še nisem vedela, kaj naj vam za prvič povem in kako naj začnem. Treme res nimam, sem si pa zadala neke cilje, katere upam, da mi bo uspelo uresničiti. No, vseh mi verjetno ne bo... Ena stvar je tudi ta, da boste lahko spremljali dijaške zanimivosti, kijih bom za vas pripravila sama. Upam, da vas ne bom dolgočasila in da se boste radi spravili k branju časopisa. To sem torej jaz.
PR.UP5t?Ld>l4l ČAd>. T<?R.LJ i>t?LA
Ko še niso nastopile počitnice, se je po vseh šolah bolj ali manj dogajal "testni kaos" in ko
smo že mislili, da nas bo konec, so nastopile počitnice. Marca nas čaka 2. ocenjevalna konferenca in upam, da bodo rezultati lepi. Poleg testov pa smo se na trboveljski gimnaziji posvetili tudi medrazrednim tekmam v odbojki, namiznem tenisu,...Rezultati sicer še niso dokončni, ker nas čaka še nekaj tekem, ki bodo potrdile, kdo je zmagovalec. Moram priznati, da so tekme, kljub temu, da so prijateljske, dijaki vzeli zares. Ni kaj, šport je res pol zdravja!
Alma
NtžVlčklE tbAMt?
ZA VA5 - OVUfm Z čjLA5E>t?
Dijaki trboveljske gimnazije in ekonomske SŠ smo pred kratkim dobili svoj šolski radio. V glavnem odmoru se lahko torej sprostimo ob raznovrstni glasbi, ki jo pripravlja šolski D.J. in se tako otresemo živčnosti pred testom. To pa morda ne ustreza tistim, ki se zadnje ure pripravljajo za kontrolno nalogo. Vsekakor smo bili radia veseli in upamo, da bo še tisoč tako dobrih odločitev. Mislim pa, da ker smo mi zelo pridni (!?!), to ne bo problem.
Alma
Nič Ni popou\o
Včasih sem premišljevala o raznih stvareh, o takih, ki zanimajo mladino in o takšnih, za katere vem, da mladi radi govorijo o njih. Bi se jih kar našlo nekaj, predvsem sem večkrat zasledila odgovor, da komaj čakamo vikende, čeprav za vikendi pridejo ponedeljki in temu sledijo naporni tedni. Spoznala sem ljudi, ki so svojo pozitivno energijo kar oddajali, toliko sojo imeli. Spet drugi so stisnili svoj obraz med ramena in se potuhnili. Koliko je na svetu ljudi, ki počnejo različne stvari, koliko je takšnih, ki niti ne vedo, da jih nekoč nekaj čaka. Ne rečem, da zlata skrinjica, ampak samo črna jama pa tudi ne. Hočem le reči, da je preveč teme, da se nam premalo zaupa, da živimo v nekakšnih sencah preteklosti. In mnogi tega ne vidijo. Kdaj meje strah? Ali kdaj nas je strah? Ko pišemo matematiko pa ne vemo, kaj je kje in kam gre to, kako se bo izteklo.. Mene je. Strah me je nepomembnih stvari, ker vedno mislim, da jih ne bom opravila dobro. Tako me je bilo strah tudi tega pisanja. Res nisem vedela, kaj naj napišem, da bo izpadlo zanimivo in da bo pritegnilo veliko bralcev. Ali mi je uspelo ali mi ni? Kaj pa vem. Negotova sem in sploh ne vem, kako se bo obneslo. Bomo že videli...
Alma
za i4??Nzc.
V življenju nas večkrat prehitijo določene stvari. Kaj pa vem, dobre, slabe..Da vas katere od njih ne zamorijo preveč, vam namenjam moj najljubši verz. Koliko je v njem resnice, ugotovite sami. Naslednjič pa vam napišem še kakšnega.
Nevoščljivi so mi, ker si upam živeti, tako kot mi je všeč.
Nadarjenost, uspeh in bogastvo ti odpustijo, samo sreče ne odpuščajo.
(HABE)
Rada vas imam!
Alma
TRBOVLJE
7,n.T:l^nTn.r>
R.A5TA VtČtR. NlA GIMNAZIJI TE.&WLJC.
V četrtek, 18.2.1998, je dijak četrtega letnika Gimnazije Trbovlje, PETER ZORE, pripravil večer Boba Marleya. Sam je njegov velik občudovalec in njegovo doživljanje tega izrednega umetnika, je posredoval tudi nam.
Bob Marley, z uradnim imenom Robert Nesta Marley, se je rodil 6. februarja 1945 v mestu St. Ann na Jamajki. Kot otrok je dobil vzdevek Tuff Goug, ki je danes ime založbe na Jamajki, katero vodi njegova žena Rita. Leta 1962 je posnel svoj prvi singl "My Cup”. Dve leti kasneje je postal vodja benda TheWailers. Dve leti kasneje seje Bob poročil z Rito Anderson, ki se je kmalu pridružila bendu kot back vokalistka. Rodil se jima je sin Dand, sicer bolj znan kot Ziggy. 1971 je Marley spoznal producenta Chrisa Blackvvella, z njegovo finančno pomočjo je posnel z Wailersi album Catch a Pire; eno leto kasneje pa še album Burnin'. Skupina Bob Marley & The Wailers je leta 1975 izdala Natty Dread. Poleti istega leta so imeli turnejo po Evropi, eden koncertov je bil tudi show - koncert v Londonu, ki je cel posnet na albumu Live. Najbolj znana pesem s tega albuma je No Woman No Cry. Leto kasneje je ameriški magazin Rolling Stone skupino Bob Marley & The Wailers imenoval za bend leta, saj je njihov nov album Rastaman Vibrations osvojil vse ameriške glasbene lestvice. Leto 1978 je bilo za Marleya izrednega pomena: OZN mu je izročila medaljo za mir Tretjega sveta; prvič je obiskal svojo duhovno domovino Afriko in si s tem uresničil veliko željo; izdal je album Kaya, v katerem je opeval duhovno moč marihuane, ki je med rastafarijanci bolj znan pod imenom ganja. Bob Marley je kadil ganjo, da je prišel bližje bogu. Skupaj z Wailersi je izdal še tri albume: Babylon by Bus, Survival in Uprising, ki so jih posneli v enem samem letu. 21. septembra, pred koncertom v New Yorku, seje Marley odpravil na jogging kjer je omedlel. Čez nekaj dni je izvedel kruto resnico, da ima možganski, pljučni in trebušni tumor. Zdravljenje v Nemčiji ni bilo uspešno, tako je 11. maja 1981 umrl v bolnišnici v Miamiju. Njegov pogreb je obiskalo na tisoče ljudi, ki so na tak način izkazali spoštovanje do velikega umetnika, kot je bil in je še vedno BOB MARLEY.
Katjo S.
V	sredo, 10.3.1999, ob 18. uri, vas Občina Zagorje vabi na zanimiv dogodek,ki bo v Športni dvorani Zagorje.
V	košarki se bosta pomerili glasbeno obarvani ekipi. Ekipa DR. MUSIČ, za katero bodo med drugimi igrali tudi Magniftco, Zoran Predin, člana Rok'n Band, Peter Vilfan, Jernej Šugman, direktor revije Dr. Musič - Marjan Lacič,... Zagorske barve pa bodo branili Orleki, župan Matjaž Švagan, direktor Rudnik Zagorje v zapiranju Matej Požun, Brane Omahne,... Za zabavo bo poskrbela tudi akrobatska skupina Fliers iz Trbovelj. VSTOP BO PROST! Zanimivo si bo ogledati, kako glasbeniki obvladajo žogo...
Katja S.
ZANllMlV (;LA25&KNč? -Z.<?5ARj4AE.d)Kj AiPLklTAIČKL
RAZPIS ZA POPEVKO VESELE JESENI
Organizacija za glesbene prireditve Bertissimo pripravlja tudi v tem letu že 32. festival PVJ 99. Prireditev bo 16. oktobra 1999, ob 20. uri, v Dvorani Tabor v Mariboru. Avtorji naj svoje prispevke (največ dva) v knjižnem ali v narečnem besedilu, katerih dolžina naj ne presega treh minut. S priloženimi podatki o avtorju in izvajalcih pošljite kot master tape najkasneje do 19. aprila na SAZAS - za PVJ 99, Betnavski grad, 2000 Maribor. Prijavnina za vsak poslani prispevek znaša 10 000 SIT. Organizator bo za finalno prireditev izbral 16 skladb, izvajalci, ki bodo nastopili na festivalskem večeru, pa bodo prejeli honorar in povrnjene potne stroške.
RAZPIS na 8. festival narodno zabavne glasbe Slovenije "VURBERK 99" vokalno-instumentalnih skupin z diatonično harmoniko ter dvo in večglasnim petjem
Ansambli naj se prijavijo na naslov TURISTIČNO DRUŠTVO VURBEK, VURBEK 85,2241 SPODNJI DUPLEK; s pripisom "ZA FESTIVAL".
K prijavi priložite naslov ansambla, ime in priimel vodje z naslovom in tel. št., ime in priimek avtorja melodije in besedila ter sestav ansambla s propagandnim materialom in kaseto.
3- PIČI4A
S°PICHA
FAOIA GECSS IN ZASAVGA
v v	Nagrado trgovine EUROTRADE bo
prejela DARJA ZORKO, C.Zmage 45, Zagorje. Pozivam vas, da nam pošljete tudi nove predloge, ki pa so lahko le slovenski. Živjo!!
1 .NIKA - ROK'N BAND
2.	PORNO POLKA - ORLEK
3.	DVE POMLADI, DVE JESENI - VIKTORIJA
4.	KOMPAS SRCA - HIŠA
5.	POJDI Z NJO - MARTA ZORE
6.	CEL A ULICA NORI - KINGSTON
7.	KO JE NI - FLIRT
8.	MEHKE CURE - ANA PUPEDAN
9.	KALIFORNIJA - ZASAVCI
10.	(predlog) LAURE NI VEČ - MIRAN RUDAN
Š®PIČHfl
KUPON
Glasujem za: Glasoval sem:
rt
25. SVEČANA 1999
ttj: g Inč j Gnrjr.č
POL STOLETJA SKUPNEGA ŽIVLJENJA
Jože in Frančiška Baš s Prečne pri Čolniščah sta 5. februarja praznovala 50-letnico poroke. Vzela sta se natanko 5. februarja 1949. Na poročni obred v Zagorje sta se peljala s kočijo, kar pa ne pomeni, da jima je bilo v življenju postlano z rožicami. Svojo družinsko srečo sta začela graditi v težkih povojnih letih. Poleg tega je bil Jože 1. 1950 poklican v vojsko, ki jo je odslužil v Bosni. Niso mu namreč priznal vojaščine, odslužene v nemški vojski, kamor je bil mobiliziran 1. 1942. Na ruski fronti je padel v ujetništvo, tako da je osvoboditev dočakal v
Zlatoporočenca Frančiška in Jože Baš
Sibiriji. Kot nemški vojak ni bil deležen statusa vojne žrtve, ampak je zaradi svoje medvojne usode doživel marsikakšno ponižujočo izkušnjo. Težka začetna leta zakona sta terjali tudi življenji prvih dveh hčera. Prva je umrla pred Jožetovim odhodom v Bosno, druga pa kmalu po njegovi vrnitvi s služenja vojaškega roka. Ko seje Jože vrnil, je spet začel rudariti v Kisovcu, 1.1952 so dobili elektriko, na vrsto je prišla tekoča voda. Vse to je pripomoglo k znosnejšemu življenju, zato so vse tri hčere, ki so se jima še rodile, preživele kritična otroška leta. Zakonca se spominjata časov, ko sta se lotila obnove domačije. Bilo je ogromno ročnega dela, saj je bila mehanizacija takrat še v povojih. Jože je velikokrat prišel iz 'nočne', a si ni privoščil počitka, ker gaje čakalo delo. Frančiška je bila gospodinja. Spomni se, da so morali veliko
hoditi peš. Danes se čudno sliši, vendar je bilo res: peš je šla tudi rodit v Trbovlje. Peš so nosili otroke k zdravniku in pa tovorili gradbeni material. Zlatoporočenca sta med drugim v koših znosila domov vso savsko mivko, ki sta jo potrebovala pri obnovi domačije. Kaj je tisto, kar ju je držalo pokonci v vseh teh 50 letih skupne življenjske poti? Zdravje, pravita, je bilo vedno pri hiši, prav tako razumevanje in skromnost. Jedli so domačo hrano, prepreke pa sta premagovala s trdno voljo in potrpljenjem. Frančiška je bila pred poroko Drnovškova z Vrha. Jože v šali pravi: "Kar z vrha sem jo vzel. Nisem nič izbiral. Zato sva še danes skupaj." Da bi še lep čas ostala skupaj, jima želi tudi časopis Zasavc.
Boštjan Grošelj
DOLSKI UPOKOJENCI VABIJO
Društvo upokojencev Dol pri Hrastniku je bilo ustanovljeno 20.6.1997, ko so se na občnem zboru upokojenci z Dola, Mamega, Turja, Kovka in Gor izrekli za samostojno društvo. Društvo, ki bo imelo samostojni program in financiranje. Prej so bili vključeni že od leta 1984 v okviru DU Hrastnik kot pododbor DU Dol.
"Mogoče je slišati malo zapleteno," pojasnjuje tajnica DU Dol Božena Tušar, "vendar moram povedati, da smo se kot pododbor leta 1988 tudi registrirali, a smo imeli še vedno skupno financiranje in delovanje. V začetku smo bile najbolj aktivne pletilje, ki bomo letos slavile že 15 let druženja. Delovala pa je tudi balinarska, kegljaška, ribiška, strelska in šahovska sekcija..."
Z osamosvojitvijo so morali premagovati razne težave, vendar so sekcije s svojim delom uspešno nadaljevale. Sprejeli so pravila društva, pogodbene odnose z zaposlenimi v bifeju, vodijo kartotečno evidenco članstva in podobno. Posebej so ponosni na društveni prapor, ki so ga razvili lani ob občinskem prazniku.
Prapor dolskih upokojencev
Tudi za leto 1999 so sprejeli bogat program, ki ga želijo z veliko volje do dela tudi uresničiti. V zadnjih dneh so imeli polne roke dela z organizacijo pustne družabne prireditve, ki so se je lotili prvič. Večer je odlično uspel, še posebej je sobotno pustovanje popestrilo deset kurentov, ki se doslej še niso pojavili na kakšni dolski prireditvi. Upokojenci bodo dobiček namenili kegljaški sekciji, kije najštevilčnejša, najuspešnejša in rabi sredstva za vožnje na tekmovanja.
Naj ob koncu predstavimo še druge vodilne člane UO: predsednik je Ferdinand Deželak, blagajničarka Breda Erman, gospodar Janko Štravs in zastavonoša Karel Šergan.
Tajnica Božena Tušar je še dodala: "Veseli bi bili, če bi se v sekcije vključilo še več upokojencev. Tako bi tretje življensko obdobje popestrili in dočakali starost bolj zdravi, za kar nam je lahko vzornik naš stoletnik Leon Štukelj."
Fanči Moljk
MLADINSKA GODBA V DOMU UPOKOJENCEV
V torek, 9.februarja, je Mladinska godba oz. pihalni orkester Glasbene šole Trbovlje, pripravil v prostorih Doma upokojencev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah enourni koncert. Namenjen je bil oskrbovancem in zaposlenim tega doma. Z njim so po svoje počastili kulturni praznik, hkrati pa pripravili vedro in zanimivo ter hvalevredno popestritev življenja oskrbovancev. Mladi godbeniki so pod vodstvom dirigenta prof. Marijana Korošca igrali popularna dela, ki so prijetna za uho in srce.
IL.
UPOKOJENCI PLANINCI SO PUSTOVALI IN PLANINARILI
Člani planinske skupine PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje, so tudi letos pripravili na pustni torek zelo zanimivo in učinkovito pustno zabavno prireditev. V klubskih prostorih DU Trbovlje so namreč pripravili maškerado in najboljše maske tudi nagradili. Koliko izvirnosti so nekateri tudi tokrat pokazali! Vse kaže, da so se nekateri člani in članice te skupine pripravljali vse leto na to prireditev, saj maske z vso opravo, ki je potrebna za dobro maškaro, ni mogoče narediti v dnevu ali dveh. Vsa družabna prireditev pa je bila povezana s humorjem v raznih oblikah in seveda tudi tokrat ni manjkalo petja in nasploh dobre volje.
IL.

Kegljanje - 1.moška liga (13.kolo)
Rudar Trbovlje - Elektrarna 6:2 (5642:5305)
Trboveljčani so na lestvici trenutno drugi z 21-imi točkami.
Rokomet - 1 .SRL (14. in 15.kolo)
Slovan - Radeče 22:21 Radeče - Izola 27:24
Radečani so trenutno na 7.mestu s 15-imi doseženimi točkami.
l.B SRL (14. in 15.kolo)
Grosuplje - Dol TKI Hrastnik 30:33 (16:16)
Krim - Rudar (T) 25:21 (8:11)
Rudar (T) - MARC Škofljica 30:21 (17:9)
Rokometaši Rudarja so trenutno z 19-imi točkami na S.mestu, Dolani pa jim na lestvici sledijo na 4.mestu s 16-imi točkami in tekmo manj.
Rokomet mladih:
ŽRK Linne Zagorje - Novo mesto 28:8
Starejše deklice se tudi z gostovanja v Novem mestu vračajo neporažene. Proti domači ekipi, ki je prikazala slabo tehnično znanje, zato za zelo nešportno obnašanje, so zmagale z 28:8. Svoje sta prispevala tudi izredno slaba sodnika in zato bo bolje tekmo čimprej pozabiti. Sicer pa so zadetke dosegle: Armela Mujčinovič 11, Violeta Kos 7, Urška Šikovec 3, Anja Poglajen, Dijana Mišič in Anja Kurent po 2 ter Tjaša Klukej L
Košarka - l.B.SKL (IS.in 19.kolo)
Nova Gorica - GD Hrastnik 82:95 (45:42)
Zagorje - Radenska 72:66 (29:36)
Zagorje - Rogla Atras 68:65 (36:32)
GD Hrastnik - Elektra 76:72 (36:38)
Zagorjani so s 35-imi točkami na prvem mestu, Hrastničani pa s 27-imi na 8.mestu.
2.SKL - vzhod (IS.kolo)
Ekipa Janče - Litija 62:76 Malgaj Rudar - Litija 80:81
Malgaj Rudar na lestvici zaseda S.mesto z 29-imi točkami, Litija je 6. z 26-imi točkami.
Mali nogomet - 2.SLMN - zahod (IS.kolo)
Ročinj - Amaco Pajnkiher 5:6 (2:2)
Zagorska trim liga v kegljanju (IS.kolo)
Tref I - ETI EE I 1196:1103 Varnost Elektronika - Alnex 1227:1132 Tref II - Udarnik NLP 1167:1064 Fejst pub - IGM 1067:917
Trenutni vrstni red: Alnex 20 točk, Varnost Elektronika 20, Tref I 18, Tref II 16, ETI EE I 14, Fejst pub 6, Udarnik/NLP 4, ETI EE II 4, IGM 2.
Smučanje - veleslalom za pokal Schnops v Spodnjem Jesenovem
Rezultati - podmladek:
l.Blaž Hudomalj (Potoška vas) 53:51, 2.Ervin Lebar (Brezje) 1:54:47. Veterani:
1. Alojz Kukoviča (Zagorje) 38:89,2. Franc Drnovšek (Zagorje) 46:10, 3. Alojz Dornik (Zagorje) 52:36 Absolutno:
1. Borut Žnidar (Zagorje) 33:56, 2. Nejc Potrpin (Dobovec) 33:90, 3. Franc Ostrožnik (Čolnišče) 34:26
4.tekma za pokal Barcaffe Ski Open '99 (Straža pri Bledu)
Rezultati zasavskih predstavnikov:
cicibanke (c skupina): 4. Marija Topole (Trbovlje), ženske (skupina L): 3. Beti Špajzer (Trbovlje), ženske (skupina K): 4. Jasna Topole (Trbovlje), ženske (skupina I): 1. Heda Kotar, moški (E): 1. Cveto Bevc (Trbovlje), moški (F); 1. Poldi Renko (Izlake), 7. Franc Drnovšek (Zagorje), moški N: 4. Srečko Forte (Trbovlje), 7. Igor Kos (Kisovec), moški P: 5. Igor Špajzer (Trbovlje)
Strelstvo - III liga jug (8.kolo)
SD Predaslje - SD Kisovec 1710:1632
Kisovčani so na gostovanje v Kranj odšli brez svojega najboljšega strelca Pograjca, a so tudi brez njega streljali solidno, vendar pa niso mogli pripraviti presenečenja pri prvouvrščeni ekipi. Sicer pa je največ krogov pri Kisovčanih nastreljal Uroš Režun.
Strelstvo - 3.prehodna skirca Borisa Paternosta
Rezultati - ekipno: l.SD Alojz Hohkraut 1756, 2. SD Olimpija 1748, 3. SD Brest Cerknica 1746.
Posamezno: 1. Rajmond Debevec (Olimpija) 700.4, 2. Oto Strakušek (SD Alojz Hohkraut) 695.6, 3. Sašo Korbar (A.Hohkraut) 690.2.
Šah - redni mesečni turnir ŠK Rudarja - februar
1999
Rezultati:
1. Oto Krajnc st. 5.5 točk, 2.Luka Trebežnik 5, S.Hinko Jazbec 5.
SKOKI NA ŠTEFANOVI SKAKALNICI
Športno društvi Izlake, ki mu predseduje Milan Bradač, je organiziralo tekmovanje v smučarskih skokih na 30m Štefanovi skakalnici. Na tej skakalnici potekajo tekmovanja že vse od leta 1963. Na nedeljski tekmi se je v skakalnih spretnostih pomerilo 25 skakalcev (s terenskimi smučmi) iz Izlak, Kisovca, Čolnišč, Moravč, Dobovca, Domžal,... Najstarejši skakalec Alojz Kukoviča seje rodil daljnega 1949.1eta. Najmlajši, tretjeuvrščeni Nejc Potrpin iz Dobovca seje rodil leta 1983. Skakalci so opravili po tri skoke v konkurenci, najboljša dva sta štela za skupni rezultat.
KONČNI REZULTATI:
L DINO KLEMENČIČ
2.	MATEJ ŠLIBAR
3.	NEJC POTRPIN
Med organizatorji skokov, torej Izlačani, je bil najuspešnejši Igor Vidrgar, drugi je bil Andrej Kropivšek, tretji je bil Andrej Dolšina.
Pokale za najboljše je pred številnim občinstvom podelil predsednik sveta KS Izlake, Jože Smrkolj.
Igor Goste
SKI OPEN AVTOTEHNA VIS IN MAHKOVIC
V	organizaciji TVD Partizan in podpori Opel servisa Avtotehna Vis in Mahkovic ter ostalih sponzorjev poteka Ski open že tretje leto zapored. Od decembra do marca potekajo tekmovanja na območju občine Litija v vseh kategorijah, tekmovanja pa se odvijajo na bližnjih smučiščih.
Vsi občani Litije se lahko prijavite na tekmovanje in sicer po telefonu št.: 061/883-959 ali 061/883-477.
V	letošnjem letu pa v isti organizaciji poteka tudi tekmovanje v deskanju na sneguin sicer v podpori sponzorja TOMMOBIL-a iz Litije. Torej, borderji, gas!

PRIZADEVNI SKAKALNI DELAVCI V KISOVCU
V sredo, ko je potekalo regijsko prvenstvo v smučarskih skokih na 28 metrski skakalnici v Kisovcu za dečke do deset let, smo opravili pogovor z dolgoletnim predsednikom SK Zagorje-sekcijaza skoke Kisovec Slavkom Krajnikom. Ker sem se spodaj podpisani tudi sam pred leti preizkusil v tem športu in bil član tega kluba, poznam dokaj dobro tako takratne, kakor tudi sedanje razmere v klubu. Z veseljem ugotavljam, da so v klubu pod vodstvom Slavka Krajnika, resnično mnogo postorili. Tako pri izgradnji resnično lepega skakalnega centra, kakor tudi po tekmovalni plati. Rezultati dobrega dela v klubu, predvsem z najmlajšimi, so vredni vsega spoštovanja. To so ljubiteljem tega športa pred kratkim dokazali varovanci trenerja Zvoneta Pograjca, ki so v Ljubljani na ekipnem DP za dečke do deset let osvojili odlično drugo mesto.
Čeprav je ljubiteljem skakalnega športa poznano, kaj ste v klubu v letih tvojega predsednikovanja postorili, je vendarle dobro, da si še enkrat osvežimo spomin. Torej...
Ko sem pred leti postal predsednik kluba, je bil bolj ali manj pred razpadom. Naša prva naloga je bila rekonstrukcija 45 m skakalnice. 1991 smo začeli željo uresničevati oziroma smo začeli graditi 50 m skakalnico. To nam je uspelo do konca leta. Kasneje smo zgradili še 28 m skakalnico, ki smo jo kmalu tudi plastificirali. V tistem času smo podrli stari sodniški stolp, ki je stal na neprimernem mestu, med obema skakalnicama. Prenovili smo tudi 13 m skakalnico oziroma smo tam zgradili dve: 15 in 10 m skakalnici, ki sta seveda oblečeni v plastiko. Zgradili smo tudi kočo, ki nam služi za shrambo smuči in uredili okolico.
Kasneje, leta 1998, smo plastificirali še veliko skakalnico in začeli z izgradnjo sedežnice in jo v lanskem letu tudi dokončali.
In kako je s sedežnicami v drugih skakalnih centrih?
Sedežnico imamo v Sloveniji do sedaj le mi. Predvsem skakalci in trenerji opazijo, kaj
Slavko Krajnik pred skakalnicami.
sedežnica pomeni. Pomeni več skokov na uro, manj fizičnega napora itd. Tudi zaradi sedežnice je naš center med najbolj obiskanimi v Sloveniji. Ob tem lahko še povem, da smo tudi eni prvih, ki imajo zaletno stezo iz nerjaveče pločevine.
Ker vem, da imate v klubu vedno polno načrtov, s čim nas boste v naslednjem obdobju presenetili?
Kot prvo moramo zgraditi sodniški stolp, visok pet metrov, ki bo namenjen tudi za shrambo orodja potem bazen za vodo, ki bo služil za polivanje plastične mase na skakalnicah ter pozimi za umetno zasneževanje. Namakanje naj bi bilo avtomatsko vodeno iz sodniškega stolpa. Naslednje, kar bo potrebno na novo urediti, je razsvetljava vseh skakalnic, kar seveda pomeni možnost nočnih skokov. Upamo, da bomo uspeli nabaviti še en kombi za prevoz skakalcev na tekmovanja ter urediti odvodnjavanje.
REZULTATI REGIJSKEGA PRVENSTVA V KISOVCU ZA DEČKE DO 10 LET NA 28 m SKAKALNICI:
V	konkurenci 14.skakalcev iz štirih klubov je s skokoma 24,5 in 24 m zmagal Tadej Slemenik iz SK Mislinje, druga in tretja sta bila člana SK Zagorje-Sekcija za skoke Kisovec Miran Zupančič s skokoma 24 in 23,5m ter Primož Roglič s skokoma 24m. Andraž Pograjc je bil 6., Luka Grobljar 7 in Klemen Bravec 8. (vsi Kisovec).
REZULTATI EKIPNEGA DP V LJUBLJANI ZA DEČKE DO 10 LET:
V	konkurenci 14.ekip so kisovški orli v sestavi: Luka Grobljar, Andraž Pograjc, Miran Zupančič in Primož Roglič, osvojili drugo mesto. Lani so bili tretji. Prvaki so postali skakalci Ilirije iz Ljubljane, tretje mesto so osvojili skakalci iz SSK Triglav Kranj.
Tekst in fotodgor Goste
KEGLJAŠKI KOTIČEK
SMOLA KEGLJAVCEV RUDARJA
V	Trbovljah v 11 .krogu prve kegljaške lige, med domačo ekipo in ekipo Log Steinela iz Kranja, že zaradi položaja na prvenstveni lestvici ni bilo pričakovati presenečenja. Domači so, ob podpori zvestih navijačev, gostujočo ekipo brez težav ugnali z rezultatom 8:0 (5647:5326). Dobro je metal predvsem Bogdan Hribar in tudi vedno razpoloženi Uroš Stoklas, ki sta podrla vsak po 967 kegljev. V nekoliko slabši formi, kot ob zaključku prvega dela prvenstva sta Mažgon in Blaha, ki pa sta kljub temu podrla 928 oz. 905 kegljev. Šeško se je zaustavil pri številki 950, Ginter pa pri 930. Domači trener Kos je s prikazanim vsekakor lahko več kot zadovoljen. Nihče od gostujočih kegljavcev ni podrl več kot 900 kegljev. V naslednjem kolu bi lahko »trboveljski knapi« v Ljubljani, proti vodeči ekipi Prosol-Stiking z malo več športne sreče in z manj smole v končnici zmagali in se povzpeli na prvo mesto. Kljub temu, da so v šestih dvobojih Trboveljčani kar štirikrat zmagali, domača ekipa pa le dvakrat, so si ekipi zaradi več podrtih kegljev Ljubljančanov razdelili točki. Prosolovci so skupno podrl 11 kegljev več kot Rudar. Za Rudar so zmago dosegli Mažgon (913), kije ugnal Kržeta, Hribar (942) je bil za tri keglje boljši od dobitnika treh medalj z zadnjega SP v Celju Pintariča, Šeško (930) je dobil dvoboj s Sevenškom, znova pa je zmagal tudi Stoklas (942), kije premagal Zormana. Najboljši rezultat pri gostiteljih je dosegel reprezentant Urbanc (957), kije ugnal Gantarja, drugo zmago za domače je proti Blahi (919) dosegel Oman (921). Po 12 odigranih krogih je še naprej v vodstvu Prosol-Stiking iz Ljubljane (20 točk), drugi je Rudar Trbovlje (19 točk), tretji pa je Konstruktor z IS.točkami.
IZJAVA- Bogdan Hribar:« To je bil pravi derbi. Zagotovo ena boljših tekem v prvenstvu. Prava drama. Do zmage in s tem prevzem vodstva na prvenstveni lestvici, nam je zmanjkalo le malo športne sreče. Za prvouvrščeno ekipo zaostajamo le eno točko, torej je še vse odprto.«
V	1 .ženski ligi ekipa Saše Burje še naprej nadaljuje zmagoviti niz. V odlični
formi je tudi Saša, ki je proti ekipi Triglava v 11 .krogu podrla 457 kegljev. Zaradi gripe je bilo nekaj tekem v 12.krogu preloženih.
V	2.moški ligi je drugouvrščena Litija doma premagala Šoštanj z rezultatom 6:2. Zmage so dosegli Novak (918), Poglajen (885), Šijakovič (879) in Lebeničnik (877), poražena sta bila Tkavc (882) in Ivančič (820). Druga ekipa Rudarja je Sinet Hrastnik odpravila z rezultatom 6:2. Za domače sta zmagi dosegla Jazbinšek (904) in J.Drame (855), pri gostih iz Trbovelj pa so slast zmage okusili Jerič (918), Novak (893), Vincek (892) in Klančišar (891).
14.krog je znova postregel z zasavskim derbijem. Liljani so se pomerili z drugo ekipo Rudarja in jih v Trbovljah premagali s 6:2. Najbolj zanimiv dvoboj je bil med Goličem in Novakom, ki ga je v svojo korist rešil Litjan Novak z rezultatom 917:936. Več kot 900 kegljev so podrli še Novak (Rudar), ter Tkavc (901) in Lebeničnik (904) iz ekipe Litija. Sinet Hrastnik je v Žalcu osvojil točko. Litija je po tem kolu druga. Rudarje tretji, Sinet šesti.
V	Posavsko-Zasavski ligi je v vodstvu Litija, kije premagala drugouvrščeno ekipo Piramida iz Zagorja z rezultatom 5:3. Litus Litija je osvojila prvi dve točki v dvoboju z ekipo s Sevnice.
Igor Goste
za naj športnika/športnico leta 1998
GLASUJEM ZA _ OBRAZLOŽITEV
fotokopij ne upoštevamo, vaš naslov napišite na dopisnico
----------------------------------------------------------

PRODAJNO SERVISNI CENTRI ZALOKAR
GSM, dodatna oprema, televizorji, videorekorderji, kamere, glasbeni stolpi, radiokasetofoni, walkmani, avtoakustika, mali gospodinjski aparati, vse vrste kaset in baterijskih vložkov za vse vrste aparatov.
Vaš pooblaščeni zastopnik za DEBITEL.
ZALOKAR TRBOVLJE, C. Oktoberske rev 15a, te!,: 30-600 ZALOKAR HRASTNIK, Naselje Aleša Kaple!2, tel.: 46-333
ZVOK IN SLIKA KOT SE ŠIKA. ZALOKAR PA PIKA
PNEUIVIATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 81», Trbovlje, GSIVI 041 704 6G3
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook,
Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke.
Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
_________V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h._
ZOO market KANI
Ulica 1. junija 7 1420 Trbovlje delo. čas: 8.00-12.00 16.00-19.00 sobota: 8.00-12.00
POPOLNA PONUDBA ZA VSE MALE ŽIVALI. ROVAL, CANNIN, MILLS, SERRA....
ELEKTRO TOM
Tomaž Draksler s.p.
Naselje na šahtu 7 1412 Kisovec telefon 0601/71-321 GSM: 041-507-321
SERVIS VSEH VRST
*	električnega ročnega orodja
*	malih gospodinjskih aparatov
*	bele tehnike
*	posredniška prodaja
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143
NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!!
odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00
Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas:
9h-12h in 15h-18h sob.:9h-12h tel, 0601 71 675
1. naslov za zlate zadeve
ZLATO.
URE.
TEKSTIL.
ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO.
CERTIUS
borznoposredniška hiša d.o.o.
Ulica talcev 42 1410 Zagorje GSM 041-681-879
NIŽJE PROVIZIJE!
gotovinski odkup delnic podjetij in PID-ov naročila za borzo upravljanje s finančnim premoženjem strank
delovni čas: 9.00- 12.00 in 16.00 - 18.00; tel.: 0601/61-115
miEimmir m alg Ar ■
Trbovlje
Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tel. prodaja: 0601/27 666,27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070
pooblaščeni prodajalec in serviser
Vf QQQ©
do 120.000 do 144.000 SIT popusta pri menjavi staro za novo.
PRIHAJA NOVI MEGANE!
tel.: 0601/27-666,27-525	renault
prTma
Obrezija 19, 1411 Izlake, tel.: 0601/73 631
kuhinje -20% popust sedežne garniture - usnje - 156.000 sit garnitura Maja - samo 64.515 sit francoske postelje
HOBI program
razrez ivernih plošč po vaših dimenzijah
delovni čas od 9. do 17., ob sobotah od 9. do 12. ure
J.
ir
26.mladinsko evropsko prvenstvo v karateju
SIMERL IN SALKIČ MED OSEM NAJBOUŠIH
V dneh od 11. do IS.februarja so v Oviedu na Evropskem mladinskem prvenstvu v karateju med drugimi barve Slovenije zastopali kar trije člani Karate kluba Tika Trbovlje -Miha Kovačič, Jernej Simerl in Edin Salkič, v vlogi selektorja pa je nastopil trener trboveljskega kluba Borut Markošek.
Kovačiču je bil to že tretji nastop na EP. Tokrat je nastopil v ekipi starejših mladincev. V l.kolu so se pomerili z reprezentanco Nizozemske. Miha je v ring vstopil kot drugi. Proti višjemu in starejšemu tekmovalcu iz Nizozemske se je boril solidno in dvoboj končal z neodločenim rezultatom 1:1. Po mnenju selektorja Markoška bi lahko z malo več agresivnosti dvoboj odločil v svojo korist. Kljub temu, da je nastop najmlajšega člana ekipe dobra izkušnja za v bodoče (Miha je namreč prav gotovo eden naj večjih talentov slovenskega karateja te generacije), pa tudi želja in ambicije kažejo, da to ni njegov višek. Sicer pa je Slovenija dvoboj z Nizozemci izgubila, kajti v zadnji borbi je Mariborčan Božič izgubil z 0:2. Že v naslednjem dvoboju so
Nizozemci izgubili z Italijani in vsi upi za slovensko reprezentanco so bili pokopani.
Zelo uspešen pa je bil nastop mladih Trboveljčanov v posamezni konkurenci. Jernej Simerl je tokrat nastopil na EP drugič. Nastopil je v kategoriji kadetov (16 do 18 let) do 75 kg. Izgubil je šele v S.kolu proti Nemcu. Ker se je slednjemu uspelo uvrstiti v finale, je Jernej
dobil možnost nastopa v repesažnih borbah. Tam je izgubil s hrvaškim reprezentantom z 2:4 ter na koncu osvojil zelo dobro 7. do S.mesto, kar je bil prvi tekmovalni dan tudi najboljši slovenski rezultat.
V nedeljo so nastopili mladinci (18 in 21 let). V kategoriji do 65 kg je nastopil še zadnji Trboveljčan Edin Salkič. Z odličnimi borbami je zmagal v prvih dveh kolih, v
drugem kolu je nepričakovano premagal celo enega izmed favoritov, Španca, z rezultatom 4:3. V tretjem krogu je izgubil proti objektivno boljšemu Italijanu z 0:5. Z vstopom v finale pa je Italijan omogočil Edinu nastop v repasažnih borbah, kjer se je v dvoboju proti Belgijcu Edinu ponovila stara napaka (psihična nestabilnost) in namesto da bi dvoboj rešil v svojo korist je izgubil z rezultatom 2:6 in na koncu osvojil 7. do 8. mesto.
Nastop na EP je zagotovo eden izmed najuspešnejših za trboveljski karate in kaže na to, da se v Trbovljah res izvaja dober karate na evropskem in istočasno na svetovnem nivoju. Uvrstitvi Salkiča in Simerla pa sta bili najboljši uvrstitvi slovenskih reprezentantov na tem prvenstvu.
Kljub temu, da je bila udeležba v Španiji precejšen finančni zalogaj, je Trboveljčanom uspelo s pomočjo Valkartona Logatec, Strojegradnje Trbovlje, Sineta Hrastnik ter Kovita in Občine Trbovlje zbrati dovolj denarja za njihov uspešen nastop v Španiji, za kar se njim klub iskreno zahvaljuje.
Franjo Glavica
Vsi trenerji Karate kluba Tika Trbovlje, med njimi tudi uspešni udeleženci Mladinskega evropskega prvenstva v Španiji. Stojijo: Miha Kovačič (drugi z leve), Jernej Simerl (četrti z leve). Sedijo: Borut Markošek (drugi z leve) in Edin Salkič (prvi z desne).
Izbor športnika občine Litija za leto 1998
POZNO, A VENDAR
V petek, 26.februarja bo v litijski športni dvorani medpoičasom prvega polfinalnega srečanja slovenskega pokala v malem nogometu med Assaloni Cosmos in Mizarstvom Krošelj podelitev priznanj trem najboljšim športnikom litijske občine po izboru gledalcev lokalne televizije ATV Signal Litija.
Že dolgo časa je minilo, ko je v litijski občini izbor potekal v organizaciji športne zveze in še koga. Minili so tudi časi, ko so v litijski kulturni dvorani podeljevali nagrade najboljšim slovenskim športnikom, a kaj, ko vse lepo enkrat mine. In tako je do lanskega leta pravzaprav uspeh kakšnega posameznika minil neopazno. Že v lanskem letu so se v športnem uredništvu lokalne televizije odločili in izbrali, vse to pa ponovili tudi letos. In ker vemo, daje v Litiji dolga leta kraljeval kot najboljši športnik, legenda slovenske košarke, Dušan Hauptman, je bil vsaj letos izbor zelo zanimiv. Sicer pa so gledalci te televizije lahko najprej predlagali športnike, športnice in najboljše ekipe, po trije v vsaki konkurenci pa so potem prišli v ožji izbor.
Tako so med moškimi v ožji izbor prišli: vratar in kapetan državne malonogometne reprezentance, s 24-imi nastopi tudi rekorder in član KMN Assaloni Cosmos Vojko Majcen, član teniškega kluba As Litija Gašper Pavli, šestnajstletnik, kije povsem blizu vrha jakostne lestvice Slovenije v kategoriji do 16 let in kljub igralski "upokojitvi" Dušan Hauptman. Med dekleti so gledalci izbirali med Brigito Rozina, kegljačico ljubljanske ekipe Norik Prosol, tudi državno reprezentantko v kegljanju, Brigito Plemenitaš, članico Kickboxing kluba Pon do kwan Izlake, ki je z državno reprezentanco nastopila na evropskem prvenstvu v Turčiji in se zelo solidno
uvrstila, tretji predlog pa je bil Sabina Krhlikar, članica Karate kluba Mladina Litija. Med ekipami so lahko izbirali med Klubom malega nogometa Assaloni Cosmos, trenutno ekipo številka ena v litijski občini v zadnjem obdobju in drugo ekipo lanskega leta v državi, kegljaškim klubom Litija, ki je lani izpadel v kvalifikacijah za uvrstitev v prvo ligo in Rokometnim klubom Šmartno, članom LB rokometne lige.
Izbor je bil na koncu zaa nekatere presenetljiv, spet za druge ne. Med dekleti je kar z veliko prednostjo zmago slavila kegljačica Brigita Rozina, med fanti Vojko Majcen in med ekipami Klub malega nogometa Assaloni Cosmos. Prav med ekipami je bila odločitev zelo tesna, saj sta prevagala le dva glasova več namenjena nogometašem.
Skromna slovesnost bo, kot smo omenili, med srečanjem Pokala Slovenije v malem nogometu, želja organizatorja izbora pa je, da bi v bližnji prihodnosti dan podelitve priznanj najboljšim športnikom Litije postal praznik športa v občini, ki v zadnjem času, žal, ne dosega takšne rezultate kot pred leti.
Stane Kokalj
za naj športnika/športnico meseca februarja
GLASUJEM ZA _ OBRAZLOŽITEV
fotokopij ne upoštevamo, vaš naslov napišite na dopisnico	|
-----------------------------------------------------------
25. SVEČANA 1999
.uTiTLrii, srr.
URESNIČEVANJE ZAKONA O ŽRTVAH VOJNEGA NASILJA
Zveza društev mobilizirancev Slovencev v nemško vojsko (1941-1945) v Celju, se že dolga leta prizadeva za rešitev statusa mobilizirancev med žrtve vojnega nasilja. V tem pogleduje bil dosežen določen napredek oz. uspeh, v precejšnji meri pa teh uspehov ni, kar pa je seveda odvisno od nemških oblasti. Za časa Jugoslavije ni bilo možno doseči ničesar, določen napredek je bil storjen v osamosvojeni Sloveniji. Kako se uresničuje zakon o žrtvah vojnega nasilja nam govorijo naslednje številke; upravne enote, ki delujejo na področju prejšnjih občin, teh je bilo skupno 62, so po stanju na dan 1.oktobra 1998 rešile in izdale odločbe o statusu na I.stopnji za
Upravna enota	Število vloženih zahtev Število pozitivno rešenih	
Hrastnik	120	69
Laško (z Radečami)	194	127
Litija	46	34
Trbovlje	245	132
Zagorje	166	83
Slovenija	9.585	6.350 (vir podatkov: Ministrstvo za delo)
Pač pa na ministrstvu za delo ni bilo mogoče dobiti podatkov o številu izdanih odločb na ll.stopnji, niti podatkov o tem, koliko je bilo vpisov mobilizirancev med žrtve vojnega nasilja. Na I.stopnji je bilo pozitivno rešenih 6.350, negativno pa 1.079 odločb. Nerešenih je ostalo še 2.156 ali 22,5% vseh primerov. Večina preostalih odločb bo izdanih v letu dni. V primeru negativnih II.stopenjskih odločb (mobilizacija izven področja Slovenije) zveza svetuje, da se prizadeti takoj pritožijo na takšno odločbo. Odprto ostaja še vprašanje priznavanja statusta ŽVN družinskim članom padlih ali umrlih mobilizirancev.
Oktobra lani sta predstavnika Zveze društev in Društva mobilizirancev v Nemčiji obiskala tri inštitucije, ki so pristojne za reševanje izplačil
odškodnin in veteranskih pravic, v Bonnu, Frankfurtu in v Fuldi. Splošna ugotovitev je, daje koristno nadaljevati stike s temi inštitucijami v ZRN in nato nastale pobude prenašati tudi na pristojne organe v naši državi. Znova pa so ugotovili, da so nemška stališča zelo trda.
Že nekaj časa nazaj pa so se zbrali delegati Društva mobilizirancev Celje. Na zboru so se dotaknili vseh pomembnejših vprašanj. S tem v zvezi so sprejeli tudi več sklepov. Ugotovili so, daje bila z zakonom ŽVN dosežena formalno odpravljena diskvalifikacija mobilizirancev. Določena je bila članarina v znesku 1.000 SIT za leto 1999, za vdove pa 500 SIT, ki jo je treba poravnati do konca aprila 1999. Član, ki te članarine ne bo poravnal, se avtomatično izloči iz članstva in zadeve bo moral tak član urejati sam, brez posredovanja društva. Nadalje bo društvo za odškodnino mobilizirancu (predlagani Sklad za poplačilo vojne odškodnine RS) zahtevalo vsaj po 50.000,00 SIT za vsak mesec nasilja. Društvo se bo tudi v prihodnje prizadevalo za spremembo zakonodaje za vojne invalide. Gre za to, da bi imeli invalidi mobiliziranci v nemško vojsko enak status. Društvo pa se bo še nadalje prizadevalo za urejanje spominskih obeležij za padle mobilizirance v Il.svetovni vojni, nadaljevalo pa še nadalje z izdajanjem zbornikov in monografije dogajanj po nemški mobilizaciji na Slovenskem v času II.svetovne vojne.
U.
POPRAVEK
V zadnji številki smo na strani 37 pri članku Žur na snegu pomotoma zapisali, da je bil organizator prireditve Avtohiša Malgaj. Pravilneje, daje prireditev organiziral VW Audi Malgaj Trbovlje. Za neljubo napako se organizatorju in bralcem iskreno opravičujemo.
Uredništvo
LUTKOVNA SKUPINA MISKOUN IZ HRASTNIKA
V začetku tega meseca 3.2., so imeli hrastniški in dolski vrtečani prvo lutkovno abonmajsko predstavo. Igrico Zajčkova hišica, ki so jo pripravila hrastniške vzgojiteljice, so spremljali v dvorani Delavskega doma. To je bil povod, da lutkovno skupino Miškolin, ki deluje že dvajset let, pobliže predstavimo. V tej igrici so nastopale Stanka Žekar, Dragica Pasičnjak, Mojca Bobek, Ida Cepuš, Maja Majcen - Petan in Helena Borovšak. Priznati jim je treba, da so svoje delo odlično opravile, Mirne duše jih lahko primerjamo s kakšno profesionalno ekipo, ki razveseljuje otroke v kakšnih večjih mestih. Oder obvladajo, gibljejo se sproščeno, dinamično. Beseda jim teče Prepričljivo, razločno, doživeto, brez vsake patetike, kar je pogoj, da jih mladi gledalci sprejmejo.
Kako se lotijo dela?
Vse funkcije se lotijo same, za režijo, poskrbijo za sceno, same oblikujejo lutke, prirejajo besedila >n izberejo glasbo. Glasbena
spremljava oz. montaža je bila tudi ena od odlik te predstave. "Pri tem pa nam pomagajo na radiu Trbovlje",pravi Stanka Žekan, kije pri lutkah že celih dvajset let, se pravi, od začetka. "Moram reči, da nam še nikoli niso odrekali pomoči, za kar se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo. Včasih pa pritegnemo tudi mlade glasbenike, ki nas spremljajo v živo..." V teh letih so pripravile približno petnajst
predstav, od katerih so nekatere posebno navdušile na primer Zvezdica Zaspanka, Medvedek na obisku, Vesela ježka... Vesele so, da jim je letošnja zamisel za abonmajske predstave uspela. Dvoranaje bila polna, saj so se jim prihajali tudi nekateri prvošolčki. Imajo tudi vodjo skupine, ki so po določenem času zamenja, saj pri organizaciji predstav veliko prostega časa. Trenutno je pri
lutkovni skupini Miškolin glavna Helena Borovšak.
So že kdaj prestopile občinske meje?
Gostovale smo že na raznih šolah in vrtcih v Zagorju, Trbovljah, Zidanem mostu, Radečah, Rimskih Toplicah, Laškem, so se pohvalile. Tudi v Turje nad Dolom so jih že povabili. Lani so dobile na medobčinski reviji lutkarjev posebno priznanje za dolgoletno kulturno udejstvovanje. Lani pa so se predstavile tudi širši javnosti z razstavo lutkovne igrice Mavrična ribica na celjskem sejmu Vse za otroka. Pohvale na tej prireditvi so jih spodbudile, da bodo letos maja spet sodelovale.
Načrtujejo še kaj drugega?
Pripravile bodo še dve abonmajski predstavi Žogico Nogico in Mojco Pokraculjo, pripravljajo se za medobčinsko srečanje lutkarjev, ki bo letos marca v Trbovljah in če jih bo kdo povabil na gostovanje, se bodo z veseljem odzvale.
Fanči Moljk
ir~nr> j.Gr,.n
ZASAVSKI FRKER
ZBIL GA JE IN POBEGNIL
Hrastnik, 9.2. je na PO prišel H.I. in povedal, da ga je 5.2.99 okoli 19.30 ure kot pešca na Novem Logu v Hrastniku zbil voznik osebnega avtomobila Alfa Romeo, nato pa s kraja pobegnil. H.I. je naknadno tudi ugotovil reg. številko tega vozila, zato so policisti še istega dne potrkali na vrata A.K. iz Novega Loga v Hrastniku. Zaradi prekrška oz. vožnje preblizu desnega roba ceste so policisti A.K. izdali plačilni nalog, zaradi kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca po prometni nesreči brez pomoči pa so podali še kazensko ovadbo na ODT. H.I. je namreč pri nesreči zadobil telesne poškodbe, zato bi A.K. moral ustaviti na kraju in mu nuditi pomoč.
OPLAZIL VOZILO IN POBEGNIL
Hrastnik, 10.2. ob 14.15 uri je V.O. vozil neregistriran osebni avtomobil znamke Renault 5 po glavni cesti 2. reda iz smeri Hrastnika proti Trbovljam. V bližini Petrola mu je nasproti po levi strani ceste pripeljal neznan voznik osebnega avtomobila znamke Zastava 128, svetlo modre barve ter oplazil vozilo V.O. po vzvratnem ogledalu. Po trčenju je neznan voznik s kraja odpeljal. Glede na to, da so bile v času nesreče vozne razmere zaradi močnega sneženja otežkočene, neznan voznik pa je kljub takim razmeram s kraja nesreče pobegnil, policisti PO Hrastnik prosijo vse morebitne priče te nesreče, da svoje ugotovitve sporočijo na PO Hrastnik na tel. 41-602 ali tel. 113.
IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM
Hrastnik, 17.2. ob 11.25 uri je G.A. iz Kala vozil osebni avtomobil znamke Vugo po lokalni cesti od Kala proti Hrastniku. Med vožnjo po klancu navzdol na zasneženem in poledelenem vozišču je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo izgubil oblast nad vozilom, med zaviranjem pa ga je zaneslo na levo stran, kjer je trčil v nasproti vozečega voznika osebnega avtomobila Daihatsu P.I. iz Hrastnika. Na vozilih je nastalo za okoli 180.000.00 SIT škode. Policisti so zoper G.A. podali predlog SP.
NI USTAVIL SVOJEGA VOZILA
Hrastnik, 20.2. ob 13.00 uri je Š.D. iz Hrastnika vozil osebni avtomobil znamke Škoda po lokalni cesti od Kopitnika proti Goram, kjer seje med vožnjo po klancu navzdol srečeval z voznikom osebnega avtomobila znamke Golf P.I. iz Hrastnika. Ker Š.D. pred srečanjem z vozilom ni ustavil, je med vožnjo mimo vozila P.I. trčil v njegovo vozilo. Na vozilih je nastal za najmanj 50.000.00 SIT škode, policisti pa so Š.D. izdali plačilni nalog.
POŠKODOVAL PARKIRANO VOZILO
Hrastnik, 21.2. ob 02.00 uri je Š.R. iz Dola obvestil policiste, da mu je neznan voznik poškodoval osebni avtomobil znamke Zastava 126P, katerega je imel parkiranega pred nočnim klubom Shake's bar. Policisti so ugotovili, da naj bi vozilo Š.R. poškodoval voznik osebnega avtomobila Renault Clio, CE - območja, prosijo pa vse, ki bi karkoli vedeli o tej nesreči, da to obvestijo PO Hrastnik na tel. 41-602.
TRČIL V BOK AVTOMOBILA
Zagorje, 11.2. ob 16.50 seje zgodila prometna nesreča z materialno škodo pri tržnici. Voznik tovornega vozila R.J. je pri vzvratni vožnji trčil
v bok os. avtomobila R.I. R.J. je bil izdan plačilni nalog. R.I. je bil tudi preizkušen z alkotestom, kateri je bil pozitiven.
OPLAZIL VOZILO
Zagorje, 12.2. ob 18.40 je voznik osebnega avtomobila M.A. vozil v smeri Litije. Neznani voznik z rdečo zastavo, kije pripeljal po levi strani nasproti, je njegovo vozilo oplazil. Voznika še iščejo.
PREHITEVAL V ŠKARJE
Zagorje, 14.2. ob 19.00 so policisti zabeležili prometno nesrečo v Podvinah. Neznani voznik je zaradi prehitevanja v škarje trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozil Ž.J. Nastala je večja materialna škoda. Povzročitelj pa je pobegnil s kraja dogodka. Kasneje je bilo ugotovljeno, da gre za V.U., zoper katerega sledi predlog sodniku za prekrške.
11-LETNI OTROK HUDO POŠKODOVAN
Zagorje, 16.2. 1999 ob 10.20 so bili na PP Zagorje obveščeni, daje dne 15.2. 1999 ob 12.55 prišlo do prometne nesreče, v kateri je bil udeležen 11 letni otrok, ki je dobil hude telesne poškodbe, zlom noge. Ugotovljeno je bilo, daje nesrečo zaradi neprilagojene vožnje vzvratno povzročil D.H. Sledi kazenska ovadba.
KRADEJO KOT SRAKE
Dne 8.2. ob 07.30 uri so bili policisti obveščeni, da je bilo vlomljeno v godbeni dom Steklarne. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je neznan storilec vlomil vhodna vrata godbenega doma, iz njega pa ukradel mesoreznico, kuhinjske nože in druge predmete ter godbeni dom oškodoval za najmanj 10.000,00 SIT. Policisti storilce še iščejo.
Dne 11.2. ob 21.00 uri je občan obvestil PO Hrastnik, daje na glavni cesti 2. reda Za Savo v Hrastniku opazil osebni avtomobil, v katerega je bilo po vsej verjetnosti vlomljeno. Policisti so odšli na kraj, kjer so ugotovili, daje neznan storilec v času med 9.2. in 11.2. 99 odprl osebni avtomobil znamke Zastava, iz prtljažnika pa ukradel rezervno kolo in lastnico I.S. oškodoval za najmanj
15.000	SIT. Policisti storilca tega dejanja še iščejo.
Dne 14.2. ob 0.55 so bili na PP Zagorje obveščeni, daje preko noči neznanec vlomil v Pizzerijo Čebelica na Izlakah in odnesel cigarete in alk. pijače v vrednosti 40.000 SIT. Čez tri dni so storilca izsledili. Zasegli so predmete, zoper njega pa sledi kazenska ovadba.
Dne 15.2. je V.I. na PO Hrastnik podal zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe o kaznivem dejanju goljufije, ki naj bi ga storila S.L. iz Trbovelj, ker je V.I. v letu 1997 izdal več mesnih izdelkov v vrednosti nad 200.000,00 SIT, računov pa S.L. še ni poravnala. Zoper S.L. bo po zbranih obvestilih na ODT podana kazenska ovadba.
Dne 17.2. ob 00.45 uri je D. V. iz Čeč prišel na Po Hrastnik in podal zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe o tatvini osebnega avtomobila znamke Škoda favorit, katerega je imel parkiranega pred gostinskim lokalom Šluk bar v Čečah, s čemer je oškodovan za najmanj 450.000,00 SIT. Policisti so odšli na kraj, kjer so
25. SVEČANA 1999
Iv ? O TL i S TL D
ugotovili, da vozila dejansko ni v Čečah. Ob 02.00 uri pa so bili policisti obveščeni, da se na Podmeji na območju Trbovelj nahaja poškodovan osebni avtomobil znamke Škoda, kateri je verjetno udeležen v prometni nesreči. Na kraj so odšli policisti PO Hrastnik in na Podmeji izsledili poškodovan osebni avto, last D.V., za katerega je D.V. pred tem podal pisno prijavo o tatvini. Policisti za storilcem tega dejanja še poizvedujejo.
Dne 17.2. ob 6.40 so bili na PP Zagorje obveščeni, daje neznani storilec vlomil v vrtec Center in iz njega odtujil kasetofon.
Dne 18.2. seje v popoldanskem času zgodil poskus vloma v garderobno omarico v otroški bolnišnici v Trbovljah.
Istega dne je bila v zobozdravniški ordinaciji ukradena manjša vsota denarja in kreditne kartice.
Dne 19.2. ob 08.50 uri je delovodja podjetja GP Dolacom obvestil policiste PO Hrastnik, da je neznan storilec z gradbišča Rudnika Hrastnik ukradel električni vibrator, vreden 300.000,00 SIT. Policisti storilca tega dejanja še iščejo.
POŽAR V KOPALNICI
16.2. je zagorelo v stanovanju v Ojstrem v Trbovljah. Vzrok manjšega požara v kopalnici je bil kratek stik na električnem grelcu. Ena oseba je bila odpeljana v bolnišnico na opazovanje zaradi lažje zastrupitve z ogljikovim monoksidom.
PRETEP NA TEKMI
20.2.1999 je ob 20.00 uri na košarkarski tekmi v Zagorju prišlo do pretepa. V športni dvorani so se ob polčasu najprej okepali s snegom, nato pa še stepli zaradi izzivanja navijačev košarkarskega kluba Rogla Atras. Posredovalo je več patrulj iz Zasavja, zoper pet oseb pa je bil podan predlog pri sodniku za prekrške.
POLICIJA OPOZARJA!
V Trbovljah se v zadnjem času pojavljajo tatvine denarnic in drugih predmetov iz pisarn podjetij, pa tudi drugih ustanov, kjer je mogoč dostop občanov ali ni receptorjev. Storilci so mlajše osebe, ki izkoristijo odprte pisarne in nepazljivost delavcev, na primer v času malice.
POLICIJA OPOZARJA!
V ponedeljek se bo spet pričel pouk v šolah, zato policija opozarja voznike, naj vozijo previdno in prilagodijo hitrost v okolici šol in na prehodih za pešce.
Sneg še vedno povzroča veliko nadlog. Prijavljenih je bilo več primerov izgube registrskih tablic, ki so odpadle zaradi neprevidnosti pri obračanju vozil ob kopicah zamrznjenega ■ snega. Policija svetuje, da naj vozniki pred prijavo o izgubi tablic premislijo, kje so vozili in jih poskusijo poiskati. Tablice dostikrat ostanejo tam, kjer sojih izgubili.
Iz streh zaradi odjuge pada sneg in ledene sveče, policija je dobila več prijav, zato policija priporoča previdnost pri parkiranju.
Aufbiks
£ 5.2. ob 04.00 uri je K.M. iz Hrastnika obvestil policiste PO Hrastnik, da ga je v nočnem lokalu Atlanta udaril neznanec, policisti so takoj odšli na kraj, vendar kršitelja, niti drugih gostov v lokalu ni bilo več. Ugotovili so. daje K.M. po vsej verjetnosti napadel V.D. iz Zagorja, zato so se povezali s policisti PO Zagorje, ki bodo s kršiteljem opravili razgovor. Sledi predlog SP.
14.2. ob 11.30 uri so policisti intervenirali v Savni peči, od koder je M.O. zaprosila za intervencijo. Policisti so ugotovili, da je do stanovanjske hiše M.O. prišel bivši fant K.E., kateri se je hotel z M.O. na vsak način pogovoriti. Ker se M.O. z njim ni hotela pogovarjati, je iz hiše prišel njen oče M.F., kateri je K.E. opozoril naj se odstrani z njegovega dvorišča. Tedaj pa seje K.E. razburil in vsem grozil, da jih bo pobil ter jim zažgal hišo, nato pa je s kraja odšel. Policisti so ga izsledili, se z njim pogovorili in zoper njega podali podali predlog SP.
^ 16.2. ob 21.30 uri so bili policisti obveščeni, da pri stari zgradbi Rudnika Hrastnik na cesti leži neznan moški, kateri ovira promet. Policisti so ugotovili, da gre za J.J. iz Hrastnika, kateri se je močno pijan vračal iz gostinskega lokala Metuljček 2 proti domu, nato pa zaradi pijanosti padel na cesto in obležal. Policisti bodo zoper J.J. podali predlog SP, prav tako pa bodo predlog SP podali tudi zoper gostinsko osebje, ki je kljub očitni pijanosti streglo J.J. Toda J.J. s pitjem ni prenehal, saj so bili policisti že naslednjega dne oz. 17.2.99 ob 21.00 uri obveščeni, da na cesti v bližini LB leži neznan moški. Policisti so ugotovili, da gre ponovno za J.J. kateri se je močno pijan vračal iz gostinskega lokala As proti domu, zaradi pijanosti pa obležal na cesti in tako oviral promet. Tudi v tem primeru bodo zoper njega podali ovadbo SP, predlog pa bodo podali tudi zoper gostince, ki so J.J. kljub očitni pijanosti še stregli z alkoholno pijačo.
21.2. ob 13.25 uri je R.L. iz Brdc obvestila policiste PO Hrastnik, da jo je 16.2.99 pretepel sin R.M. Ker je R.M. do sedaj z materjo R.L. večkrat fizično obračunaval, bodo policisti zoper njega podali predlog SP, prav tako pa tudi kazensko ovadbo na ODT Trbovlje. Toda R.M. se ni pomiril, saj je |1.L. tudi 22.2.99 ob 10.30 ponovno zaprosila PO Hrastnik za intervencijo, ker jo je doma pretepal sin R.M. Policisti so ugotovili, daje M.R. prišel domov pijan brez kakeršnega koli prepira pa je mamo večkrat udaril z roko. Ker je obstajala bojazen, da bo R.M. s kršitvijo v pijanem stanju nadaljeval, je bil pridržan v prostorih za pridržanje do izstreznitve, zoper njega pa je bil podan predlog SP.
£ 13.2. ob 18.30 uri so policisti intervenirali na Ulici talcev, kjer je K.M. pretepel E.B. Ker K.M. s kršitvami ni prenehal, je bilo zoper njega odmerjeno pridržanje.

25. SVEČANA 1999
Jil & J J.
Gflj.f:
1

Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico ■ * in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20-julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. ■ I Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | ■ Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno ■ ^ skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
CICd.o.o.
NEPREMIČNINE
1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7
PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ,
HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV.
VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET,
tel./fax:0601/26-242 BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI.
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM zazidljivo parcelo v okolici Trbovelj v velikosti 2374 m2, tel.: 66-240
PRODAM stanovanjsko hišo v centru Hrastnika, staro 50 let (klet, pritličje, mansarda) neto površine
114.00	m2. Lega na sončnem pobočju komunalno urejenega zemljišča na Cesti padlih borcev 3. Površina stavbnega zemljišča znaša 667,00 m2. Prometna vrednost celotne nepremičnine 8.000.000 SIT. Informacije na tel.: 061/831-344 od 7. do 9.ure in od 17. do 20.ure.
V NAJEM damo gostinski lokal, informacije v večernih urah na tel.: 27-661 ali 22-731
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM BMW 318, letnik 1982, reg. do 12.6.1999, tehnični potekel, srednje ohranjen, metalik barva, cena
60.000	SIT, tel.: 27-484 PRODAM osebni avto rover 416
GSi z vso opremo, letnik 1993, prva registracija '94 + 4 zimske gume dunlop, od tega sta dve na platiščih, informacije na tel.: 66-099 (zvečer) PRODAM Volvo 340, letnik 1987, prvi lastnik, prevoženih 112.000 km, cena po dogovoru, tel.: 75-262 PRODAM zastavo 128 skala 55, letnik 89, bele barve, fcpo ohranjen, registriran, cena 90.000 SIT, tel.: 041/ 531-624
PONUDBA RABUENIH VOZIL -Malgaj d.o.o. Trbovlje:
Audi RS 2, letnik 1995, cena
8.150.000.	00 SIT, tel.: 27-828
Audi A6 2.8 avant, letnik 1994, cena
4.000.	000.00 SIT, tel.: 27-828
Audi A6 2.0 E, letnik 1995, cena
2.850.000.	00 SIT, tel.: 27-828
VW golf 1.3, letnik 1991, cena
745.000.	00 SIT, tel.: 27-828
VW golf JXD, letnik 1990, cena
802.000.	00 SIT, tel.: 27-828 Škoda octavia 1.6 GLX, letnik
1998, cena 2.220.000 SIT, tel.: 27-828 Renault laguna break, letnik 1995, cena 1.833.000,00 SIT, tel.: 27-828 Renault R5 five, letniki 1994 in 95 so na voljo od 700.000 pa do 775.000
SIT, tel.: 27-828
Fiat tipo 1.4 DGT, letnik 1994, cena
820.000.	00 SIT, tel.: 27-828
Opel astra 1.6 - 16V, letnik 1995, cena 1.670.000,00 SIT, tel.: 27-828 Opel corsa, 1.2, letnik 1991, cena:
500.000.	00 SIT, tel.: tel.: 27-828 Peugeot 806 SV turbo, letnik 1995,
cena 2.855.000,00 SIT, tel.: 27-828 Fiat uno 1.0 FIRE, letnik 1997, cena
877.000.	00 SIT, tel.: 27-828 BMW 316i, letnik 1993, cena
1.609.000.	00 SIT, tel.: 27-828 Toyota hiace kombi 2.4 TD, letnik
1996, za 2.880.000 SIT, tel.: 27-828 Opel vectra 2.5i CDX V6, letnik 1996, za 2.880.000 SIT, tel.: 27-828
PONUDBA RABUENIH VOZIL -Avtohisa Kržišnik Zagorje:
Volvo 340 GL, letnik 1986,210.000 km, dobro ohranjen, cena 360.000 SIT, tel.: 64-729 ali 66-500
Opel astra l.6i, letnik 1992, nekaramboliran, prva lastnica, lepo ohranjen, kredit, cena: 1.140.000 SIT, tel.: 64-729 ali 66-500
Mazda 323F 1.5i, letnik 1997, rdeče barve, 32.000 km, 1.lastnik, spojler, radio, kredit, 2.100.000 SIT, tel.: 64-729 ali 66-500
Mazda 323F 1.5i, letnik 1997,
30.000	km, 1.lastnik, rdeče barve, ga-ražiran, dodatno opremo, kredit, cena:
2.150.000	SIT, tel.: 64-729 ali 66-500 Skuter gilera Runner 180 FXR,
letnik 1998, nov, prevoženih 750 km, cena 576.000,00 SIT, tel.: 64-729 ali 66-500
Renault R5 five 1.4, letnik 1996,
61.000	km, registriran do januarja 2000, cena 930.000 SIT, tel.: 64-729 ali 66-500.
Mazda 323 P 1.3, letnik 1997, bela, 1. lastnica, 16.000 km, možnost kredita, cena 1.600.000.00 SIT, tel.: 64-729 ali 66-500
Mazda 323 P 1.3i PRO, letnik 1997,
16.000	km, kot nov, L lastnica, možen kredit, cena 1.600.000 SIT, tel.: 64-729 ali 66-500
RAZNO
PRODAM rdeče domače vino ali zamenjam za odojka ali bukova drva,
tel.: 063/731-816 (po 19.uri)
PRODAM Brako prikolico, dobro ohranjeno, cena 50.000 SIT in plastično cisterno 1200 litrov za
10.000	SIT, tel.: 44-187 PRODAM novo maturantsko obleko z rokavicami po ugodni ceni, tel.: 61-453
PRODAM malo rabljene snežne verige dimenzije 135x12 po ugodni ceni, tel.: 27-561
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in SŠ, tel.: 64-610
INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno, tel.: 25-717 ŽELITE BOLJŠO OCENO Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390
USPEŠNO inštruiram matematiko, pridem tudi na dom, tel.: 35-361 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719
LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel. ali fax: 44-332 OSNOVNOŠOLCI! Pomagam vam pri vseh predmetih, ugodno, tel.: 061/881-364
DIPLOMIRANI INŽENIR
inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657
INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171 ŠESTOŠOLCI, SEDMOŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719
INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657
USPEŠNO INŠTRUIRAM
matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, tel.: 25-810
INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, tel.: 35-101 OSNOVNOŠOLCI pomagam vam pri vseh predmetih. Tel: 061/ 881 -364.
PRIZNANA. BIO-ENERGO
terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 35-379 ali 041/669-297
IMATE BOLEČINE v hrbtenici.
kolkih, ramah? Mogoče včasih ne čutite rok? Takoj pokličite Bio-energo center in se naročite, pomagali vam bomo, tel.: 35-379 ali 041/669-297
DELO
DELO NA DOMU, iščemo sodelavce, ki imajo 2 - 3 ure prostega časa dnevno za kuvertiranje na domu. Samo resni, pokličite, tel.: 041/750-898
UREJENA, 62-letna nudi pomoč v gospodinjstvu in varstvo otrok na območju Zasavja. Pogoji: Soba, ostalo po dogovoru, ponudbe pošljite na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje pod šifro "urejena"
VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-YINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/ minuto
V _____________________________s
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735
v______________________________s
TESARSTVO HREN vam nudi smrekov opaž 1.kvalitete
- cena: 660,00 SIT m2, ladijski pod - 1250 SIT m2, brune po
1390,00	SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT. Tel.: 063/762-986
POPRAVEK
V zadnji številki smo pri oglasih napačno zapisali ceno za peugeot 806 SV in telefon, na katerem naj bi dobili vse informacije o rabljenih vozilih, saj bi morali namesto 26-525 zapisati 27-828. Za neljubo napako se tako oglaševalcu kot bralcem iskreno opravičujemo.
Ulllll	I
• TT^ C^^(^rTT~Lk?\TrTCG^\
14AM1— asaa
n "h ir 3 3 Mila
25. SVEČANA 1999
Igralnica Suzana C.9.avgusta 106, Zagorje
ORGANIZIRA
26. februarja ob 17.uri turnir v biljardu (osmica). Vabljeni!
Smučišče Kandrše-Vidrga
VABI
na smuko vsak dan od 9. do 17.ure. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 0601/75-150.
Vabljeni!
Smučišče na Mareli
VABI
na smuko, dodatne informacije dobite po telefonu 0601/71-125.
Vabljeni!
Planinsko društvo Dol pri Hrastniku
VABI
vse člane in ljubitelje gora na redni občni zbor društva, ki bo v nedeljo, 7.marca 1999 ob 10.uri v Planinskem domu Gore.
Vljudno vabljeni!
KUD Primož Trubar Loka pri Zidanem Mostu
VABI
na razstavo del l.KREART LOKA '98, ki bo v petek, 26.februarja ob 19.uri v galeriji Doma upokojencev Primož Trubar. Na otvoritvi bo igral Andrej Trobentar, ob 21.30 uri pa bo v dvorani KUD Primož Trubar klavirski koncert Nine Mole in Andreja Jarca ter jazz skupine Fake.
Vabljeni!
Kulturno rekreacijski center Hrastnik Knjižnica Antona Sovreta
VABI
na potopisno predavanje Izrael iz žabje perspektive v četrtek, dne 25.februarja 1999 ob 18.uri, in na katerem bo predaval Iztok Trček iz Ljubljane. Predavanje bo spremljano z 250 barvnimi diapozitivi.
Vljudno vabljeni!
Župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar
VABI
na kulturne prireditve:
*	26.2.1999 ob 17.30 - Klovnijada Mladinskega gledališča Svoboda v Domu Franca Salamona
*	26.2.1999 ob 18.00 - Nastop mladinske glasbene skupine v Domu svobode Dobrna
*	27.2.1999 ob 10.00 - Lutkovna predstava RAČKA, KD Lutkovna skupina Lučka v Delavskem domu Trbovlje.
Vljudno vabljeni!
ZKD Litija
VABI
v okviru meseca kulture 25.2.1999 ob 17.uri na odprtje razstave likovne kolonije mladih Prekmurje '98 in sicer v avli Občine Litija.
Vljudno vabljeni!
Društvo prijateljev mladine Trbovlje
VABI
na počitniške dejavnosti;
*	25.2.1999 - sankanje na Smrekovim, odhod ob 9.uri, prihod ob 13.30 uri. Cena: 400 SIT. Avtobus bo peljal iz Trga revolucije do Komunale.
*	26.2.1999 - plavanje v bazenu v Hrastniku, odhod ob 9.uri, prihod ob 13.50 uri. Cena: 580 SIT (otroci do 10 let), 700 SIT (otroci nad 10 let). Avtobus bo ustavljal na vseh postajah.
Za posamezne aktivnosti morajo starši otroka predhodno prijaviti. Na osnovi prijav bomo zagotovili ustrezno število spremljevalcev, prevoz, topel napitek. Prijave so možne na tel.: 21-656 med 8. in 12.uro.
Otroci naj bodo primerno oblečeni in obuti (kapa, šal, rokavice...), s seboj naj prinesejo malico.
V primeru dežja aktivnosti na prostem odpadejo.
DPM Trbovlje
Območno združenje Rdečega križa Zagorje
OBVEŠČA
vse zdrave občane, da bo v Zagorju redna krvodajalska akcija v dneh:
25.	februarja od 8. do IS.ure
26.	februarja od 7. do 13.ure
v Srednji šoli za elektrotehniko in gostinstvo v Zagorju.
OZ RK Zagorje
Ljubljanski sejem d.d.
VABI
na 38.mednarodni sejem salonov: vse za dom, interierji, gradbeništvo in stavbno pohištvo, keramika in kopalniška oprema, ki bo trajal do 28.februarja v Forumu v hali B na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (vhod z Dunajske ceste).
V dneh od 9. do 14.marca pa vabimo na sejem Alpe Adria.
Vljudno vabljeni!
Klub malega nogometa Amaco Pajnkiher
VABI
vse ljubitelje malega nogometa na ogled prve polfinalne tekme pokalaNZS 1999, ki bo v soboto, 27.2. ob 16.uri v Športni dvorani Zagorje, ko bo ekipa Amaca Pajnkiher igrala proti dvakratnemu pokalnemu prvaku KMN Luvin Maribor.
Vabljeni!
aoo§®ffooosi@8jj(§
|2)^°3g®9 (b&H(b(b
V ZAPIRANJU d
RUDNIK ZAGORJE V ZAPIRANJU d.o.o.
G r a j s k a 2 61410 Zagorje Slovenija p.p. 95
Tel.: 0601/64-100 Fax: 0601/61-078
Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska ulica 2, Zagorje, objavlja JAVNO DRAŽBCjza prodajo nepremičnin, ki bo v ponedeljek, dne 15.3.1999 ob 8. uri v sejni sobi Rudnika Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska ulica 2
1.
Predmet javne dražbe so nepremičnine vpisane v vi. št. 124 k.o. Brezje. Ta vložek obsega pare. št. 136/2 stavbišče dom 221 m2, pare. št. 136/1 pašnik 3212 m2 in pare. št. 135/3 pašnik 752 m2. V naravi gre za Dom na Prvinah s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem.
2.
Izklicna cena za nepremičnino iz prve točke in vso opremo, ki se nahaja v domu, znaša 17.508.800.00 SIT.
3.
Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Predstavnik pravne osebe se mora izkazati s pisnim pooblastilom ali overjenim izvodom izpisa iz registra, fizična oseba pa z osebnim dokumentom, pri čemer mora predložiti tudi potrdilo o državljanstvu.
4.	j H*	pl < :
Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini
10% izklicne cene na žiro račun številka 52720 - 601 - 18631 pri APP Podružnica Trbovlje s pripisom “varščina za javno dražbo."
Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v 15. dneh po končani dražbi.
5.
Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 30. dneh po končani dražbi, celotno kupnino pa poravnati v roku 30 dni od dneva sklenitve pogodbe. Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačana varščina pa bo zadržana. Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec.
6.
Nepremičnina se prodaja po načelu videno kupljeno.
7.
Na nepremičnini, ki je predmet te dražbe, trenutno obstaja veljavno najemno razmerje; Glede na to, da dosedanji najemnik najemnine ne plačuje je vložena tožba na odpoved najemne pogodbe.
8.
Vse morebitne dodatne informacije in možne termine ogleda nepremičnine lahko ponudniki dobijo na naslovu Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2, Zagorje ob Savi oz. po telefonu 0601/64 - 100. Kontaktna oseba g. Zupančič Svato.
Rudnik Zagorje v zapiranju d.o.o.
ZAHVALA
ob izgubi drage žene, mame in stare mame
FRANČIŠKE HRIBAR
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in darovali cvetje in sveče. Hvala g. župniku za poslovilni obred, pevcem za čudovito petje ter g. Dragotu Butji za čustvene besede ob slovesu. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
SGŠ
KJRJVNf
smucmšomi
CANkARIEVA 2. k RANI. SLOVENKA
Srednja gradbena šola Kranj razpisuje vpis v programe za odrasle za šolsko leto 1999/2000
1.	PROGRAM PREKVALIFIKACIJE IN DOKVALIFIKACIJE ZA NASLEDNJE POKLICE
slikopleskar, zidar, tesar, pečar (IV. stopnja)
2.	PROGRAM ZA PRIDOBITEV PRVEGA POKLICA
slikopleskar, zidar, tesar, pečar (IV. stopnja)
POGOJI ZA VPIS IN DOKUMENTACIJA:
Pod 1 - spričevalo o pridobljenem poklicu, prijavnica za vpis (obr. DZS 1,20)
Pod 2 - spirčevalo o končanem 8.razredu osnovne šole, prijavnica za vpis (obr. DZS 1,20)
Vsa dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis v programe izobraževanja pošljite na naslov: Srednja gradbena šola Kranj, Cankarjeva 2, 4000 Kranj
Rok prijave 15 dni od dneva razpisa. O začetku izobraževanja bodo kandidati pisno obveščeni.
tej i/m:«
•	grafični inženiring
•	tiskarna in založba
•	štampiljke in klišeji
•	reklamni napisi
1.	ste nezadovoljni?
2.	bi radi napredovali? j. radi delate z ljudmi?
* pisarna GRAFEX
Od interesentk (-ov) pričakujemo izobrazbo VI. ali VII. stopnje.
Nudimo redno zaposlitev.
-	priučevanje v delo
-	stimulativno nagrajevanje
-	dodatno izobraževanje
-	neomejeno napredovanje
Prijavo s kratkim življenjepisom, dokazilom o stopnji dokončane izobrazbe in opisom doslej pridobljenih delovnih izkušenj pošljite v 14 dneh na naslov:
GRAFEX, p.p. 18,1411 Izlake, tel.: 060157 100
"h d fl n n ti o svt;
25. SVEČANA 1999
7MS
22.3.-20.4.
Zdi se, da se pogosto dolgočasite, če vas nič ne skrbi, zato preproste stvari radi zapletate. Tokrat je pred vami razmeroma mimo in lepo obdobje, če si ne boste sami delali skrbi. Št.: 3.
Nagnj eni boste k temu, da svoje stališče o določenih stvareh vsiljujete tudi drugim. Čeprav boste imeli pri tem najboljši namen, rezultati ne bodo ravno dobri. Če želite nekomu pokazati, da ga imate radi, ga morate sprejeti takega, kot je. Št.: 21.
21.4.-21.5.
M’
22.5.-21.6. razmišljajte o
Ne vsiljujte svojega mnenja drugim, če vas ne vprašajo po njem. Ne trudite se biti razsodnik v stvareh, ki se vas ne tičejo. Več sebi in manj o
drugih. V določenih stvareh ste preveč odvisni od partnerja. Št.: 7.
Nikar ne zaupajte preveč prvemu vtisu, ki ga nekdo j, j napravi na vas, saj se je že -zgodilo, da ste
CČ..V.-CO.I .	. • i •
se zmotili. Pretirano zauplivost utegnete obžalovati, zato o tem pravočasno razmišljajte. Št.: 15.
Ne dovolite si, da bi vas nepomembne stvari tako močno zaposlovale, da ne bi imeli časa za tisto, kar je nujno. Pogosto se izgubljate v nesmiselnih dolžnostih, da le ne bi imeli slabe vesti, češ da sedite križem rok. Št.: 19.
Poskušajte biti spontani, in si ne dovolite, da bi bili obremenjeni s tem, kar bi si drugi utegnili misliti o vas. Nikar ne razvijate teorij o tem, kakšni bi morali biti, ampak se raje potrudite biti res to, kar ste. Št.: 2.
24.7.-23.8.
24.8.-23.9.
/Vam bodočnost
Otroci do/i/o udarce, d/pripadejo staršem/
(italijanski pregovor)
Neverjetno! Za celo nogometno moštvo fantkov in samo štiri navijačice... in to od 8.2. do 21.2.1999
8.2.1999
Verica Očko, Račiča 4, Loka pri Zidanem mostu - hči Jasmina Nataša Stanko, Farčnikova 79, Zagorje - sin Blaž
10.2.1999
Senada Zanadžič, Zbirni center Hrastnik - hči Adelisa
11.2.1999
Irena Juvan, Okrogarjeva kolonija 30, Zagorje - sin Aljaž
13.2.1999
Branko Zobarič, Log 28c, Hrastnik - sin Gašper
14.2.1999
Tanja Matek, Zidani most 29a - sin Sergej
15.2.1999
Aleksandra Pliberšek, Trg poh. bataljona 6, Kisovec - sin Luka
16.2.1999
Irena Murne, Kosovelova 18, Zagorje - sin Anže
17.2.1999
Andreja Vrečer, C.II. grupe odredov, Celje - sinova Jan in Rok
18.2.1999
Petra Repovš Drnovšek, Gladež 21, Izlake - sin Aljaž Alenka Lipovšek, Obrezija 16, Izlake - hči Manja Andreja Kovač, Novi Log 19a, Hrastnik - sin Žan Jernej
19.2.1999
Barbara Simeunič, Za Savo 5, Hrastnik - sin Marko Lukič
20.2.1999
Natalija Fekonja, Novi dom 33a, Trbovlje - hči Tjaša
Cvetje,
darila...
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303	odpiralni čas:
od pon. do petka 16-16 sobota 9-12 nedelja 10 -12
\ rlOMOf
24.9.-23.10.
24.10.-22.11.
41?

23.11.-22.12.
Malo bolj bi morali zaupati vase, pa bi se marsikaj uredilo. Večina stvari ima za vas dvojni naboj Tistega, ki vas privlači, obenem pa tudi strah, da ne boste uspešni. Razmislite malo, da je večina strahov neutemeljenih. Št.: 14.
Kar nekaj težav boste povzročili sami, zato nikar ne krivite okolice. Očitno potrebujete vzrok, da se potem lahko smilite sami sebi. Pri nekaterih stvareh ste preveč iskreni, pri drugih pa premalo. Št.: 15.
Ne dovolite, da bi postali suženj pričakovanj drugih. Ne uravnavajte svojega ravnanja po drugih in ne razmišljajte nenehno, kako se bodo odzvali na vaša dejanja. Vsem tako ali tako ne boste nikoli ustreglil. Št.: 9.
Ker boste v tem času precej objektivni in boste pripravljeni priznati tudi napake, ki ste jih doslej skrivali, lahko naredite pomemben korak naprej. Po dolgem času boste jasno vedeli, kaj morate storiti. Št.: 1.
V poklicnem in zasebnem življenju boste občasno zelo enostranski, kar vam bo povzročalo težave. V položaju, v katerem se nahajate, bi potrebovali več reda in discipline. Precej egoistični boste. Št.: 23.
Ne iščite težav tam, kjer jih ni, in ne zapletajte si življenja za vsako ceno. Marsikaj boste morali poenostaviti in gledati iz drugega zornega kota, sicer boste kmalu na koncu zmočni. Št.: 11.

23.12.-20.1.
21.1.-19.2.
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA
SESTAVIL:
MIRAN
PUCKA
3L. ZGODOVINAR IN PUBLICIST (LOJZE)
NEHOTEN ODGOVOR TELESA NA DRAŽLJAJ
POKRAJINSKO SREDISCE V VZHODNI SLAVONIJI
5. IN 1. VOKAL
NEKDANJA
PRIPRAVA
ZA
MERJENJE KOTNIH RAZDALJ NA NEBU
URADNI JEZIK V PAKISTANU
STROKOVNJAKINJA ZA AGRONOMIJO
IME SLOV. GLASBENICE. MUSIČ
SEVERNO-
AFRIŠKA
KAČA,
PUŠČAVSKA
PURSA
IT. ZGODOVINAR PAOLO)
ČLOVEK
MESTO, KJER Sf: STEKATA DVE REKI
SLOVENSKI
SKLADA-
TELJ
(BLAŽ,'PLES ČAROVNIC)
SLOVENSKI
POLITIK,
NEKDANJI
POSLANEC
(SASO)
LOJZE
KRAKAR
IME SLOV. POLITIKA ŠEŠERKA
ANJA
RUPEL
OMEJENO
TRAJANJE,
TERMIN
VODNE
SMUČI
VRSTA
KOŽNE
BOLEZNI,
LUSKAVICA
LINO
VENTURA
DOGOVORJEN GIB, ZVOK Z DOLOČENIM POMENOM, SIGNAL
POSODA ZA PEPEL UMRLEGA, URNA
MAGNEZIJEV SULFAT Z VODO, EPSOMlt
ZADNJI DVE ČRKI ABECEDE PRVI RIM. ZALOŽNIK
RAZRED
CLENO-
NOZCEVS
ŠKRGAMI
BLAŽENOST MIR V BUDIZMU . PRI
. PREB. SKOTSKE
ZNAMKA
ITALI-
JANSKIH
KAMIONOV
ČRKJS
STREŠICO
VRSTA
SILIKATA
KEMIJSKA OZNAKA ZA SILICIJ
KRAJ PRI POREČU
ADAM . BOHORIČ
POMLADNA
CVETICA
ŠVICARSKA
SMUČARKA
(SONJA)
NAUK O JEDKANJU
BLAGO ZA OVIJANJE iPALA
STOP,
GFTB
. BOG LJUBEZNI
MLADA,
ZLASTI
POMLA-
DANSKA
KOKOS
RUSKI
DRAMATIK
(NIKOLAJ,
■SAMOMO-
RILEC)
[JUZNODAL-
MATINSKI
OTOK
PASTIR IZ OPERE SNEGULJČICA
JANEZ
ERŽEN
PARNA KOPEL NA FINSKEM
OSMI
MESEC
JUDOV-
SKEGA
(OLEDARJA
VRSTA PLESA NA JAZZOVSKO GLASBO
SEZNAM MANJ ZNANIH BESED V TEKSTU
STOLP ZA BRANJENJE SILIRANE KRME
NEMŠKI
KEMIK
(FRANZ,
1753-1821)
ŽIVAHEN
AMERIŠKI
PLES
(TVVIST)
RAFKO.
IRGOLIČ
VRSTA
ČISTILA
MARKO
ELSNER
ERICH
HONECKER
DESNI PRITOK OBA V SIBIRIJI
ZELO
CENJEN,
SPOŠ-
TOVAN
ČLOVEK
ANTON
CEBEJ
i
KEMIJSKA
OZNAKA
ZA
KALCIJ
ZVESTA
DOMAČA
ŽIVAL
NIZOZEM.
NOGOMET.
TRENER
(ARIE)
^LOVARPFK- SARPI: italijanski zgodovinar FAJALIT: vrsta silikata ACHARD: nemški kemik ' HAAN: nekdanji nizozemski nogometaš URDU: uradni jezik v Pakistanu
NA VLAKU
"Poslušajte, ne smete se nagibati skozi okno!" opozarja sprevodnik potnika.
"Nagibal se bom in gledal skozi okno, kolikor bom hotel, ker mi je to všeč!"
"V redu, ampak če boste poškodovali kakšen drog za električno napeljavo, most ali tunel, boste plačali škodo..."
VAJENEC
Mojster se jezi nad vajencem: "Fant, fant, le kaj bo iz tebe. Misliš počasi, delaš počasi, ali je sploh kaj, kar ti gre hitro?" "Seveda, mojster, strašno hitro se utrudim!"
ŠOLSKA
"No, Peterček, ste se danes v šoli naučili kaj novega?"
"Ogromno novih besed, očka. Učitelju smo namreč položili na stol risalne žebljičke."
NASMEH VSE POVE
"Kadar se mi takole nasmehnete, bi vam najraje rekel, da pridite k meni..."
"Oh, vi ste pa navihan!"
"Ne, sploh ne. Jaz sem zobozdravnik."
k/
/l/ UUlAMA/nt
...da je Graham Henry Salmon iz Velike Britanije prav gotovo najhitrejši slepi človek na svetu. 2. septembra 1978 je namreč 100 metrov pretekel v 11,4 sekunde:
...da je Andoni Baster-rechea Dominquez 27. aprila 1986 pojedel v 1 minuti in 5,6 sekunde 1,1 kg polžev.
...daje največja rečna ladja na svetu 115,2 metra dolg Admiral. Ladjo so pre-
delali v plavajoči zabavni center.
...da je natakarica Rosie Schedelbauer na tekmovanju v Nemčiji 29. junija 1981 prehodila v 4 sekundah 15 metrov s petimi polnimi vrčki piva v vsaki roki.
...da je v nekem prizoru filma "Južna morja", v katerem sta prvič skupaj igrala Lauren Bacall in Humphrey Bogart, slednji dejal: "Če boš kdaj karkoli potrebovala, ti ni potrebno storiti ničesar drugega kot zažvižgati." To je bil razlog, da je igralka leta 1957 ob smrti svojega moža želela zažvižgati.
tematske SUKOVN

Iv Ti"! Iv Ta"!
25. SVEČANA 1999
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 10.3. 1999
na naslov:	UREDNIŠTVO
ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.4/ 99”. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Bon v vrednosti 10.000 SIT dnevnega in nočnega bara Imperius
2.	Bon v vrednosti 5.000 SIT dnevnega in nočnega bara Imperius
3.	Bon v vrednosti 3.000 SIT dnevnega in nočnega bara Imperius Izžrebanci nagradne križanke 2/'99
(nagrade prispeva Club Iiiipeiius Izlakel:
1.	: Bon v vrednosti 10.000,00 SIT dnevnega in nočnega bara Imperius: REZI GUZEJ, Keršičeva cesta 23a, Trbovlje
2.	: Bon v vrednosti 5.000,00 SIT dnevnega in nočnega bara Imperius:
ALEŠ ŠALAMON^ Trg revolucije 2, Trbovlje
3.	: Bon v vrednosti 3.000,00 SIT dnevnega in nočnega bara Imperius:
NADA KAVŠEK, Log 1, Hrastnik
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 1.3.1999 do 10.3. 1999 od 10.00 do
13.00	ure.
dnevni bar -nočni klub
Sp. Izlake 9, Izlake, telefon 0601-71-161
Izberite, koga želite videti in slišati - na kupon zapišite ime pevca, ki ga želite slišati v Clubu Imperius. Izbirate pa lahko med Miranom Rudanom, Rok'n bandom, Sanjo Doležal in Sound attack. Pevka, pevec ali skupina, ki bo prejela največ glasov bo samo za vas nastopila v Clubu Imperius na Izlakah. Izmed glasovalcev bomo izžrebali pet vstopnic za • prost vstop na eno izmed prireditev v Imperiusu.
KUPON
Glasujem za:______
Glasoval sem:
L
M jJ Ji!) t) ji i!i
Ju 3 N ©
KINO HRASTNIK
25.2.	- 28.2.: PREDMESTJE (drama), čet. ob 19.00, pet. in ned. ob 17.00; 26.2.: ŠKRATJE (komedija) ob 10.00; 26.2. - 28.2.: POGAJALEC (akcijski thriller), pet. in ned. ob 19.00; ZA MESEC MAREC FILMSKI PROGRAM ŠE NI BIL IZOBLIKOVAN DO ZAKLJUČKA REDAKCIJE!
KINO DOL PRI HRASTNIKU
25.2.	: ŠKRATJE (komedija) ob 10.00; 27.2.: PREDMESTJE (drama) ob 18.00; ZA MESEC MAREC FILMSKI PROGRAM ŠE NI BIL IZOBLIKOVAN DO ZAKLJUČKA REDAKCIJE!
KINO TRBOVLJE
25.2.	- LJUBI ME, NE LJUBI ME (romantična drama), ob 17.00 in 19.00; 26.2. - 1.3. ZA ENO NOČ (ljubezenska drama), pet. in pon. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00 in 19.00; ZA MESEC MAREC FILMSKI PROGRAM ŠE NI BIL IZOBLIKOVAN DO ZAKLJUČKA REDAKCIJE!
KINO ZAGORJE
25.2.	: NI KINO PREDSTAV; 26.2. - 2.3.: ČAROVNIJE ZA VSAK DAN (romantična komedija), pet. in pon. ob 19.00, ned. ob 17.00, tor. ob 18.00; 27.2.: GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA IZVEN: DPD SVOBODA TRBOVLJE - KLOVNIJADA ob 17.00; 27.2. - 28.2.: VROČE NOČI (drama) sob. in ned. ob 19.00; 2.3.: FILMSKO GLEDALIŠČE: OBSEDNO STANJE (akcijski thriller) ob 21 .uri; 3.3. - 6.3.: PATRIOT (akcijski film), sre., čet. in pet. ob 19.00, sob. ob 17.00; 6.3. - 9.3.: KO PRIDE JOE BLACK (drama), sob. ob 18.00, ned., pon., tor. ob 18.00; 10.3.: MRAVLJINEC (risanka);
KINO IZLAKE
28.2.	: ČAROVNIJE ZA VSAK DAN (romantična komedija); ZA MESEC MAREC FILMSKI PROGRAM ŠE NI BIL IZOBLIKOVAN DO ZAKLJUČKA REDAKCIJE!
RADIO TRBOVLJE
Četrtek, 25.2. in 4.3.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Petek, 26.2. in 5.3.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10,00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik
15.20	Muzika-Muzika 16.00 Servis
17.00	Poročila 17.10 Mladinski val
18.30	Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sobota, 27.2. in 6.3.1999
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna
10.00	Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne
18.30	Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
Nedeljo, 28.2. in 7.3.1999
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene
13.00	Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu
15.20	Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ponedeljek, 1.3. in 8.3.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje - glasbeniki
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik
15.20	Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja
18.30	Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Torek, 2.3. in 9.3.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sreda, 3.3. in 10.3.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 10.05 Ra-
dio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik
15.20	Muzika-Muzika 16.00 Servis
17.00	Poročila 17.10 Upokojenci med
nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in
19.00
25. SVEČANA 1999
J j. J n G j!
V SKUPŠČINI NAŠI SO PRAVI ABDERITI,
Rl MISLIJO LE ŠE NA SVOJE NENASITNE RITI.
V poslovalnici Žita v Trbovljah so se prejšnji teden že v ponedeljek dopoldne pustno obnašali, ko so premalo pečene krofe našemili v pečene in jih ponudili celo po ugodni ceni.
Živel pust, čas norčij - kako lepo bi bilo, ko bi samo na ta dan brili norce iz ljudi.
MAH
Nadangel Rodetov France je za osnovnošolsko izobrazbo svojih dušnih ovčic, ki se pasejo po še edinem preostalem otoku ateizma sredi Evrope, ganljivo zaskrbljen v tolikšni meri, da bi rad na vsak način v kinološka društva uvedel svoje prebogate pedagoške izkušnje, ki si jih je pridobil pri vzgoji svojih otrok...
lizidooor oovčiice paaseel, leepo žviiižgal, leepo pel...
Fbslanci so prekršili še en star običaj v Sloveniji. Na pustnega torka namreč niso pokopali pusta, ampak Bandlja.
Če žalost ti srce preplavlja,
če sodrug te v jezo spravlja
ne zmeni ljub krajan (Zasavčan) se zato,
kar Zasavca vzemi si v roko;
veselo se nasmej,
in dušo si ogrej
pa zraven ga še srkni
kar dobro za želodec je
in (tudi) za srce!
Pri Daevvooju so se enkrat končno odločili v pravo smer. Za reklamiranje svojih avtomobilov so izbrali pravo žensko...
8 (osem!!!) let po osamosvojitveni (beri: samoobrambni) vojni za Slovenijo, naj na tem mestu spomnim vrlo bralstvo na to, kako velikodušno in s kakšnim veseljem so Dudeki v Zagrebu takrat talali enosmerne vozovnice proti Severu JLAjevskim tankom!! Pred dnevi pa so končno le izdavili, da jih, in koliko da jih, boli slovenska okupacija vrha, ki že po svojem imenu izdaja, da nosi tipično hrvatsko ime... samo še čakam dne, ko se bodo spomnili, da stoji Triglav sredi Zagreba...
Oj ta soldaški boben, ta bo meni vel'ki zvon bim bom bim bom
SODOBNA
Se petnajstega nismo bdi, ko iz žepa se praznina mi smodi. Kako prežVel preljub Sloven'c boš ti še drugih petnajst dni?
Banka spiske mi pošilja, v njih je minusov do izobilja in lep’ga dne - račun zaprt oj, me!
Le grob ostane mi odprt.
ISKRICE NA ZADNJI STRANI
INDEKS ZRELOSTI
Avstrijski inštitut za gospodarske raziskave je ocenjeval stopnjo zrelosti srednje in vzhodnoevropskih držav za pridružitev Evropski zvezi. Upoštevali so rast BDV, stopnjo inflacije, BDP na prebivalca, stopnjo brezposelnosti itd. Od Slovenije so boljše ocenjene: Češka, Estonija, Madžarska in Slovaška. Sicer smo pa mi še vedno najboljši. V »flancanju« naroda.
BANDELJ-PRVIČ
Na najbolj norčavi dan, pustni torek, je socialdemokratom v državnem zboru uspelo zbrati zadostno število somišljenikov, da so s prestola oz.
vodenja notranjega ministrstva »vrgli« Mirka Bandlja. Ob koncu glasovanja se je vedno samozavestni Mirko držal kot najbolj kisla pustna maska.
BANDELJ-DRUGIČ
Pred glasovanjem o razrešitvi, je Mirku Bandlju, naravnost iz Kuvajta, v pomoč priletel njegov šef dr.Janez Drnovšek. Neuspešno.
BANDELJ-TRETJIČ
Pred glasovanjem o razrešitvi Mirka Bandlja je Janši iz Rima v pomoč priletela Zbačnikova. Uspešno.
BANDEU-ČETRTlfi
»Če je padel Bandelj, bomo »zrušili« še druge ministre,« so opoziciji zrasla krila. Seveda, če nekatere ministre ne bo pred njimi zamenjal Drnovšek sam. Tako in tako je v navadi, še iz prejšnjega mandata, daje naš premier, bolj ko gre mandat h koncu, manj zadovoljen s svojimi »podložniki« in jih menjava kot po tekočem traku. Spomnimo se, kateri ministri so bili zamenjani, so odstopili ali kako drugače izgubili svoj ministrski stolček, za časa Drnovškove ere: Jazbinšek, Janša, Peterle, Kozinc, Kračun, Turnšek, Krapež, Thaler, Bandelj, Tajnikar, Kopač, Peljhan, Bohinc,Bizjak,....
BANDELI-PETIG
Dmovšekjejezen na opozicijo, ki mu ruši vlado. Ja, zakaj je pa tako sestavil?
NJIH NE ZRUŽI NIHČE
Liberalni demokrati so pod vodstvom Švagana v zagorskem občinskem svetu tako močni, da bi jih težko zrušil celo rušilni potres. Eden redkih »borbeno« razpoloženih svetnikov v svetu, ki prihaja iz vrst SLS, Jelševar, je žal za kaj več kot »slabo vest« mogočnih liberalcev pač premalo.
Iskrice zbral in dodal Igor Goste

I
m
ŽIVLJENJSKI KROG
Štipendijsko zavarovanje
Rentna zavarovanja

zavarovalnica triglav, d.d.
Celje - skladišče
D-Per
6/1999
/O
banka z<
5000006898,4
COBISS o
Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
O novi ponudbi kreditov povprašajte v najbližji enoti Banke Zasavje