231    ------
Šolske stvari.
Slovenska predavanja za pravoslovce.
Pod tem naslovom je „Pravnik slovenski" v poslednjem svojem listu prinesel tehten članek, v kterem opominja tudi druge časnike, naj v prevdarek vzamejo prevažno šolsko zadevo.
?,Pravnikov" članek glasi se tako:
„Pravnik" je v 1. listu prinesel zgodovinsko črtico, da že leta 1849. so domoljubni mladi pravoznanci razkladali nektere postave v slovenskem jeziku, in sicer g. dr. Mažgon občni državljanski zakonik in g. dr. zl. Lehman kazenski zakonik na takratnem liceji ljubljanskem. Pozneje je g. dr. Kranjc na vseučilišču v Gradci razlagal pravoslovcem občni državljanski in g. dr. Skedl kazenski zakonik, vendar je poslednji to reč le pritiral do 5. §., ker ni bil našega jezika zadosti  zmožen.    Za  nekaj   časa je   bil   g.  dr.  Krajnc
postavljen za profesorja na pravoznansko akademijo v Sibinji (Hermanstadt) na Erdeljskem, kjer še sedaj oddaljen od svoje domovine predava pravoslovne nauke.
Slovenskim pravoslovcem se sedaj že več let ne razklada noben pravnišk predmet v domačem jeziku^ in tudi ta je na visokih šolah prepuščen njihovi zasebni (privatni) marljivosti, in zadostovati mora to, kar seje učilo v srednjih učilnicah in ker tudi v gimnaziji niša prisiljeni vsi, ki mislijo pozneje službe na Slovenskem iskati, učiti se slovenskega jezika, kakor učnega predmeta, še smo sedaj v poprejšnjih razmerah, ko je cel6 privatno spričevalo zastran znanja (?) jezika pri podelitvi službe zadostovalo. Od tod prinaja, da je le malo število rodoljubnih slovenskih pravoslovcev zmožne jezika, kterega po dovršenih visokih šolah živo potrebujejo vsak dan pri občenji s slovenskim ljudstvom v njegovih najvažniših zadevah, ki se tičejo premoženja in osobne svobode, drugi pa se še le začnejo učiti, ako so zadosti vestni, reči, ktero bi že znati morali pri nastopu službe, za ktero so plačani.
Ta obžalovanja vredna prikazen že več let izbuja premišljevanje ljudomilih znanstveno izobraženih učenjakov, in prišli so do trdnega prepričanja, da se tej neugodnosti ne pride drugače v okom, razun ako se ustanovi slovensko vseučilišče ali vsaj pravo-slovna akademija, kterih poslednjih pa ni v okviru sedanje osnove visokih šol.
Prašanje je toraj opravičeno: kako bi se ta pomanjkljivost odstranila začasno, dokler nimamo visokih šol za naše pravoslovce?
Zgodovina je učiteljica življenja in v zamudi je nevarnost.
Vrnimo se tedaj do pretrgane niti in naj se spet ustanove učne stolice za nektere pravoznanske predmete, kakor je občni državljanski in kazenski zakonik in postopniki državljanske in kazenske pravde.
Naj nihče ne poreče, da bode pri tem znanstvenost trpela, saj se že 21 let v slovenskem jeziku izdaja državni zakonik, toraj v jeziku ni izdatne ovire, ampak k večemu v tistih ljudeh, ki ga rabiti imajo, pa se ga niso temeljito naučili. Razun tega imajo naučitelji in učenci priložnost primerjati nemški in laški jezik pri naukih, ker je tako vsakemu znanstveno izobraženemu človeku potrebno dva jezika dobro znati. Dokler se ne ustanovi vsaj nepopolno slovensko vseučilišče, pridemo iz omenjene zadrege le, ako se zopet gori povedani predmeti na pravoslovnem oddelku v Gradca uče. To bi se moralo že začetkom prihodnjega učnega leta vpeljati, ker je gotovo nekaj svetovalcev deželne in naddeželne više sodnije v Gradcu, kteri so glede na potrebno znanstveno izobraženje in glede na izurjenost v jeziku zmožni, omenjena predavanja prevzeti, dokler se mladi pravniki ne pripravijo tako, kakor to zahteva učna osnova visokih šol.
Posebno učitelj sodnih postopnikov ima zadosti priložnosti, pri razkladanji ponavljati zakonike in tako sploh poseben ozir jemati na praktično rabo. Ako pa se pokliče dr. Kranjc v domovino, imamo izvrstnega učenjaka, sprevidenega z vsemi potrebnimi postavnimi lastnostmi za dva teh predmetov, ker bi enemu samemu učitelju za vse štiri časa primanjkovalo.
Samo po sebi pa se razumeva, da iz teh predmetov morajo dotični in drugi nepristranski učenjaki iz-praševati pri državnih in ostrih preskušnjah, kteri s privzet jem praktičnih učenjakov bi bili izpraševalna komisija za vsakega pravnika, kteri želi službe na Slovenskem.
S tem se  odpravi   tista že tolikokrat grajana   ne-
------    232    ------
sramnost, da se učenci srednjih šol odtegujejo nauku slovenskega jezika kakor učnega predmeta, po dogna-nih visokih šolah pa vendar služb na Slovenskem iščejo, v čemur tiči vir splošne nezadovoljnosti, nezaupanja, škodljivosti in razdraženosti, kterim ne bi smelo sledu biti v dobro vredjeni pravni državi (Rechtsstaat).
Ako se obzir jemlje na stroške take naprave, je očividno, da jih morajo koristi vsikakor presegati, ker bile bi omenjene stolice za poldrug milijon Slovencev in za pol milijona Dalmatincev. V drugih naprednih državah, v kterih se za nauke in naučna sredstva potroši primeren letni iznesek, pa nahajamo za toliko število prebivalcev že celo vseučilišče.
„Pravnik" je iz dejanskega stališča to misel sprožil, drugi časniki pa naj jo razvijajo v svojih obšir-niših predelih obširniše, ker živa je resnica, da se razburkane strasti v žalostni domovini vležejo, kedar vsak narod zadobi, kar ima že po naravnem pravu terjati provico, to je: sredstva za vresničenje vseobčne ravnopravnosti v avtrijski državi.
Prišla je doba resnobnega delovanja za vse narode, ktero je dosti teže kakor samo izbujanje narodne zavesti s petjem. Vsi stanovi morajo skladno pripoma-gati, da se zboljšajo materijalne ali gmotne zadeve in da se doseže tista stopinja duševnega razvoja, kterega nahajamo pri najnaprednijih narodih. Treba je toraj skrbeti za potrebni naraščaj (Nachwuchs) pravnikov, kterih na Slovenskem še vedno primanjkuje.
Sklenili so nedavno rodoljubi na Stirskem osnovati podporno društvo za slovenske učence visokih šol in zlasti za pravoslovce, da je mogoče tudi ubožnišim, kteri imajo do te znanosti poklic, nauke dovršiti. Pričakovati je, da ne bodo samo društveniki, ampak tudi dobrotniki za žive in na smrt izdatne darove pokladali na žrtvenik domovine in da bodo slovenski sinovi zlati čas svoje mladosti vestno za nauke rabili, da se pripravijo znanstveno za prihodnje delovanje. Naj se toraj kmalu razglasijo pravila omenjenega podpornega društva, da se prične blago delovanje že prihodnje učno leto, ker čas hiti, v zamudi pa je nevarnost."
Drugi pot govorimo tudi mi par besedic o tem predmetu.