UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljtibljanf, Frančiškanska ulica št. 8 Ris kar n a I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5 do 0. popoldne vsak dan razen nedelj in Plaznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : : NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avsiro-Ogrsko in Bosno K 21*60, polletna K 10'SO, četrtletna N 5'40, mesečna K 1'80; za Nemčijo celoletno K 26'd0; za i ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86'—. : : Posamezne številke po 8 vin, ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* ob pol 11. dopoldne. % \ • UPRAVN1ŠTVO so naliaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserali: enostopna petitvrslica 30 vin., pogojen prostor, poslana in reklame 40 vin. ejema upravništvo. ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma so ne sprejemajo. -............ Reklamacije lista so poštnine proste. -..... Štev. 371. V Ljubljani, v soboto dne 31. avgusta 1912. Leto II. Angleško ruska imperialistična politika v Perziji. Mnogo razmotrivano potovanje francoskega ministrskega predsednika v Peterburg je “Relo med drugim tudi namen, da približa rešitvi vprašanje o transpcrzijski železnici, pri katerem je francoski kapital finančen, Anglija ,n Rusija pa sta v visoki meri politično intere-siiani. Kakor je izjavil francoski poslanik v Peterburgu, Louis, se to vprašanje še ni rešilo, čeprav sc je posrečilo Poincareju, da ga ic za precejšen kos pomaknil naprej. To vpra-•snje, ki sc je Šele pred kratkim pojavilo, zasluži vso pozornost, ker je na eni strani najtesneje strnjeno s perzijsko politiko Rusije, na drugi strani pa z jarko lučjo osvetljuje prodiranje zahodnoevropskega finančnega kapitala •v Prednji Aziji. Največii interes na tem podjetju, ki naj *veže Kavkaz z Indijo, ima francoski kapital, ** Pričakuje mastne dobičke od te z bagdadsko železnico tekmujočo železnico in sploh naraščanje francoskega vpliva v prednji Aziji. Ruski ekspanzivni politiki viharno zagovarjajo to Podjetje, ki naj Perzijo politično in strategično Priklene na Rusijo in naj Rusiji pomaga za ve-!'k korak naprej pred Anglijo. Gospodarsko pa Rusija prav malo interesirana na tej železovi in ruska podjetniška blagajna je celo prav ■repko protestirala, ker vidi vsled te železnice Svoj perzijski trg ogrožen. Na Angleškem pa •ransperzijsko železnico iz političnih in vojnih ozirov najostreje obsojajo; zagovarjajo jo le vnanji urad in pozamezne finančne skupine, katerih glasilo so »Times«. Razlogi so jasni. Celo zagovorniki Greyeve Rusom prijazne politike vidijo v uresničenju tega načrta popoln bankrot leta 1907 ustanovljene srednjeazijske Pohtike, ki je baje imela namen, da omeji angleške in ruske »vplivne sfere« in s tem dobi Proste roke napram Nemčiji. Zdaj pa preti ta Politika z nevarnostjo, da bodo imeli Angleži Prodirajoče rusko vojaštvo ob vratih Indije, »rancosko imperialistično časopisje seveda VpoŠteva to mišljenje na Angleškem, ki druži, “beralce, konservativce, vojaške kroge, politike in trgovce, in bi se vsled tega naziranja, 'kakor je pred kratkim pisal poluradni »Temps«, odreklo vsemu podjetjji. Vendar za enkrat še . v ospredju političnega zanimanja rusko -načrt in spada — kakor je silipni.1 i- • alni »Daily News« k tištemu iz-• 7 i . ga ie Rusija iztisnila iz Angleške. a.jJa opomba liberalnega lista, ki sc je Pi 1 J)0^’etkov boril proti vnanji politiki se-a Edvarda Greya, nas popelje v osrčje 'zmed J d ~ .^Rgleške politike v Perziji. Lansko leto ® 1 erzije pregnani ameriški glavni zakladnik Morgan Schuster zelo dobro piše v svoji pravkar priobčeni knjigi »The Strangling of Perila«, da bi moglo opisati to politiko samo pero Macaulaya, naslikati pa le čopič Vereščagina, Politiko, »pri kateri se izdajalsko igrata z resnico, častjo, dostojnostjo in zakonom dve mogočni in baje krščanski deželi.« Leta 1907 je bil namen angleških politikov, da sklene Anglija z Rusijo, oslabljeno v vojni, za Azijo pogodbo, ki naj bi z ustanovitvijo dveh vplivnih sfer in nevtralnega srednjega pasu angleško Politiko osvobodila skrbi za Indijo in postavila |*a vzhodu protitež prodirajočemu nemškemu imperializmu. Te računi so se pokazali za temeljito zgrešene. Potem ko je Rusija z angleško pomočjo izboljšala svoje stališče v sve-S £htikj. v notranjosti ojačila avtokratični Či ie 51 a r.eakc'jo ter je izpopolnila vojaške mo- verne J1? to’ da uresniči okupacijo se- verne Perzije, ki bi se vsled pogodbe iz leta EMILE ZOLA: ~ ' ^ Rim. Govorila je tiho, brez prestanka, kakor da olaiŠuje dušo, če si mora izza strašnih ur ^ntede in tesnobe, ki jih je preživela od včeraj, “Prazniti srce. »Pa ona tam?« je še tiše nadaljevala. »Ali Je ne^ poznate?« S pogledom je pokazala na uborno oble-eno mlado dekle, katero je bil smatral za hizkinjo, ki jo je strašna pečal in bolest te-ebnila na tla. S kretnjo blaznega trpljenja se Pravkar vzravnala in sklonila glavo nazaj ,*T glavo izredne lepote, preplavljene z najču-q°vitejšimi črnimi lasmi. »Pierina!« je dejal. »Ubožica!« , Viktorina je napravila sožalno, strpljivo Kretnjo. . »Kaj naj bi bila storila? Dovolila sem ji, • nde gor. Ne vem, kako je zvedela za ne-J, ?• Seveda se neprenehoma potika okrog [H'ače. Dala me je torej poklicati dol... če bi . 'h slišali, kako me je prosila, kako je glasno , lllea moledovala za milost, da bi smela še en-. r?t Pogledati svojega kneza!... Moj Bog, tu-• Edinosti«. Napadena železničarja sta takoj tistega dne, ko je izšla notica, poverila zadevo svojemu pravnemu zastopniku, ki bo gotovo vse potrebno ukrenil, da sč jima povrne tako nesramno in falotovsko oblatena čast. Mi smo se od svoje strani podali takoj k vsem prizadetim faktorjem, da izvemo kaj jc na stvari. Ce bi bilo le količkaj resnice na tisti notici v »Edinosti«, ne bi mi niti peresa pomočili v obrambo napadenih železničarjev, ker ni naša naloga braniti vlomilce in tatove, četudi bi bili slučajno pri nas organizirali. Ker smo se neposredno prepričali, da je tista notica nesramen pamflet, izmišljen in insceniran od ljudij, ki nimajo Celija je takoj pokleknila in se pokrižala. Ali očividno ni molila; z obupno začudenostjo ie gledala draga ljubimca, ki ju je našla tako bela, tako hladna, v taki mramorni lepoti. Kal, le nekoliko ur je bilo dovolj za to? Življenje je ubegnilo in ta usta ne bodo nikdar več polju-bovala? Še ju je videla pred sabo, kako sta žarela, kako sta triumfirala na onem plesu. V> njenem mladem, življenju odprtem, radosti in solnčne svetlobe žejnim srcem se je dvignil besen protest proti abotni smrti. Ta jeza, ta groza vpričo ničesa, v katerem otrpne vsaka strast, jc bila razločno videti na njenem nedolžnem, čisti nerazcveteli liliji podobnem obrazu. Nikoli niso njena nedolžna usta s temi naa belimi zobmi stisnjenimi ustnicami, nikoli mso njene kakor potok jasne, brezdanje ou tako izražale nedosežno tajnost, življenje stiasti, katerega ni poznala, v katero zdaj vstopa, ki se spotika že na pragu ob to dvoje nežno ljubljenih mrtvecev, katerih izguba ji je razburkala srce. Počasi je zatisnila oči in se silila, da bi molila, medtem ko so ji potekle debele solze izpod trepalnic. Nekaj časa je poteklo v trepa-tajočem molku, ki ga je moti! samo tihotni šum v bližini brane maše. Naposled je vstala in vzela od služkinje šopka belih rož, katera je hotela sama položiti na mrtvaško posteljo. Na stopnici stoječa se je nekoliko obotavljala, naposled ju je položila desno in levo na blazino, na kateri sta počivali glavi, kakoi da ju je ovenčala s temi cvetlicami. •več čuta za poštenost, ki nimajo nobenega sramu’več, hočemo se prav energično potegniti za resnico in pokazati javnosti, kakega orožja se poslužuje proti svojim političnim nasprotnikom naša za narodne »ideale« bojujoča se tetka »Edinost«. Stvar je sledeča: V hiši, kjer se je izvršila ona tatvina m vlom, stanuje Šušteršič že šesto leto, t. j. odkar je hiša postavljena, prišel je sploh prvi v hišo, a Jaklič je notri komaj eno leto. Pod zemljo so kleti, t. j. z redkimi latami ograjeni prostori, kakršni so v navadi po tržaških hišah. Ponekod imajo zapirala za take kleti, a drugod si morajo stranke same zapirati. Tako tudi v našem slučaju. V najemnih pogodbah, za našo hišo sploh ni klet zapisana! Stranke nimajo po pogodbi pravice do kleti a še manj do ene gotove kleti. V resnici pa je v našem slučaju dobila vsaka stranka od hišnice odkazan'prostor v kleti odnosno so si stranke med seboj same 'dogovarjale zaradi kleti. Tiste stranke, ki so kasneje prišle v hišo, tudi niso ničesar dobile, ker je premalo kleti za vsa stanovanja. Kleti niso bile zaznamovane s številkami, upravnik se za to ni brigal in tudi ni ničesar odredil v tem oziru. Vsaka stranka je bila pravzaprav v posesti kleti, ki jo je dobila od hišnice ali od rdrugc stranke. Zaradi tega nereda je bilo mnogo prepirov v hiši in nevošljivosti med strankami, vsaka je skušala priti v posest boljše kleti. Administrator je hotel pred kakim poldrugim letom napraviti red glede na kleti, vsaj za bodočnost. Šel je v klet in si napravil malo škico tta-KV oddelkov in zapisal k vsakemu oddelku ime najemnika, ki je bil po navedbi hišnice takrat v posesti dotičnega oddelka. To škico je vzel potem administrator seboj domov in zopet je šlo vse po starem, administrator se slejkoprej ni brigal za one kleti in za domače prepire zaradi njih. Govorim namreč zato toliko o tistih kleteh, ker gre v našem slučaju za tako klet, v kateri so bile shranjene »uropane in ukradene« Jakličeve dragocenosti. Jakliču je pri tej aferi pomagal gol slučaj poleg lastne lumparije, da je dosegel hipno aretacijo imenovanih dveh železničarjev. Drugega namreč na celi nesramni notici v »Edinosti« ni resničnega kot to, da sta bila onadva železničarja na podlagi krive Jakličeve ovadbe aretirana, a sta bila takoj po žashkt.., ./puščena, ker je dotični policijski uradnik vse premalo verjel — Jakličevim tiradam. Jaklič bo za svojo nesramnost odgovarjal drugod, a policiji svetujemo večjo previdnost pri aretacijah socialistov na narodnjaške ovadbe. Že večkrat se je policija pri takih aretacijah blamirala, ker je spočetka preveč verjela narodnjaškim denuncijantom, a se je pozneje izkazalo, da je pravica na strani socialista. Imamo že več takih slučajiv in jih bomo kmalu pred-fožili na kompetentnem mestu v »daljše uradovanje«. Tisti slučaj, ki je Jakliču pomagal pri aretaciji, je bil to, da je pri že omenjeni priložnosti administrator ali po svoji pomoti ali po pomoti hišnice vpisal v svojo škico, da se nahaja v posesti sporne kleti neki Majcen, prednik Jakličevega stanovanja. Ta vpis se je izvršil kakor rečeno po pomoti, ker noben prednik Jakličevega stanovanja ni bil v posesti sporne kleti, kakor tudi Jaklič ne. Sporno klet je imel zadnja tri leta v posesti Alojzij Šušteršič, ker jo je dobil odka-žano od hišnice po neki stranki, ki se je pre- Colilo 17 Ko je Jaklič prišel v hišo lansko leto, je "dobil tudi on od hišnika odkazano neko klet, kamor je spravil svoje stvari. Po zimi pa, ko je dobil nekaj več oglja za kurjavo, mu je bila do-tična klet premajhna in je zato naprosil Sušter-šičeve, ki slučajno niso veliko rabili takrat svoje kleti, naj mu jo začasno posodijo oziroma dovole, da dene noter nekaj svojih stvari. Šušteršič mu je dovolil pod pogojem, da mu Jaklič takoj izprazni klet, kakor hitro jo bo sam rabil, kar je seveda Jaklič brez ugovora sprejel. In zato klet se gre v našem slučaju, za klet, v kateri bi se bilo baje izvršilo ono huododel- MAKSIM GORKI J: Solnce jetnikov. (Dalje.) Vojak je potegnil svojo desno roko s privihanim rokavom do komolca iz žepa in nam jo pokazal... Roka je bila bela, močna poraščena s svetlim, zlatnatim puhom . »Noge, prsi — v vsem naj bo moč... In zopet — da je človek oblečen ... kakor zahteva lepota reči... Mene ljubijo ženske. Ne kličem in ne vabim jih — same prihajajo, kar po pet se mi jih obesi na vrat...« Sedel je na vrečo moke in dolgo pripovedoval, kako ga ljubijo ženske in kako pogumno občuje z njimi. Potem je odšel. Ko so se škripajoča vrata zaprla za njim, smo dolgo molčali in mislili nanj in njegovo pripovedovanje. In potem smo pričeli govoriti vsi vprek, naenkrat nam je bilo jasno, da je bil vsem všeč. Tako priprosto in prijazno je prišel, sedel je in se pomenkoval. K nam ni drugače prihajal nihče, nihče se ni pogovarjal z nami tako ljubeznivo... Vedno smo govorili o njem in njegovih bodočih uspehih pri veziljah, ki so vedno tako razžaljivo zategnile usta, kadar so nas srečale na dvorišču, ali pa šle kar naravnost proti nam, kakor da ne bi bili na njihovi poti. Radovali smo se ob njih, kadar smo jih videli na dvorišču, ali če ;so šle mimo naših oken — pozimi so nosili neke posebne vrste čepic in kožuščkov, poleti pa slamnike z rožami in pisane solnčnike v rokah. Zato pa smo govorili o teh dekletih sami med seboj tako, da bi, če bi nas slišate, od sramu in žalosti strepetale. »Ali da nam ne pokvari Tanjuške,« se je oglasil nenadoma pek. Vsi smo obmolknili, besede so nas zadele. Bilo je, kakor da smo na Tanjo pozabili; vojak nam jo je takorekoč zakril s svojo veliko, lepo postavo. Potem smo se pričeli hrupno prepirati: nekateri so menili, da Tanje že ne bo do- stvo, o kojem je pisala »Edinost«. Šušteršič je torej letos pozimi Jakliču po dobroti in seveda brezplačno in do preklica dovolil rabiti klet. Dejstvo je, da je Šušteršič pustil v kleti še nekaj svojih stvari, nekaj vreč in cunj in da je v vratih pustil svoj loket in ključ in tudi slednjega izročil v porabo Jakličevim. In tako je Jaklič imel na razpolago dve kleti, svojo staro, v kateri je imel oglje, in Šušteršičevo, v kojo je shranil svoje druge dragocenosti, o katerih govori »Edinost«. Šušteršič več mesecev ni vprašal po kleti, kei je ni rabil, in Jakličevi so najbrže mislili, da so si jo že prilastili. Zgodilo se je namreč, da je Jakičeva soproga, ko jo je Šušteršič prišel v početku tega meseca obvestit, da naj mu izprazni klet, ker jo rabi, Šušteršiča na zelo sirov način odpravila, češ, da je klet njjhova, da je ne da. In drugi dan najde Šušteršič pred vratmi svojega stanovanja svoje vreče iz kleti in loket s ključkom in ko je šel pogledat v klet je videl, da je Jakličeva nataknila na vrata od kleti drug loket, Jakličevi so namreč špekulirali, da si bodo Šušteršičevo klet, ki je bila lepša in prostornejša od njihove, kar prilastili, če ne prej pa 24. avgusta, ker so zvedeli^, da se Šušteršič seli iz svojega stanovanja. Šušteršič je res vzel s 24. avgustom t. 1. drugo stanovanje v najem in sicer se je preselil iz četrtega v drugo nadstropje iste hiše. Sušteršičovo stanovanje pa je vzel v najem Puklavec. Ta je naprosil Šušteršiča, naj mu že pred 24. avgustom prepusti njegovo klet, ker jo je rabil za oglje. Šušteršič mu je dovolil in Puklavec je spravil v klet svoje oglje, odprl vrata brez ključa in jih zopet zaprl. Zapiralo je bilo namreč tako, da ni nič zapiralo, ker je lahko vsakdo odprl brez ključa, posebno če se le količkaj spoznaš na tiste lokete, s ko-jimi se zapirajo kleti. l'a opazka je potrebna, da bomo znali primerno ceniti »Edinostino« hudobno pretiravanje »vloma v praktično shrambo« in to tembolj, ker je njen informator Jaklič policijskemu inšpektorju sam priznal, da je tis« loket lahko odprl z roko brez ključa vsak ključavničar. In tisti, ki so pomagali Puklavcu staviti oglje v klet, so bili ključavničarji-železničarji, in Šušteršič je tudi ključavničar na železnici. To je bilo Jakliču dobro znano. Saj je Jaklič koj drugi dan nato, ko je bilo položeno v sporno klet oglje, vprašaj Šušteršiča, kdo je dal oglje v klet. Ko mu je Šušteršič odvrnil, da on sam, mu je Jaklič odgovoril, da najbrž, ampak po 24. avgustu bo klet njegova. Takrat bo pa klet tistega, ki vzame moje stanovanje, mu je odgo-voi il Šušteršič. Pribiti je torej dejstvo, da je Jaklič že kake tri tedne pred 24. avgustom vedel za »vlom« v sporno klet, a ni ničesar ukrenil v obrambo svojih »pravic« in svoje lastnine. Vedel je namreč, daje že takrat Šušteršič (pravzaprav Puklavec s Susteršičevem dovoljenjem, kar je pa v tem slučaju vseeno) brez ključa »vlomil« v sporno klet. Ukrenil ni ničesar proti temu »vlomu«, ker je najbrže še vedno špekuliral na 24. avgust, ko se Šušteršič preseli, da si tedaj osvoji njegovo klet. Toda prišlo je drugače in to je ravno spravilo Jakliča ob vso pamet. Puklavec si je bil pri pogodbi, ko je sprejemal Šušteršičevo stanovanje, tudi izrecno izgovoril njegovo klet zraven, kar mu je bilo dovoljeno. Povpraševal je tudi v pisarni administratorja, kai naj stori, če se Jaklič ne bo hotel umakniti iz kleti, na kar se mu j« odgovorilo, da naj postavi njegove stvari pred vrata. To je Puklavec dne 24. avgusta tudi storil. Postavil je Jakliču stvari pred vrata, da ni bilo poticba »vlomiti«, smo že zgo-raj povedali, a ni se pri tem niti najmanje pregrešil nad dragoccno šaro gospoda Jakliča, kaj §e ®*.v kil odnesel od tiste ropotije. Šušteršiča pa sploh 24. avgusta ni bilo doma ter ni bil pri celi stvari prav nič prizadet. Puklavec ima pa priče, ki lahko potrde, da se ni nikdo spozabil nad Jakličevimi dragocenostmi ne nad njegovo soprogo, pač pa ga je slednja prav neljubeznjivo sprejela, ko ji je zvečer prinesel njen loket od kleti in povedal, kaj se je zgodilo. K sreči se je tudi ta prizor izvršil pred bil, drugi so trdili, da se ne bo mogla ustavljati vojaku, tretji so predlagali, da naj polomimo vojaku rebra, če bi hotel začeti razmerje s Tanjo. Končno smo sklenili vsi, da bomo opazovali Tanjo in vojaka in svarili njo, da se naj čuva pred njim... S tem je bil prepir končan. IV. En mesec je minul. Vojak je pekel žemlje, izprehajal se z veziljami, prihajal k nam v delavnico, ali o zmagah pri dekletih ni govoril, temveč je le neprestano vihal brke in lizal ustnice. Tanja je prihajala vsako jutro po preste in bila je, kakor Vedno, vesela, ljubezniva in prijazna z nami. Večkrat smo napeljali pogovor na vojaka — ali ona ga je imenovala »tele z bolščečimi očmi« in mu dajala še razne druge smešne priimke. To nas je pomirilo; Ponosni smo ljubili še srčnejše, jo pozdravljali zjutraj še so se pehale vezilje za vojakom. Tanjino razmerje do vojaka nas je takorekoč povzdignilo vse in pričeli smo malomarno občevati z vojakom, ker smo se ravnali po Tanji. Ali njo smo lubili še srčnejše, jo pozdravljali zjutraj še radostnejše in še bolj zadovoljno. Ali nekoč je prišel vojak nekoliko vinjen k nani, sedel in se pričel smejati. Ko smo ga vprašali, čemu se smeja, je razkladal: »Dve sta se prepirali zaradi mene... Li-da in Gruša... Kako sta se razpraskali, a? Ha, ha! Ena drugi sta skočili v lase, potem sta se valjali po tleh v veži, skočili ena vrh druge... ha-ha-ha! Spaki sta si razpraskali... strgali... smejal bi se, da bj postal bolan! In zakaj se ne znajo ženske pošteno stepsti? Zakaj se praskajo? Ah?« Sedel je na klopi, tako zdrav, snažen in vesel je sedel in se neprestano smejal. Mi smo molčali. Iz bogzna kakšnega vzroka nam je bil sedaj neprijeten. »N-ne, kakšt^ srečo imam jaz pri ženskah, pričami, ki bodo izključile, da bi bil g. Puklovec ie od daleč položil roko na gospo Jakličevo. Telesne poškodbe, o kojih blebeče »Edinost«, ni torej nihče prizadel gospe Jakličevi: ne dvomimo sicer, da so lahko daleč na telesu gospe Jakličeve razni znaki udarcev in bunk, toda te prihajajo vse od roke ljubeznjivega gospoda soproga, kar se tudi lahko dokaže s pričami. Ko je torej Jaklič 24. avgusta zvedel o popisanem drugem »vlomu« — je pobe-nel, videl je, da mu je njegova špekulacija s Šušteršičevo kletjo splavala po vodi. Kaj tedaj storiti?! Kot vsak pošten in hraber narodnja-kar, hajdi k policiji, zaščitnici »Narodnega doma«. Šel je nad pol. inšpektorja v ulici Belve-dere, a ta ga je dvakrat odslovil. Zvita buča se ni dal ugnati. Šel je k hišnemu administratorju in od njega je pod lažnjivimi pretvezami izvabil potrdilo, da »spada« dotična klet k njegovemu stanovanju. Šele na podlagi tega potrdila se je dal omehčati inšpektor in obljubil, da bo drugi dan interveniral. A ni bilo dovolj te obljube; Jakliču še ob eni popolnoči ni dala žilica mirti, —ob eni popolnoči je tretjič ali četrtič prihrumel nad inšpektorja in zahteval, da naj gre aretirat »vlomilce in taove«. In spektor je seveda odklonil (to bi socialisti imeli negotovo spanje, če bi Jaklič komandiral policijo!) a drugi dan je dal vendar na Jakličevo odgovornost odpeljati Puklavca in Šušteršiča na ko-misarljat v ulico Luigi Ricci, kjer jih ie seveda uradnik po zaslišanju takoj izpustil. Jaklič je odšel z dolgini nosom, a vkljub temu mu ni bilo blamaže dovolj, šel je in nesel »Edinosti« ono falotsko informacijo. »Edinost« je vredna svojega informatorja ker je, ne da bi se bila na policiji prepričala o pravem stanju cele zadeve, kar ponatisnila zlobne in izmišljene Jakličeve kvante. Kako bi ne. saj je bil to zanjo in njene backe prava pojedina: socialist vlomilec in tat, ljuba narodnjaška duša, saj si ne moreš želeti boljšega prigrizka! Jaklič ]e torej nalagal policijo, nalagal hišnega administratorja in »Edinost«. Zamolčal je. da sporna klet ni bila njegova, da jo je dobil le v uporabo in do preklica ter po dobroti od Šušteršiča, zamolčal je. da je on imel v posesti drugo klet, ter si je na čistem izmislil storijo o »vlomu«, tatvini in poškodovanjem njegovih stvari in njegove soproge. Vse te stvari se bodo doigrale seveda na sodniji. ^ Najlepše pa je to: »Policija je zaplenila pri Šušteršiču (Jaklič-»Edinost« pišpta Suster-sichu) več »inštrumentov« kakršne rabijo vlomilci pri doblčkanosnem poslu.« Tu sta Jaklič-»Edinost« dosegla vrhunec lopovstva. Resnica je namreč ta, da ni policija Šušteršiču ničesar zaplenila, da ni sploh napravila pri njem nobene preiskave, pač pa je Jaklič sam prinesel na policijo par starih vitrihov in povedal, d^ je to našel v svojem stanovanju in da so to Sušter-šičevi. Evo, Šušteršič, vlomilec! Šušteršič je takoj spoznal svojo lastnino na policiji in čisto odkritosrčno.izjavil, da ima mogoče še take stvari doma, saj je ključavničar, in dpstavii, ' da je s takimi vitrihi že večkrat sosedom kako uslugo naredil, če so izgubili kak ključ. Tudi Jakličevi svakinji je pred nekaj meseci odprl neko kaseto od katere je izgubila ključ. In najbrže da je Šušteršič takrat pozabil pri Jakličevih tiste nedolžne vitrihe ali so jih pa pozneje otroci tja zanesli. A. sedaj pride Jaklič in z njim »Edinost« in slikata tiste vetrihe kot vlomilno orodje. In Jaklič, kojemu se je napravila s tistimi vetrihi ^brezplačna usluga, jih hoče sedaj izrabiti proti Šušteršiču. K sreči ima policija vendar več pameti kot Jaklič in »Edinost«. Tistih vetrihov še vpoštevala tli. Taka je torej cela ta roparska štorija. »Edinost« in Jaklič se je seveda ne bosta sramovala._ ker sploh sramu nimata. Poštena javnost naj pa sodi. ' Naš novi roman! Cenjenim sodrugom naročnikom in čita-teljem »Zarje« naznanjamo, da začnemo pri- gjmjrijl.it IIP — • —1—. J'" l,lL!LJJJil'^Bg,g!g5egHgWggg^- ali? Smejal bi se, da bi postal bolan? Malo pomežiknem — pa je! H-hudič!« Njegove bele, s svetlim puhom poraščene roke so se vzdignile in padla na kolena, močno tleskajoč. In zrl je na nas s tako prijetno začudenim pogledom, kakor bi sam najodkritosrč-neje dvomil, kako, da ima pri ženskah toliko sreče. V njegovem debelem, rdečem obrazu je bil samozadovoljen in srečen smeh, in venomer si je lizal ustni. Naš pek je močno in jezno ropotal z lopato po peči in dejal naenkrat zaničljivo: »Ni-treba ravno prav velike moči, da se prevrne šibka jelka, ali vrzi smreko...« »To se pravi — to praviš meni?« je vprašal vojak. »Tebi...« »Kaj naj to pomeni?« »Nič... zavrženo!« »Ne, le počakaj ti! Cernu gre? Katera smreka?« Pek ni odgovoril, temveč le hitro delal z lopato v peči; metal je kuhane preste v peč, pečene je grabil in jih z ropotom metal na tla k vajencem, ki so jih nanizali na nit iz lipovega bičja. Bilo je, kakor da je pozabil vojaka in pogovor z njim. Vojaka se je hipoma lotil nemir. Vstal je, šel proti peči in vedno je bil v nevarnosti, da ga nasadi pek na ročaj lopate, s katerim je krčevito mahal po zraku »Ne, povej ti — kdo je? Ti si me razžalil. Jaz? Meni se ne ustavlja nobena, n-ne! In ti mi mečeš v obraz take razžaljive besede...« V resnici je bil razžaljen. Pač ni cenil sam na sebi prav nič druzega, nego spretnost v zapeljevanju ženskih; morda ni bilo razen te možnosti prav nič živega v njem in le vsled te možnosti, se je čutil kot živega človeka. Saj so ljudje, kateri imajo kateroslbodi bolezen svoje duše in svojega telesa kot najdragocenejše in najboljše svojega Življenja. Vse življenje jo goje In žive le vsled nje, trpe vsled honji teden v podlistku objavljal znameniti detektivski roman: »Sosedov dom«, ki je zbudil po vsem širnem sveti največjo senzacijo. Kakor Conan Doyle po svojem Sherlock Holmesu prav tako je amerikanka pisa" teljica A. K. Greenova zaslovela po svojem detektivskem junaku mistru Grycu, katerega dejanje in nehane je v romanu opisano. Nenavadno nadarjena pisateljica podaja vi »Sosedovem domu« mojstrsko delo nedosežne umetniške kompozicije in žive karakteristike! način njenega pripovedovanja je tako zanimivi od začetka do konca, da je čitajoče občinstvo povsod roman hlastno požiralo in slavni pesnik »Cyrana de Bergerac«, Edmond Ros t and odkrito izjavlja, da sta on in njegova rodbina j z nestrpno napetostjo pričakovala posamezni številke pariškega »TempSa«, ko je priobčevala »Sosedov dom«. Z novim romanom bomo našim čitateljeffl nedvomno močno ustregli, cenjen, sodrugom P* izdatno olajšali agitacijo za list v onih vrstah- 1 ki si poleg resnega pouka žele zanimivega J" !; zabavnega čtiva. Ob koncu meseca izrabite j priložnost, da razširite krog »Zarjinih« odje- j malcev, nedeljo in naslednje dni izkoristite t neumornim delom za naš dnevnik opozarjajte svoje znance in prijatelje na naš novi roman in ne odnehajte, dokler niste pridobili »Zarji* novega naročnika. Vprašajte se te dni še praVi posebno: Ali sem že izvršil dolžnost napram svojemu listu? Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika? _______________________________________ Ljubljana in Kranjsko. — Deželnozborske volitve v Ljubljani. Vi j zimskem zasedanju so klerikalci v deželnem . zboru debelo pljunili na postavo, ki so io sami sklenili, in razveljavili dva liberalna mandata. Vsled klerikalnega političnega rokovnjastva, k' skoro nima primere v parlamentarnih segali, bodo prihodnji mesec dopolnilne volitve v deželni zbor in socialno demokratična stranka se teli volitev na splošno zahtevo volilcev udeleži, da delavstvo protestira proti grdemu klerikalnemu nasilju grdemu tembolj, ker so klerikalci svoj zakon poteptali, da pahnejo iz deželne zbornice Ribnikarja in Reisnerja, dva »politikarja«, ki nista razen Trillerju in Tavčarju prav nikomur pod božjim solncem ne-varna in ki se po svoji politični nedolžnost' moreta kosati kvečjemu z betlehemskimi novorojenčki. Ampak ali ni Herodež prav zato tako ostuden, ker se je pregrešil nad betlehemskim; dojenčki? Na zmago delavstvo v mestni kuriji skoro ne more računati, zakaj volile* | gredo skozi tenko sito visokega cenzusa, pre-1 den se ustavijo v privilegirani kuriji. V*h! temu pa je ta de/.clnozborska volitev za ljubljansko delavstvo izredno važna in dolžno^ vseh sodrugov je da se z vso vnetno priprav* ljajo na volitev in da gredo na dan volitev do zadnjega moža na volišče. Na eni strani ie treba kaznovati klerikalce za njih političn® tolovajstvo in kazen bo najobčutnejša, če zbere socialna demokracija, ki je najbrezobzirnejsa in najnespravljivejša nasprotnica klerikalizma-Cim večje število glasov. Na drugi strani imamo opraviti z liberalci. Ta stranka je dosedal dosledno pri vsakih volitvah pozabljala na ; »farje« in se je z vso ljutostjo in z nazavrženej' šimi sredstvi vselej zaganjala v delavsko stranko: lagala je, obrekovala. Zlorabljala narodnostno vprašanje in vedoma metala v .na^° stranko zlagane očitke raznih komprom>s° ' Pri vsej tej podli taktiki je ni prav nič ‘ pošteenost in tudi ne oziri na nekak >>nl0Q v vivendi« med antlklerikalniml živili, ki £?. času klerikalne strahovlade in korupcije v8i.*, kreni svobodomisleci zahtevajo. Casi sociai- nje, se hranijo ob nji, proti drugim tožijo o nieJ r in zbujajo tako pozornost pri bližnjih. Zahtevajo za njo sočutje od ljudi, in razentega sočutja nimajo ničesar drugega. Vzemite jim bolezen, ozdravite jih — nesrečni bodo, ker s jih oropali edine življenjske možnosti — so potem. Življenje nekaterih ljudi je do taK stopnje ubožno, da so neprostovoljno prisiljen izkoriščati svojo grehoto, da lahko žive; dostikrat postanejo ljudje le iz dolgočasja gre' hotni. Vojak je bil razžaljen,-silil je v našega Pe' ka in se drl: »Ne, povej ti — kdo?« »Povedati?« in pek se je nenadoma okre-nil proti njemu. »No?!« \ »Ali poznaš Tanjo?« V »No?« v. »No, ona je! Poskusi...«. »Jaz?« »Ti!« »Ona? To mi je — pf!«: 3r ^ »Bomo videli!« »Boš videl! Ha-ha!« »Ona te bo...« »Mesec dni odloga!« »Kakšen bahač si, vojak!« ? »Dva tednaI Pokažem ti! Kaj pa je ona', Tanka! Pf...!« »No, poberi se... Motiš!« »Dva tedna — pa bo! Oh, tf.. , Pod očesom. Počilo je C V'?lial tb*U Karl°- s Prvim strelčev« j SV°J° blvšo liubico Amalijo Cr- pet .ie/zstreIil za njeno sprc-Jevalko Medejo. Potem je vnovič nabil sa- kro i .m se s sedm,>m strelom ustrelil v srce; Drii^:a.je .Prišla na hrbtu ven. Ko so na strele ie x1 lindje, so našli Amalijo mrtvo, on pa c0 ,,ez nekaJ liipov izdihnil. Obstreljeno dekli- 'So odpeljali v postojnsko bolnico. Pri -Karlu k nas i i _ i._ tp ez nekaj hipov izdihnil. Obstreljeno deklico v Postojnsko bolnico. Pri -Karlu Šetl a. 1 srebrno uro z zlato verežico in 233 K ^ir’ brzojavke s prošnjo, naj se ,Cbh^° v, Trst. Na enem listu je zapisano: ^enlpo-r*1 ??ai^i tot, beide in ein Grab zusam-^ Doln 4*" ^ari° in Malči mrtva, obadva sku- «a nr.i~v. '*VU1IU 111 lmiva, ooauva sku m rte V ?rob-) NaStl 80 tudi več ljubezen-°to£rJf-“ni’ ,P‘sanil1 v italijanskem jeziku, ter Drinli/ ,?beh nesrečnih ljubimcev. Mrtveca !e žonpt v mrtvašnico k Sv. Ivanu. Tako se j« bil „ završ,,a ljubezenska tragedija. Kaj pa i.elania ^Suedni vzrok Karlovega obupnega gutezen t- različno ugiba. Morda je bila ie bitkl,?»u ni dala živeti brez ljubice, mor-a 5'lna maščevalnost. — Iz gledališke pisarne. One dame in gospode, ki so se priglasili k gledališkemu pevskemu zboru, vljudno vabim, da se jutri v nedeljo 1. septembra med 8. in 12. uro dopoldne zglase v gledališki pisarni. — Intendant. — Zadnji posebni vlak iz Reke-Matulij v Postojno vozi za polovično znižano ceno v nedeljo dne 1. septembra t. 1. Vsled tega bo ta dan ob polu 5. popoldne jamska veselica z običajnim sporedom. — Nezgoda. Štefana Levsteka, dvanajstletnega dečka in siroto brez staršev, je v Zagorici v Dobrepoljah krava z rogom tako nesrečno sunila v desno oko, da so ga morali zaradi težke poškodbe oddati v ljubljansko deželno bolnišnico. — Strela. Dne 27. avgusta opoldne je udarila strela v Dobu v brzojavno napravo in vžgala zraven stoječo Urbanovo hišo, ki je popolnoma pogorela. Pogorelo je tudi zraven stoječe Cevčevo gospodarsko poslopje. Na pomoč sta prihiteli domača in domžalska požarna bramba. — Umrli so v Ljubljani. Terezija Kurnik, mestna uboga, 89 let. — Albin Tominc, četo-vodja 17. pešpolka, 24 let. — Helena Knavs, rejenka, 6 mesecev. — Alojzija Hessele, bivša hišina, 89 let. — Roza Kristan, hči tovarniškega delavca, 7 ur. — Anton Andolšek, gostač, 67 let. —■ Josip Bukovnik, brivec, 36 let. — Edvard Šlegel, živinozdravnik in učitelj podkov-stva, 69 let. — S trebuhom za kruhom. V četrtek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 24 Macedoncev, 30 Hrvatov, 12 Turkov, kar je nekaj izrednega, in 6 Slovencev, nazaj pa je prišlo 30 Hrvatov in Slovencev. 60 Hrvatov se je jx)vrnilo iz Nemčije. — Prenočišče siromakov. V četrtek zvečer je stražnik naletel v grmovju za muzejem na zakonska, žganjepitju zelo podvržena Karola Johana in njegovo ženo Jerico, ko sta mirno spala; stražnik je oba odvedel v zapor. — Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 31. avgusta, nedeljo 1. in ponedeljek 2. septembra 1912: 1. Umetna reja glavatic. (Zanimiv naravni posnetek.) 2. Premeteni kapitan Yenk. (Krasna ameriška veseloigra.) 3. Ognjeno srcc. (Amerikanska drama. Samo popoldan.) 4. Kako plačuje Fric svoje dolgove. (Vele-komično; igra 61etni Abelard.) 5. Častna beseda. (Učinkovita častniška tragedija v treh dejanjih. Messterfilm. Samo zvečer.) 6. Mulicke plača stanarino. (Komična učinkovitost. Samo zvečer.) Kdor hoče piti res dobro kavo, naj jo pripravi s Kolinsko kavno primesjo. Prepričal se bo, da imajo prav one naše gospodinje, ki pravijo, da je Kolinska kavna primes najboljši kavni pridatek. Kolinska kavna premes daje namreč kavi najizbornejši okus, najprijetnejši vonj in najlepšo barvo. Zato mora vsakemu najbolj ugajati, in celo največji izbirčneži jo radi pijo. Kolinska kavna primes se je zaradi svojih nedosežnih lastnosti povsod priljubila. Skoro se že več ne najde hiša, kjer bi je ne imeli. Mi jo našim gospodinjam prav toplo priporočamo, ker je v vsakem oziru rez najboljša. 1,000.000 vinarjev : : za tiskovni sklad „Zarje“ : : 40. izkaz: Škrabelj 30 vin., Ambrožič 20 vin., Kopač 20 vin., Bradaška 10 vin., Potschcn 10 vin., Pavlič 20 vin., Ješe 10 vin., Gra-dišar 20 vin., Konc 20 vin., Pollak 10 vin., Saznik 10 vin., Grašič 20 vin., Sterle 20 vin., ker smo pri ust. obč. zboru raztogotili dr. Cpudra profesorja v Kranju Srb in 100 vin., zato ker smo pri kaplji sladkega vinca zamudili kosilo, daruje bratske skladnice odbor 120 vin., Vrčon Ant Skrilje vin., Lenarčič Rihenberg 10 vin., D. K. mesto pijače 100 vin., Zakrajšek, Raunik 40 vin., Buda na Viško-Giinški ".Vzajemnosti" 210 vin., Kramar 80 vin., vesela družba pri Anžoku v čast Komarja 203 vin. Skupaj 202203 + 1073 - 203276 vin. Vse dopise za strokovno tajništvo v Ljubljani sprejema začasno namesto sodruga V. Zoreta, ki je odsoten do 12. sep-tembra 1912, Ivan Mlinar, Ljubljana, Frančiškanska ul. 8. Vestnik organizacij. Krakovsko-trnovska podružnica »Vzajemnosti1* pri-redi danes 31. t. m. ob 8. zvečer diskusijski večer v gostilniških prostorih g. I7r. Breskvarja, Cesta na loko. Ker bo diskusija za vse zanimiva, se vljudno vabijo tudi nečlani. Kovinarji imajo v nedeljo 1. septembra ob 10. dopoldne zelo važno sejo. Vsi odborniki naj gotovo pridejo. Podružnica „Vzajemnostl“ v Kranju ima v nedeljo dne 1. septembra ob 3. popoldne v gostilni pri Fidru v Kranju izredni občni zbor. Na udeležbo vljudno vabi odbor. — Nujno potrebno je, da se ranjenja obvaruje pred infekcijo. Zanesljivo antiseptično ob-vezilno sredstvo, ki je tudi bolečine lajšajoče, prisad odvračajoče in zdravljene pospešuoče, je Praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner v Pragi. (Glej inserat). Zadnje vesti. PIi\LUBP^S9C,AL,ST,ČNE OBSTRUKCIJI: V TRŽAŠKEM MESTNEM SVETU. Magistratna klika se umika. Trst, 30. avgusta, današnja seja tržaškega mestnega sveta se je začela že ob četrt na 8. Predseduje župan Valerio, ki poda po preči-tanju zapisnika besedo sodrugu Cerniutzu, da nadaljuje svoj obstrukcijski govor. Danes so-drug Cerniutz ni čital svojih izpreminjevalnih predlogov, glede vodovodnega vprašanja kakor na prejšnjih sejah. Citiral je namreč mne- nje profesorja Kintzerja o vodovodu in vodi iz Timave. Ob pol 10. ga župan prekine in pravi, da bo zaključil sejo. Prihodnja seja se bo vršila šele čez osem dni. Preden je sejo zaključil, je župan prečital svoje mnenje o vodovodnem vprašanju in opozoril mestni svet na neko svojo misel. Dejal je, da si je prevzel iniciativo za pospešitev vodovodnega vprašanja. Skušal bo storiti potrebne korake, ki naj bi omogočili konferenco izven mestnega sveta; na teh konferencah naj bi se temeljito razmotrivalo vodovodno vprašanje. Pri teh konferencah naj bi sodelovali: Predsedstvo mestnega sveta, predsedstvo mestnega vodovodnega urada, predsedstvo vodovodne-odseka, zastopnik poljedelskega ministrstva, zastopnik tržaške deželne vlade, profesor Kin-zer, profesor Schenker. Poleg tega naj bi poslala na te konference vsaka stranka po štiri zastopnike in poleg tega naj bi socialisti in slovenski narodnjaki, ki nimajo v mestnem svetu med zastopniki svojega tehnika, imeli pravico poslati svojega tehnika izven mestnega sveta. Nato je župan zaključil sejo. Socialistična obstrukcija je tedaj že dosegla prvi uspeh. Italijanski nacionalci so sjjo-znali, da se ne da premagati socialistične obstrukcije. Spoznali so, da ne morejo premagati mož, ki so se in se bodo še nadalje s* prepričanjem bojevali proti umazanemu vodovodnemu načrtu, ki ga hoče magistratna klika vsiliti tržaškemu prebivalstvu. Na trgu pred mestno palačo je čakala 2000 oseb broječa množica delavstva, ki je prirejala našim mestnim svetovalcem prisrčno ovacijo. Množica se je uvrstila v veliko kolono in je spremljala svoje zastopnike do Delavskega doma i>ojoč med potjo delavske pesmi in žvižgajoči pred »Piccolom«. Pred Delavskim domom je sodrug Valentin Pittoni nagovoril z okna množico. Pojasnil je uspeh obstrukcije in dejal, da se socialisti sicer vesele županove ideje, da se pa še nič ne zavežejo in da bodo šele videli, na kakšno podlago se bodo postavile razprave na predlaganih konferencah. Nato se je množica razšla. ŽELEZNIČARJEM RESOLUCIJE — DUHOV-HOVNOM KONGRUO. Dunaj, 31. avgusta. Vlada pripravlja predlogo, ki naj poveča duhovniško kongruo; da ljudstvu osladi novo obremenitev, se nekoliko zmanjšajo cerkvene pristojbine za oklice in jjoroke. KORUPCIJA POLJSKEGA KOLA. Krakov, 31. avgusta. »Naprzod« poroča, da je proti dež. jroslancu ljudske stranke Zawor-skemu vložena tožba za 10.000 K, ki ie sprejel to provizijo, da preskrbi neko koncesijo, a svoje obljube ni držal. MINISTRSKA KRIZA NA BAVARSKEM. Monakovo, 31. avgusta. Med princeregen-tom in ministerskim predsednikom Hertlin-gom so nastale resne diference; prineregent ne odobrava Herlingovega postopanja, ki brezobzirno zlorablja drž. oblast za klerikalne strankarske svrhe. NOVA RUDNIŠKA KATASTROFA V NEM-ČIJI. Šest žrtev. Selsenkirchen, 31. avgusta. V rovu »Alma« pri Selsenkirchnu se je podrl oder: 6 delavcev je padlo 16 metrov globoko; od teh je bilo pet takoj ubitili. Eden nevarno ranjen in je kmalu umrl. SLADKORNA POGODBA. Izstop Italije. Bruselj, 31. avgusta. Italijanska vlada je sporočila, belgijski, da izstopi Italija 1. septembra 1913 iz sladkorne pogodbe. ALBANIJA. Denar! Solun, 30. avgusta. Arnavti iz djakovske okolice, ki so še mnogoštevilno zbrani v D jakovi, so določili 24urni rok za zadovoljitev njih zahtev z ozirom na škodo, jjovzročeno po vojaških operacijah, in prete, da se polaste vladne blagajne, če se jim ne ugodi. S TURŠKO - GRŠKE MEJE. Napad na grške trdnjavice. Atene, 31. avgusta. Turški vojaki so napadli tri grške obmejne trdnjavice in ubili šest grških vojakov. Ubita sta bila tudi dva Turka. MAROKO. Iz Marakeša. , Pariz, 31. avgusta. Lyautey brzojavlja, rda ni nič znanega o usodi zaprtih Francozov v Marakešu. Pač pa poročajo privatne osebe o Plenjenju v mestu. Prebivalstvo je razrušilo francoski konzulat in več drugih francoskih poslopij. RITUALNI PROCES V KIJEVU. Korunipirana policija. Kijev, 3ll avgusta. Proti bivšemu šefu tukajšnje tajne policije MIščuku in dvema bivšima tajnima policajema so uvedli sodno postopanje zaradi ponarejanja v Jučinskijevm procesu vsled ritulanega umora. POPLAVA V NORVICHU. 5000 delavcev brez kruha. London. 31. avgusta. Poplava v Norvichu je povzročila ogromno škodo; mnogo poslopij je voda razdejala in ostale hiše so morali podpreti s tramovjem. 2000 ljudi ie brez pristrešja, 5000 delavcev brez kruha. Štajersko. — Nove teleionke zveze na Štajerskem. V pondeljek dopoldne ob 9. je bila otvorjenu interurb. telefonska zveza Ausse-Gradec. --Z odlokom z dne 9. avgusta je dovolilo mini-strtvo za trgovino interurbansko zvezo med Spilfeldom in Ljutomerom. Telefonska omrežja se bodo ob tej novK telefonski progi uredila v Cmureku, Obrajni, Radogni, Radmcih, Križevcih in Ljutomeru. Koroško. — Balon na Koroškem. Dne 25. t. m. se je spustil iz višine 4300 m nad Sv. Krvjo pod Velikim Zvonarjem balon, ki je okoli 11. dopoldne dospel na zemljo. Neka planšarica je prijela za vrv in pomagala zrakoplovcem vun. Bili so primarij dr. Lorene z Dunaja, njegova žena, Goriško. — Smrtna želzniška nezgoda. Včeraj zju-zjutraj ob pol treh je na divaški postaji tovorni vlak odtrgal skladiščnemu mojstru Rudolfu Verdniku glavo in mu razdrobil nogo. Čez nesrečnika, ki je bil takoj mrtev je drvil ves vlak. Verdnik je doma iz Cerkevcev na Štajerskem in zapušča vdovo z osem mesecev starim otrokom. Kako se je zgodila nesreča še ni znano. — Beg Iz ječe. Iz sodnijskih zaporov v, Cervinjanu je pobegnil neki Skrl, ki je bil natakar v Gradežu, kjer pa je zagrešil tatvino in bil zato v Cervinjanu obsojen na 3 tedne zapora. Ko bi bil prestal to kazen, so ga imeli poslati na Dunaj, kjer ga je čakala nova razprava, hujša od červinjanske. Prejšnjo nedeljo popoldne med drugo in tretjo uro je pobegnil iz zapora. Kako se mu je to posrečilo, je skrivnost, ki si je ne morejo razložiti. Zid zapora je visok in nedotaknjen, do okna ni mogel pa je tudi zavarovano z močnim železjem. Vrata zapora so bila pravilno zaprta, vse kakor mora biti — samo Skrla ni nikjer. Ječar ga ni izpustil, torej bi bil moral imeti kdo drugi ključe od vrat zapora, ki bi bil oklenil in zaklenil. potem ko je Skrl odšel. — Revolever v rokah otroka. Na Placuti na št. 6 je otrok Karol Medvešček dobil v roke revolver ter sprožil in zadel svojega bratca. Otroka so prenesli hitro v vojaško bolnišnico, kjer so mu dali potrebno pomoč. Zadet je bil otrok v gornjo čeljust na desni strani. Tri zobe je izgubil; drugega hudega menda k sreči ne bo. Stariši so užili velik strah. — Vohanje za vohuni. Špionaže je bil osumljen neki Ivan Clemente. Aretiran je bil 25. jnija. Sedaj je puščen na svobodo in je ustavljeno proti njemu sodno postopanje. — Pretep na plesu. V ulici Novi most v; Gorici je bil ples v nedeljo. Ponoči je prišlo med mladeniči do pretepa. V pretepu je dobil 211etni Josip Boškin iz Pevme dva udarca po glavi z vrčkom; dobil je dve rani, ena je nevarna. Kot storilca sa ovadena Ivan Bandev in Fran Pavletič. Boškina so prenesli v bolnišnico. Delavsko gibanje. = Na Avstrijskem je vse mogoče! Na Avstrijskem se gode stvari dandanes, katerim bi se čudili, če bi se bile dogodile pred 25 leti. Sodrug Dalpiaz, tajnik organizacije zidarjev v Beljaku, je sklical 11. avgusta v Svincu shod po § 2. za tamošnje zidarje, ki so Italijani. Seveda so govorili na shodu italijansko. O shodu je izvedelo tudi okrajno glavarstvo v Št. Vidu. Čeprav bi se moralo glavarstvo pobrigati le za to, če so izpoljneni pogoji za zborovanje po § 2. — namreč vabila in prezenčni imenik — je kljub temu naročilo županu v Svincu, naj se udeleži župan kot zastopnik vlade zborovanja, ki ni naznanjeno — to piše danes okrajni glavar — in naj razpusti zborovanje, če ne bodo tam govorili nemško — zborovali so pa izključno Italijani! Seveda je župan pokorno ubogal glavarja v vsem in ne le razpustil zborovanja, temveč je dal celo sodruga Dalpiaza aretirati. Orožniki so ga odvedli v občinski zapor, kjer je moral ostati do prihodnjega dne. Res, ni veliko razlike med okrajnim glavarstvom v Št. Vidu in med ruskimi beriči. = Stavka v Zillingdorfu. Vzlic vsemu trudu novega voditelja Wabina, da bi privabil stavkokaze, traja stavka v Zillingdorfu dalje. Naravnost blamaža je za Dunaj, da noče nihč* delati v Zillingdorfu. In Dunaj je vendar najbolj krščansko mesto na svetu! Gospod Wabiu skuša prikriti to blatnažo z izgovorom da mara prej sezidati delavska stanovanja, preden bo najel delavce. V začetku stavke so hoteli stlačiti stavkokaze, kar v hleve, ker jih pa niso mogli dobiti, hočejo zgraditi hiše bodočim stavkokazom. Če pa tudi v bodočnosti ne bodo mogli dobiti stavkokazov, ker med rudarji so res stavkokazi bele vrane, se bo seveda gospod Wabin trudil v potu svojega obraza dobiti nov izgovor. Dokler ne bodo krščanski gospodje v dunajskem rotovžu prišli do spoznanja. da se delavci organizirajo po svoji volji in dokler jim ne bo jasno, da je bolje imeti v službi razredno zavedne delavce kakor pa sužnje brez lastne volje, toliko časa ne bodo dobili delavcev. Slavkujočim še ni prav nič upadel pogum in samozavestno gledajo v bodočnost. V pondeljek jim je Uhija izplačala zopet podporo. Rudarji naj ne hodijo v Zillingdorf in tudi organizirani zidarji naj se ogibljejo dunajskega mestnega rudokopa. Odgovorni urednik Fran BartL Izdaja In zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska Tiskarna« y Ljubljani. Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8 kakršnakoli / telili se je izkazalo omehčujoče in izvlcčno mazilo, l t«»&ko domače mazilo imenovano, kot zanesljivo obvezilno zdravilo. Varuje rane, lajša vnetje in bolečine, deluje hladeče in pospešuje zaraščanje in celenje. Po pošti se poSUJa vsak dan. .................. l cela pušica 70 ti. To pošti proti vpošiljatvl 3 K IG li se pož-ijejo 4 pušice, proti 7 K 10 pušic Iranko na vse postaje avstro-ogrske monarhije. POZOR na ime zdravila, izdelo* valca, ceno in varstveno znamko. Pravo le 70 1). Glavna zaloga B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelji. Lekarna „PRI ČRNEM ORLU** Praga, Mala stran, Nerudov« ulica Stev. 203. V zalogi po avstro-ogrskih lekarnah. ;gf}gf® Ana Goreč —..." .. 1 Ljubljana Trgovina samo Marije Terezije cesta 14 s kolesi in (Pri Novem svetu). j posameznimi Najboljše pnevmatike » M deli. Izposojevanje koles. Ilfjvp Dr.Demšar ne ordinira do 8. septembra t. 1. MOJA ŽENA in vsana pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo margarino „Unikum“ Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost. Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59. Kavarna »Central Na obroke Kdor hoče uro in verižico poceni kupiti, naj piše natančen naslov. Vsled velikanskih sklepov dobavljam v Avstro-ogrski takoj za K 14-— prava Srebrno Remontolr ur os 3 srebrnimi pokrovi, lino gravirano. Nnadalje 14 karatno zlato verižico oklopno c. kr. punci-rana 60 gramov težko za K 140 — pod mojimi ugodnimi pogoji samo 4 K mesečno. Takojšnje dobavljenje v vse kraje po povzetju prvega zneska K 14*— R. Lechner, Goldvvarenhaus, Lundenburg No. 127 nanovo došlega dunajskega dani' skega elitnega orkestra. Z velespoštovanjein Stefan Miliolle * kavarnar. Izdelki solidni Zaloga pohištva in tapetniškega biaga Celo noč Celo^4^^ @Ori noč odprto ^ ” Marije Terezije cesta štev. 11. Kolizej. Velika izbira vsakovrstnega pohtštva za spalne, Jedilne In gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce \z morske trave, zmednlce na peresih, ::: podobe, zrcala, otročje vozičke Ud. ::: □ Sprejemajo se tudi opreme hotelov. SLcJa Gramofoni - automati!! a ca n tovarniška zaloga o «=□ o - ——■ bii mr——i ---------- Zmerne cene, cvetlični salon Ljubljano, Pod Trančo štev. 2. Velika zaloga suhih vencev. Izdelovanj« šopkov In vencev, trakov z napiti Itd. — Zunanja naročila Izvršuje točno. Vrtnarija Je na Tržaški cesti v nasiednjiii tob&karnaii Južni kolodvor, na peronu, Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska costa, Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta Xivolif na žel. prel. pri Nar. domu. §ubič, Miklošičeva cesla. Šenk, Resljeva costa Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, „ i v Kušar, „ . Podboj, „ # Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Sešark, Šelenburgova ulic Suhadolc Anton, Zelena jama 50. Dolenec, Prešernova ulica Pichler, Kongresni trg. Ušenidnik. dovska ulica. Wisiak, Gospodska ulica. Klein stein, Jurčičev trg. St I en e, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Kimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, stari trg, Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince. Jezeršek, Zaloška costa. O n n ■ | s B ■ H B K____ J— Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon-Atelijer Ljubljana, Sodna ulica 5. Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur in Šivalnih strojev. Imam špecijelno samo gramofone, godbene automate In druge mehanične godbene stroje. Lastna dclav* nica za popravila. Plilte p« cenik. — Prodno kje kupite, oglejte is si mojo zalogo. ti Vse potrebščine la vsakovrstno kolesje v zalogi. Brzojavni naslov: BAJEC, Ljubljana. Kavarna se proda v Ljubljani iz proste roke, Pisma jc pošiljati pod šifro „k a ■ v a r n a“ poštno ležeče Ljubljana I, Kr Llnkl|an«ka kreditna banka v Ljubljani. ----- Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša). .—-» '' —— .. .. 3?odLru.ž;:n.ice "v S;ploet-u_, CeloTrc-u., Trst^ Saa:ajeT7"u,, G-oiici CeljVL H@C Sprejema vloge na knjižice in na tekoči raeun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili -Vhlk z najnovejšimi ftKaaparalfai z dvema vrtlnlcama, električno razsvetljavo, bre»žičalru btzojavom, na katerih je za vsakega potnika pra&#b$tcwqL da dobi dovolj domače brane z vinom, sveTKudJ, postečo, kopelj itd. 3E.fi .jcu, dflfrad parnikov: ========== v sev. Ainesito Mta- sobflte, vjažno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna 4feje drage volje brezplačno pri glavni agenturi m K&tnjsko, »fersko In Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana, ——— Kolodvorska uUeaštev. 26. —— — Potniki ===== v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Avstro-Amerikaua Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro