SploSne vestl. ODMEVI Z NAŠE DRŽAVNE SKUPŠČINE. V nedeljskem »Jutru« se je dotaknil g. dr. J. L. onih točk naše resolucije iz državne skupščine, ki zadevajo predloge splošnega šolskega in prosvetnega značaja. Ponatiskujemo nekatere njegove misli. Šolske knjige: Resolucija med drugim upravičeno poudarja, da so zadnja leta postale naše šolske knjige predmet trgovske spekulacije. To se pravi, da so razna založništva bogatela na račun staršev. Zgodilo se je, da je pisatelj šolske knjige prvo izdajo svoje knjige malo popravil, prejel za novo izdajo nov honorar, otroci so morali kupiti »to drugo predelavo in izpopolnjeno izdajo«. Starši so morali s težkim srcem šteti denar, gg. pisatelj in založnik pa sta prišla na svoj račun. Na ta način smo dobili celo vrsto dragih in slabih šolskih knjig. Na žalost so se taki primeri dogajali tudi v naši ožji domovini in ravno slovenske šolske knjige so često med najdražjimi. Pri nas in drugod so pisatelji in založniki mnogokrat kar tekmovali med seboj, kdo bo napisal in izdal čim bolj obsežno in drago šolsko knjigo. Ubogi starši! Zgodilo se je večkrat, da se je morala celo boljša in cenejša učna knjiga umakrtiti slabši in dražji. Na ta način je zavladala po šolah glede učnih knjig prava anarhija. Za vsak predmet je bila cela vrsta knjig, večinoma zelo dragih. Nikogar ni bilo, ki bi bil v tem pogledu napravil red. Naravno je, da bi bile skupne šolske knjige mnogo cenejše. Šolska oblast bi bila morala že davno napraviti konec temu nezdravemu pojavu in obvarovati starše pred nepotrebnimi stroški. Tudi gg. profesorji bi bili morali že davno protestirati, namesto tega pa je pri nas tako, da bi vsak profesor imel najrajši zase posebno in seveda zopet novo knjigo. Nihče se ni oziral na uboge starše, ki so morali ob začetku šolskega leta šteti cele stotake za šolske knjige, katere drugo leto niso bile več v rabi. Ne le s socialnega, tudi z državnega stališča je treba, da se tu uveljavi štednja. Zato bo gotovo vsa javnost odobravala zahtevo jugoslovenskega učiteljstva, naj se napravi konec trgovski špekulaciji s šolskimi knjigami in naj se uvedejo kolikor mogoče enotne, skupne, stalne in cenene šolske knjige. Šolski zvezki: Tudi glede t. zv. državnih zvezkov je učiteljstvo povedalo svoje mnenje. O tej zadevi so se čule gorostasne stvs ¦ ri. Res je, da so bili ti zvezki iz početka pod vsako kritiko, dočim smo imeli doma boljšc blago domačih tvrdk. S stališča javnosti jc upravičena zahteva: zvezki naj bodo dobri in ceneni in seveda domač izdelek. Ker učitelji in profesorji niso trgovski uslužbenci, naj se zvezki prodajajo po trgovinah, da ne bo z njimi toliko sitnosti. Internati za učiteljišča. Zanimiv je sklep učiteljskega kongresa glede internatov pri učiteljiščih. Pri nas internatov pri srednjih šolah nismo poznali, zato bi bila za naše kraje ta zahteva težko izvedljiva. Na drugi strani pa se nc da tajiti, da so internati pri učiteljiščih lahko zelo koristni in da v mnogem pogledu celo potrcbni. Zato bo v bodočnosti vsekakor treba razmišljati tudi o tej stvari. Podobno je tudi z naslednjo točko učiteljske resolucije. ki zahteva, naj se na učiteljiščih vzgaja mladina tako, da ji bo omogočeno službovanje po vsej državi. Letos se je n. Dr. pri nas zgodilo, da za absolvente učiteljišč v Dravski banovini ni bilo služb, pač pa j'ih je bilo na razpolago v Dunavski banovini. Tudi to vprašanjc bo treba temeljito in vsestransko pretehtati. O resoluciji proti sprejemnemu izpitu za srednje šole. Učiteljska skupščina je sprejela tudi resolucijo proti sprejemnemu izpitu za srednje šole. Resolucija zahteva, naj se ta^ izpit odpravi, odnosno naj bodo vsaj učenci z odličnim in prav dobrim uspehom sprejefi na srcdnje šole brez izpita. Mislim, da šo pri tem sklepu odločali srbski tovariši. O tem se je že mnogo pisalo in debatiralo. Tudi na profesorskih skupščinah. Precej časa je prevladovalo mnenje, da je sprejemni izpit nepotreben; to so trdili posebno srbski profesorji, češ da se s tem onemogoci vstop v gimnazijo onim nadarjenim kmečkim dečkom, ki niso imeli prilike obiskovati štiri razrede osnovne šole. Navajali so daljc, da bi po istem načelu moral biti tudi sprcjcmni izpit za univerzo itd. Pri tem se je pozabljalo, da je gimnazija z maturo sama priprava za visokošolski študij, dočim ljudska šola ni priprava za gimnazijo. Naval na srednje šole je prisilil šolsko upravo, da je uvedla sprejemni izpit. Tudi če se .postavimo na stališče, da pri nas še n'i preveč inteligence, mislim, da je prav, da vrata srednje šole niso odprta na stežaj vsem, ki se jim zljubi vstopiti. Z redukcijo srednjih šol je hotela vlada ne le štediti, ampak tudi omejiti šfevilo srednješolcev. Sicer se redukcija ni izvršila v vsem nameravanem obsegu, a gotovo je, da ne sme srednja šola pasti na nivo osnovne šole; srednja šola ne sme in ne more biti za vse; zato je potreben sprejemni izpit. Že sprejemni izpit sam, pa naj je še tako lahek, vzbuja respekt do šole. Zakaj ne bi prav dobri in odlični učenci pri izpitu pokazali, kaj znajo? Kako se pozna že scdaj v prvih razredih sprejemni izpit! Ves oni balast, ki je prej oviral posebno v nižjjh razredih vsak pravi napredek, je izostal. Nekateri menijo, da sprejemni izpit ne pokaže pravih zmožnosti učenca. češ da je za to premalo časa itd. To ni res. Že priprava na ta izpit prisili učenca, da zbere svoje znanje in zmožnosti. Prav je,-da se učenec zaveda, da nastopa resno pot srednješolskega študija. Čas, ki ie določen za izpit, po.polnoma zadostuje, da se presodijo učenčeve zmožnosti. Če pomislimo na one čase, ko je moral slovenski učenček pisati slovenski in nemški diktat, znati slovensko in nemško analizo itd., če je hotel biti sprejet v gimnazijo, potem pač nihče ne more trditi, da bi bil seJanji sprejemni izpit pretežek. Ako delovna šola nima časa za take formalnosti, si mora učenec to znanje osvajati izven šole. Izkušnja je pokazala, da je vsak učenec, ki je res sposoben za srednjo šolo, opravil ta iz,pit brez vseh težav; mnogi so ga delali celo z nekakim ponosom; zakaj bi ga torej ne pustili kot slavnosten prehod na novo pot življenja? — Važna odredba minlstrstva prosvete. Vsled potrebe in pomanjkanja učnih sob je odredilo ministrstvo prosvete, da se izselijo upravitelji meščanskih in narodnh šol iz onih šolskih prostorov, ki so določeni za učilnice. V posebnih zgradbah, določenih za stanovanja, morejo uporabljati upravitelji meščanskih in narodnih šol samo one prostore, ki so zgrajeni v stanovanjske namene. — Sklad za uradniška stanovanja. Na predlog ministra za socialno politiko je ministrski svet odobril, da more navedeno ministrstvo spet svobodno razpolagati s skladom za podpiranje gradnje malih stanovanj državnih uslužbenccv. Doslej je bilo dovoljevanje podpor iz tega sklada vezano na pristanek ministrskega predsedništva in finančnega ministrstva. Iz tega sklada se namreč dovoljujejo posojila držav. uslužbencem za gradnjo lastnih stanovanjskih hiš. Za naše kraje doslej ta sklad ni mnogo prišel v poštev. — Prepovedi na plače uradniških pripravnikov. Po 1. točki § 264. u. z. se more uradnikom staviti prepoved na tretjino njihovih prejemkov, izvzemši osebno in rodbinsko draginjsko doklado, to pa po sodni odločbi ali z njihovim pristankom. Ker pa imajo uradniški, pripravniki samo mesečno plačo se jim more prepovedati tretjina s'kupnih njihovih prejemkov, vendar pa je treba po pojasnilu fin. ministrstva številka 72076/1. od 10. oktobra 1931. od te tretjine odbiti davek in vlogo za uradniški pokojninski sklad. — Na državnem učiteljišču v Ljubljani so napravile pred izpraševalno komisijo, kateri je predsedoval direktor g. Nande Marolt, diplomski izpit nastopne kandidatinje: Marija Cedilnik, Stana Funtek, Ivana Gabrovšek, Ana Gregorač, Josipina Mohorič, Marija Pirc, Bogdana Stritar, Bernardina Tomšič, Ana Verhnjak in Ljudmila Zaplatil. Dopolnilni diplomski izpit je napravil z dobrim uspehom kandidat Josip Babič, kontraktualni učitelj. — Poročila sta se tovariš Zorko Kotnik,  šolski upravitelj na Rečici ob Savinji, in to- varišica Danica Pulkova, učiteljica na Gorici. Za priči sta bila ženinov brat g. dr. Franc Kotnik, prosvetni inspektor v Ljubljani, in nevestin oče g. Valentin Pulko, šolski nadzornik v p. in posestnik na Kalobju. Poročil ju je pa ženinov brat g. Simon Kotnik, župnik v Podgorju pri Slovcnjgradcu. Bilo srečno! — Tovariši - člani Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev, poslužite se načina odplačevanja v obrokih za knjige in šol. potrebščine! — Opozarjamo na oglas v današnji številki »Učiteljskega Tovariša«. — Velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda« se vrši v Slovenski Bistrici dne 11. septembra (v nedeljo). Ob 10. uri bo zaupen shod, na katerega imajo dostop delegati, zaupniki, pokrovitelji in obr. kamnarji; ob 11. se pa vrši slavnostno zborovanje, na katerega imajo dostop vsi Cirilmetodarji. — Skupščinarjem je dovoljena polovična vožnja od 9. do 13. septembra. Vsak naj si oskrbi celo vozovnico na odhodni postaji, kjer naj zahteva mokri žig. Ta vozovnica velja za povratek, zato naj se v Slovenski Bistrici ne odda. Legitimacijo za polovično vožnjo dob; vsak udeleženec na veliki skupščini. Prvovrstno skupno kosilo bo stalo 15 Din, za katerega se pa mora vsaik zglasiti pri C. M. podružnici v Slovenski Bistrici vsaj par dni preje. — Vodstvo vabi vse rodoljube na veliko skupščino, da se prepričajo o delu in nalogah Družbe sv. Cirila i.n-Metoda. — Esperanto je mednarodni jczik, ki je že splošno priznan. Je to jezik, ki je scstavljen iz besednega zaklada germanskih in romanskih jezikov. Ker je njegova slovnica izredno enostavna in lahka, je našel privržence v vseh delih sveta. Že nad sto časopisov izhaja danes v esperantskem jeziku, nešteto pa je časopisov, ki prinašajo članke o njem. Pri nas v Sloveniji so mu naklonjeni vsi dnevniki in revije. Danes se poslužujejo esperanta že vsi sloji, posebo pa delavci, filatelisti, profesorji, učitelji in drugi. Učitelji esperantisti imajo celo svoje pedagoško glasilo »Internacia Pedagogia Revuo«, ki prinaša izvrstne članke o sodobni pedagogiki. Koliko let bi se mogel človek truditi, da bi razumel vsaj dčloma časopise, revije, znanstvene knjige, pisane v nemščini, francoščini ali angleščini? Ako pa študirate samo pol leta pridno esperanto, boste znali več, kakor če bi se učiTi tri leta kaik živ jezik. in odprta vam bo bogata esperantska literatura, bodisi v prevodih, bodisi v originalu. Naučite se esperanto na sledeči način: Prijavite se v tečaj, ki ga bodo imeli esperantski klubi jeseni. Ako pa nimate prilike obiskovati kak tečaj, tedaj se prijavite k pismenemu tečaju, ki ga otvorim s 1. oktobrom t. 1. Tečaj bo zanimiv in zabaven, igraje se boste navadili esperanto. — Prijave sprejemam vsak čas. Učnina za ves čas znaša 90 Din, plačljivo tudi v mesečnih obrokih. Tečaj bo trajal 6 mesecev. Redno vsakega 1. in 15. v mesecu bom pošiljal naloge. Ker bo vsaka naslednja naloga že vsebovala vzorno prestavo prejšnje, jih ne bo treba pošiljati v popravo. Pojasnila bom pa vsakemu rade volje dajal. Kdor plača ves znesek do 1. oktobr t. 1. dobi brezplačno 3 številke esperantskega glasila »La suda stelo« v vrednosfi 12 Din. Povrhu pa dobi vsak tečajnik na koncu tečaja še esperantsko knjižico v vrednosti 5 Din. Za vsakega tečajnika, ki mi ga pridobite, Vam pošljem esperantsko knjigo v vrednosti 15 Din, na zahtevo plačam tudi v gotovini. Učne knjige dobite pri meni. Stanejo s poštnino vred 19 Din. Denar se pošlje naprej. — Golobič Peter, šolski upravitelj, Jesenice - Fužine, Gorenjsko. — Priložite znamko za odgovor!