St. 108. Trst, v soboto 19. aprila 1913. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN tmU ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. ijutraj. Ptitumlčne šter. se prodajajo po 3 nv6. stot.) v mnogih iofc»karnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju. Št. Petru, PoEtojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-ISiii, Dornbergu itd. Zastarelo šteT. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 k.lone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm. aoartnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za ogiase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-*a*nj pa40atot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Ikiniosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. CPINOST Glasilo politienega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinosti je meč /" NAROČNINA ZNAŠA U celo leto 24 K., poi leta 12 K. 3 tuleče tJ K : nm <\»- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne oxir» lutoniLft a« ntdtljiko lzd*nj* „EDINOSTI* (UM: m o*lo lato Kron 5-20, m pol Uta Kron 1 SO. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nofranira-▼ana pisma ae ne sprejemajo In rokopisi se a« vraftsjo. Naročnino, oglase in reklamacije jo pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Siorgio Galattl 2U (Narodni do*} IzdajHteij in odgov rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edioort*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, o»ra Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnilnl račun 5te\». 841-652. TELEFOM It T1-57. Kralj Nikola odstopi od Skadra, Kralj Nikola bo odnehal. DUNAJ 18. (Izv.) Zvečer je prispela semkaj preko Pariza jako važna vest, da kralj Nikola že pripravlja proklamacijo, s katero hoče naznaniti narodu ustavitev obleganja Skadra. Vesti se vjemajo s poročili iz Belgrada, ki zatrjujejo, da se pripravlja v Črn1 gori popolen preobrat v dosedanjem Intransln-gentnem stališču. Dunajski dlplomatlčnl krogi sicer še vedno vzdržujejo vesti, da hoče kralj Nikola vstrajati pri svoji zahtevi in zato se velesile že pripravljajo, da nasilnim potom izsilijo od Crnegore vpoštevanje zahtev velevlasti. Zdi se, da bi bila ta metoda tudi kralju povoljl, ker bi s tem najlažje opravičil pred narodom svoje popuščanje. 5 skadrsklm vprašanjem pade zadnja ovira, ki zavlačuje zaključltev preliminarnega miru. Zavezniki bodo že jutri odgovorili na demaršo velevlasti in akceptirali mirovne propozicije. S tem se prične zadnja faza balkanske vojne, nakar pride na vrsto razdelitev osvo ienega ozemlja med zaveznike, ki bo najtežavnejše vprašanje. Vsa poročila kažejo, da so se odnošajl med zavezniki silno poslabšali, zlasti pa odnošajl med Bolgari In Srbi. V konflikt so sedaj že prišli medsebojno ne samo časopisje, ampak tudi najodličnejšl državniki, lako srbski kakor bolgarski listi naravnost odkrito govore o možnosti medsebojne bratomorne vojne in šovinistični listi že poživljajo na vojno. Znani ruski državnik, Čarlkov, ki ima zelo velike zasluge na ustvaritvi balkanske zveze, se mudi sedaj v balkanskih prestolnicah, da prepreči grozečo katastrofo In ohrani zvezo. Finančna kompenzacija Črnigori na londonski konferenci. DUNAJ 18. (Izv.) Na včerajšnji seji londonske veleposlaniške reunije se je prvič konkretno razpravljalo o vprašanju finančae odškodnine Črnigori za Skader. Vsa dosedanja tozadevna pogajala so bila brezpredmetna in tudi neformalna, dočim se je včeraj prvič pričelo oficijelno razpravljati o tem vprašanju. Po zatrdilu dunajskih diplomatičnih krogov se bo določila višina svote getovo na 30 milijonov frankov in sicer pod formo posojila, katero izposlujejo pri velikih evropskih bankah velesile skupno, in prevzamejo tudi garancijo. Zato pa bo morala Črnagora garantirati, da se bo ta denar porabil le za gospodarske namene ia dovoliti kontrolo velesil. Skoro gotovo je, da bo Črnagora to ponudbo odločno odklonila. Izkrcanje internacionalnih čet v Medovi. DUNAJ 18. (Izv.) Tukajšnji diplomatični krogi potrjujejo našo včerajšnjo vest, da se Je na včerajšnji seji veteposlaniške reunije v Londonu na predlog Avstrije razpravljalo o načrtu, naj velesile skupno izkrcajo svoje čete in jih odpošljejo pred Skader, da se tako pokaže Črnigori, da sedaj nima opraviti s Turki ali Albanci, ampak s celo Evropo. PODLISTEK. Metka in njen greh. Spisal J os. Vandot. Toda naposled se je okrenil in je pričel stopati n3glo navkreber med gostim, krivenčastim rušjem. Strm je bil breg, in Tomažu je stopil znoj na vroče čelo. Glasno je sopel, toda ustavil se ni. Samo pofedrani klobuk le snel z glave in je šinil dvakrat z umazanim rokavom preko mokrega obraza. Iz rušja je stopil na strmo peščevje, ki se |e širilo tik do belih, strmih pečin. Po vseh Štirih se je plazil Tomaž med gručevjem Znoj mu je lil kar curkoma z cbraza, in vsled napora je pričel hropsti. Toda Tomaž ni odnehal. Sunkoma se je poganjal naprej in je še vedno ponavljal in se je oosmejal tupatam: .Petindvajset jih bo... Saj sera rekel, in rajni Udrč mi je poslal take sanje... Hehe, petindvajset...* In Tomaž se je poganjal neutrudno kvišku. Tuintam se je ozrl na skalovje in razločno je videl pokvečeni borovec tam pod strmo steno. Srce se mu (e zasmejalo pri tem, in še hitreje se je plazil navzgor. Že A dosedanja poročila zatrjujejo, da je ta avstrijski predlog naletel ne samo pri Rusiji, ampak tudi pri nekaterih drugih velesilah na tako hud odpor, da je najbrže enkrat za vselej pokopan. Pred Skadrcm. DUNAJ 18. (Izv.) Semkaj prihajajo poročila, da ne napravlja blokada na črnogorski narod nobenega vtisa in se sploh nihče ne zmeni zanjo. Nasprotno. Črnogorci se mirno pripravljajo na generalni naskok, ker so trdno prepričani, da Rusija nikdar ne bo privolila v eventualno izkrcanje vojaštva od strani mednarodnega brodovja. Narod pod nobenim pogojem ne mfsli pustiti Skadra, ampak hoče vstrajati pred trdnjavo toliko časa, da trdnjava pade. KOTOR 18. (Izv.) Črnogorci in Srbi pripravljalo naskok na Brdico in Mali Bar-danjol. General Bojović Je srbske in črnogorske vojake prekinprek pomešal. Posameznim črnogorskim oddelkom poveljujejo srbski oficirji. Edini vzrok, da armada Še ni pričela z generalnim naskokom, Je bila ne-prehodnost okoliša, katerega sta poplavila Bojana In Kfr. Ker je npstalo sedaj zopet lepo vreme in je poplava izginila. Je vsak dan pričakovati generalnega naskoka. DUNAJ 18. (Izv.) „Politische Korre-spondenz* poroča, da pride kmalu do preobrata v skadrskem vprašanju. Baje so se velesile že v toliko sporazumele, da dobi Črnagora določen rok, do katerega mora spremeniti svoje dosedanje uporno stališče. BERLIN 18. (Izv.) Specijalni dopisnik „Lokalanzeigerja", ki se mudi v srbskem taboru pred Skadrom, poroča svolemu listu, da vlada med srbskimi vojaki veliko nezadovoljstvo, ker se ne smejo več aktivno vdeleževati obleganja Skadra. Iz Skadra prihajajo danzadnem novi begunci. DUNAJ 18. (Izv.) Po informacijah tukajšnjih diplomatičnih krogov Srbi še vedno niso pričeli s transportom svojih čet izpred Skadra. Srbija navaja kot vzrok zakasnitve okoliščino, da Še vedno niso dospele grške ladje, ki bi prevzele transport srbskih čet v domovino. DUNAJ 18. (Izv.) Nemški poslanik na Cetinju, ki zastopa cd izbruha vojne turške interese, je že pred par tedni izročil generalu Bojovidu, poveljniku srbske armade pred Skadrom, znano turško noto, v kateri prepoveduje Porta Essad paši napadanje srbske armade, ki se ne vdeležuje več aktivnega obleganja in pripravlja na odhod. Ker general BojoWć še dosedaj ni odposlal imenovane note Essad paši, je včeraj admiralski svet internacionalnega brodovja v črnogorskih vodah sklenil, eventualno od-poslati mednarodnega parlamentarja k Essad paši. Pred sklenitvijo preliminarnega miru. SOFIJA 18. (Izv.) Včeraj je dospel semkaj odgovor Srbije na noto velevlasti glede posredovanja. Manjka torej le še črnogorskega odgovora. Notranji minister je izjavil zastopnikom časopisov, da bodo balkanski zavezuiki še tekom današnjega dne odgovorili na noto velesil. CARIGRAD 18. (Kor.) Uradno se poroča, da Je bilo po ustmenem dogovoru je dospel v kotlino, ki je biia polna zmrz-iega snega, in blagodejna sapa je zavela vanj. Toda Tomaž ni imel niti časa, da bi se oddahnil in si obrisal znoj z obraza. Skoro tekel )e po kotlini in Je obstal kar naenkrat pred pokvečenim borovcem. „Jebesajček!" je zakiical razveseijen in razveseljen in |e sklenil roke. „Zahvaljen bodi, Udič! Zahvaljen medved, da Je raztrgal tebe in čredo 1 Saj drugače bi mi ne bil mogel poslati nocoj teh sanj. Klical si me, Udrč, lepo si me klical ponoči: „Vstani, Tomaž Simnov !u si mi rekel. „Vstani, pa vzemi rovnico. Tomaž Simnov," si mi rekel, .pod Mojstrovko, saj vel, kjer stoji borovec, tam kopiji, Tomaž Simnov. Divje koze ti povedo, koliko voz zlate rude nakoplješ tam. In ongava Metka... Vstani, Tomaž Simnov 1* — Jebesajček, pa pridem sem in vidim, da raste borovec tukaj. In zlata ruda je tu; za petindvajset voz je je. Saj so mi povedale divje koze tako. Kaj jih ni bilo petindvajset? Resnično Jih Je bilo — s kozlom še celo šestindvajset... Petindvajset, hehe, petindvajset..." Ia Simnov Tomaž je pričel v svoji veliki radosti skakati, da so mu odpadle nerodne lesene coklje. Saj pravim — ta rajni pastir Udrč! Bog mu daj nebesa ! Saj mu Je pa tudi poslal tako lepe sanje in mu Je pokazal pot do zlate rude, ki Jo išče Tomaž sklenjeno premirje na čataldskem bojišču ped sledečimi pogoji: 1.) Pri Čataidži In pred Bulairjem prenehajo do 23. aprila vse sovražnosti. 2.) Če do tega časa ne bodo končana mirovna pogajanja, se premirje sporazumno lahko zopet podaljša. 3.) Sestavi se skupna komisija, ki določi nevtralno zono med obema armadama. 4.) Za slučaj, če pride do obnovitve sovražnosti, se mora to obojestransko obvestiti 48 ur poprej. 48urna doba se računa od osmih zvečer po obvestilu. 5.) Tekom premirja turško brodovle ne sme ovirati aprovizacije bolgarske armade med saroškim zalivom in črnomorskim obrežiem. CARIGRAD 18. (Kor.) Nekateri tukajšnji Časopisi poročajo, da se bodo pridružili bolgarsko-turškerau premirju tudi Srbi in Grki. Vest se Še ne potrjuje. CARIGRAD 18. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo, da sta došla semkaj srbski polkovnik Nikollč In grški stotnik Kondonianis, da se pogajata s Turčijo glede premirja. Protiavstrijski bojkot v Srbiji. OSJEK 18. (Kor.) Danes Je dobila tukajšnja trgovsko-obrtniška zbornica uradnim potom iz Belgrada obvestilo o nameravanem bojkotu avstrijskega blaga v Srbili. Predsednik trgovinske zbornice, Westmayer, je podal inicijativo za sklicanje vseh ogrskih trgovinskih zbornic v Budimpešto, kjer se bo razpravljalo o načrtu, kaj naj se ukrene proti grozečemu srbskemu bojkotu, cd katerega bo imela največ škode ogrska državna polovica. Balkanska vojna odškodnina. PARIZ 18. (Izv.) Balkanski zavezniki so poverili grški vladi nalogo, naj sestavi račun stroškov in škode, ki Jo imajo balkanski zavezniki vsled vojne. Atenski krogi računajo . na tako veliko odškodnino, da ^lada že sedaj izjavlja, da bo grški državni dolg kmalu konsolidiran. r Poslaniška reunlja v Petro gradu. DUNAJ 18. (Izv.) Včeraj poslaniška reunlja v Petrogradu, ki razpravlja o bolgar-sko-rumunskera sporu, Še ni končala svojega dela. Vendar pa se zagotavlja, da so pogajanja v najboljšem tiru. Gre le Še za rešitev nekaterih malenkostnih vprašanj. Srbska skupščina. BELGRAD 18. (Kor.) Skupščina je na svoji današnji seji sprejela v drugem čitanju zakonsko predlogo o 90 milijonskem izrednem kreditu. Ministrski predsednik Nikola Pasfč Je povabil veditelje opozicijonalnih strank h konferenci, na kateri jim je pojasnil razloge, zakaj ne more odgovoriti na interpelacijo o srbsko-bolgarski zvezni pogodbi. Ruski vojaški ataše na Dunaju nenadoma odpotoval. DUNAJ 18. (Izv.) Ruski vojaški ataše na Dunaju, Zankjevič, je danes nenadoma s svojo rodbino odpotoval na Rusko. Kakor znano, je Zankjevič precej kompromitiran v vohunski aferi bratov Jambrič. Grška zbornica. ATENE 18. (Kor.) Zbornica je danes v prvem čitanju določila civilno listo za že izza mladih let. Sto maš bo plačal za mir njegove duše in ongava Metka tudi sto. V svili bo hodila Metka in bo njegova gospa. Že Jutri — mogoče že danes popelje svojih petindvajset voz zlata v dolino. Pa bodo zijali ljudje, pa se bo smejala ongava Metka vsled neizrečene srčne sreče. „Hi hi," se Je posraejal Simnov Tomaž In se je udaril trikrat ob kolena, ki so gledala gola izza strganih hlač. „Hihi," se je posmejal še enkrat; potem pa je zgrabil rovnico in je pričel naglo kopati pod borovcem. Tla so bila peščena, in vsled tega je šlo Tomažu delo naglo izpod rok. Že so se pokazale debele korenine, in tedaj je vztre-petalo Tomažu srce vsled razburjenja. Glej, še dvakrat ali trikrat bo zamahnil z rovnico — in zasvetilo se bo suho zlato. Ravno za petindvaset voz ga bo in morda še preišče povrhu. Saj mu (e rekel v sanjah rajni Udrč tako, in tudi divjih koz je bilo petindvajset. Pa bi ne bilo mogoče res? Saj pravim — kraljica bo postala ongava Metka. Vsa bo v svili in zlatu. Pa saj tudi zasiuži... Saj plavim — ongava Metka! Solnce se na| skrije pred njo zdaj, ko pripelje on — Simnov Tomaž — petindvajset voz zlate rude in jo kar obsuje z njo. Saj pravim — Tomaž, hej, Tomaž! Zadnje besede Je izgovoril Tomaž na glas. Naglo je pogledal ob steni navzgor; kralja in doživljensko apanažo za kraljico vdovo. Strel v rumunski zbornici. BUKARESr 18. (Kor.) Pri otvoritvi današnje seje rumunske zbornice Je nekdo ustrelil iz galeri|e in zakiical: „Naj se čuje glas Makedonije". Po trenotnera razburjenju se je dvigali predsednik in izjavil, da se seja nadal|uje. (Dolgotrajno ploskanje.) Oseba, ki je takoj po strelu vrgla v zbornico neko pismo, Je bila aretirana in izročena sodišču. Finančni minister Je predložil zakonsko osnovo, ki zahteva 50 mill|onov za zgradbo vaških ljudskih šol. Nujnost zakonske osneve Je bila soglasno sprejeta. Adria-Ausstellung. Za to razstavo, ki jo odpro prihodnjega meseca na Dunaju, se je bila zainteresirala tudi „Narodna zajednica" za Istro in Je pisala v tem smislu na razne kra|e v Istri, ali bi ne mogli tudi z naše strani kaj izložiti na tej razstavi ?! Ker pa sta se v zadnji čas jasno pokazala tendenca in karakter, ki ga bo nosila ta razstava, in to še posebno po plakatu, s katerim se razglaša ta razstava, Je odbor „Narodne Zajednice" v svoji zadnji seji sklenil, da ne sodeluje ter priporoča tudi Hrvatom in Slovencem, naj ne sodelujejo na tej protislovanski razstavi ! Prav! Zopet so pokazali gospodje — patrijotje na Dunaju, da hočejo po vsej sili, naj Avstrija ostane država — specijalitet. Ali v slabem pomenu te besede. Bolje bi bilo, ako bi rekli, da je naša država — država abnormalnosti, absurdnosti, neverjetnosti. Takov absurd je tudi način, kakor prireja|o to razstavo. Razstava z označen Je m „Jadranska", pa s protlslovansko tendenco ____!! Morda bodo gospoda prirejale! hoteli oporekati temu. Za božjo Kriščevo voljo! Da tudi ni onega plak?.ta, na katerega se sklicuje osrednji odbor „Narodne Zajednice" za Istro, je jasna protislovanska tendenca že po dejstvu preziranja našega elementa. Seznanjati hočejo svet z našo Adrijo, z življenjem, razmerami in snovanjem ob njej in na njej; predočiti hočejo menda nje veliki pomen za državo v državno-političnem in gospodarskem pogledu. A delajo to na način, kakor da je možno podati točno sliko o kaki pokrajini, ne da bi se menili za nje narodnostno konstrukcijo, za ljudstvo, ki živi v njej, oziroma, ne da bi pritegnili k sodelovanju narodnega elementa, ki mu je ta pokrajina v skoro ii-ključno last; ali še tečneje povedano: z vsem načinom prireditve naravnost odklan]aJo ta element od sodelovanja! Na vsej obali Adrije, od Gradeža sem pa tja doli do najjužneje točke clržave biva slovenski, oziroma hrvatski rod, Jadranski razstavi pa dajajo karakter izrecno nemške prireditve. In to ne morda le po vnanjosti razstave, ampak tudi t e n d e n co so nazorno markirali na onem — plakatu. Tu vidiš ošabnega viteza na šarenem konju, opremljenega po načinu srednjeveških nemških vitezev, ki, ponosno vzravnan, potem pa je Šinil kakor blisk k skali in je počenil pod cjo. Bil je pa tudi skrajni čas. Kajti gori v vtsočini je prasketnilo nekaj; potem je zagrmelo, da se je razlegalo krog-inkrog med skalovjem. Hipoma se Je usula toča kamenja krog čepečega Tomaža. Kar žvižgalo je krog njega in se Je usipalo kakor toča. Prasketalo je s tako močjo, da je b'lo Tomaža kar strah. Še bolj se je stisnil k mrzli skali in se je zvil v dve gube. Toda prasket Je utihnil kmalu, in Tomaž se je splazil oprezno izza skale. Ozrl se Je gori v navpične strmine, in obraz mu je bil poln nevolje. „Kdo, hudirja, se plazi tam gori?'' se je razhudil. „Ali so divje koze? Ali se je odtrgala skala ? Ali kali ? — Jezes, kaj pa če me preganja sam peklenšček, ker mu hočem odvzet zaklad? Jezes!" —In Tomaž se Je prestrašil v prvem trenutku te rahli. Groza ga Je obšla, da so se rau zježlli zrar-šeni lasje na glavi. Toda hitro se je otresel tega strahu. Samo pokrižal se je trikrat, pa je bilo dobro. „Naj bo peklenšček, naj bo sam hudir,* Je zagodrnjal in Je pobral rovnico. „Ne bojim se ga. Zlata ruda Je moja, da bo nosila svilo ongava Metka. Rad Jo imam — pa bi se bal hudirja? Hehe, Tomaž.." (Dalje) Stran II ,JEDINOG 108 srpega pogleda, gleda na Adrfjo, raztezajočo se pod njim . ...! Kakor da ga Ču|emo : Tu sem, prihajam, da te osvojim za svojo veliko, mogočno, edino Nemčijo....! Kakor da so hoteli izrazi tu simbolizirati nemški Drang nach Osten, plastično pokazati nemške cilje po našem jugu — cilje, ki |ih je položil veliki Bismarck v svoj politični testament! Po vsej pravici smemo torej reči, da ni dovolj povedano, ako govorimo le o preziranju, marveč je to očitno izzivanje)! In v soglasju s to tendenco, simbolizirano na plakatu, je bila tudi vsa rekiama po nemških listih za to Jadransko razstavo. Nikjer nobenega hrvatskega ali slovenskega krajevnega imena, nikjer nobenega podatka, po katerem bi mogel nepoučeni svet le slutiti, da na tej obali biva slovanski rod. Nemških spomenikov seveda niso mogli slaviti, ker jih še — ni !! Vse le italijansko. Pa tudi to podajajo Nemci le kakor zanimivo zgodovinsko reminiscenco. Ta italijanski značaj je za njih le minolost, ki se ne povrne več; na bodočnost, kakor si jo mislijo Nemci, kaže oni vitez na konju z nemško opravo. Udarjeni so s slepoto, kakor smo rekli te dni. K nesmiselnim odredbam v Dalmaciji, ki ogorčajo in ogrenevajo in dosezajo zato ravno nasprotno od tega, kar bi modrijani na Dunaju hoteli, so pridružili sedaj še način prirejanja te „Adria-Ausstellung" I Saj je sicer prav, da se prepušča vsakomur, naj se izveliča po svoji fasoni. In tudi — modrecem na Dunaju bi mi radi prepuščali, da si kujejo svojo srečo, kakor se njim samim najprimerneje zdi. Toda tu ne moremo molčati, ker je stvar taka, da se dotika naše kože. Nemški vitez na plakatu za „Adria-Ausstellung" nam kriči, kako neizogibno je, da smo vsi združeni na braniku v o hrani t e v te s voje narodne lasti, te svoje svete zemlje....! Pred deželnozborskim volitvam na Goriškem. (Dopis). Kaj bo ? Govori se o nekem rahlem zbliževanju med italtjanskimi liberalci in italijanskimi klerikalci. Sicer so se gledaii do zadnjega časa kakcr pes in mačka, ali, odkar je izdihnil Pajer, se porajajo nove razmere in te nekako silijo skup razdvojene Italijane. Če se pa Italijani približujejo drug drugemu, koliko bolj je potrebno približevanje Šele na slovenski strani! „Edinost" je priobčila iz Gorice članek, ki j® odgovoril članku „Bodi luč !« v „Novem Času". Članek v „Edinosti" so na sploh odobravali v Gorici in zajedno, obsojali hujskarsko početje „Novega Časa". Treba računati z novimi razmerami v deželi in po teh uravnavati delovanje pred volitvami, da ne bomo Slovenci trpeli škode. Slovensko zastopstvo mora biti tako, da bo moglo skupno delovati v deželni hiši. Kdor pa že sedaj kriči in noče niti slišati besede o kakem kompromisu, proti temu se mora obrniti ljudstvo samo in mu zamašiti usta, ako si hoče dobro samo sebi. Kdo bo deželni glavar na Goriškem ? Kdo bo ? Kdo že ve to ? Ni dvoma, da bo deželni glavar — Italijan! Italijani so v večini in ako bi se poskusilo, dati Goriško-Gradiščanski slovenskega deželnega glavarja, bi zagnali velikanski krik tostran in onostran črnožoltih mejnikov. Govorilo se je svoj čas o grofu Pace-tu iz Furlanije, da bi bil naslednik Pajerju, ali ti glasovi so potihnili. Zadnje čase je bilo potisnjeno v svet ime višesodnega svetnika grofa Coro-ninija, ali tudi to je malo verjetno, da bi bil grof Coronini kedaj glavar. K|e le naj kandidira ? V veleposestvu imajo večino italijanski liberalci, ki pa za grofa ne marajo. Tudi ni verjetno, da bi izstopil iz scdne službe, kjer ga že čaka karijera. Najverjetnejše je, da bo deželni glavar Goriško-Gradiščanske zopet italijanski liberalec. Skoro grtovo je, da na italijanski strani se ne izpreraeni nič v razmerju števila poslancev za obe stranki; liberalci dobijo devet mandatov, klerikalci šest. Poravnati se znajo medsebolno tako, da bo deželni glavar italijanski liberalec, en odbornik pa bo italijanski klerikalec. Dr. Pettarin vedno bolj upa, da bo on naslednik P a j e r j e v, kakor Je hotel Pajer. _ Deželni zbor tržaški. V snočnji seji deželnega zbora tržaškega |e interpeliral poslanec C e r n i u t z vlado glede ustanovitve šole za pomorske strojnike, katera Je nujno potrebna in že zdavno nameravana. Posl. dr. P u e c h e r je vprašal vlado, kedaj misli odgovoriti na njegovo interpelacijo glede vporabljanja mornarjev pri zadnjem štrajku kurjačev ter je prečital za tem članek iz „Lavoratore" o zadnjem kcngresu gostilničarjev v Trstu, ki je bil konfisciran, Z odločnim pozivom na vlado Je protestiral proti sedanji nezaslišani konfiskacijski praksi. Nato je bila brez daljše debate sprejeta prememba zakona o povišanju cene zemljišč in nekaj sprememb o lovskem zakonu. Daljša debata se je razvila pri zadnli točki dnevnega reda, namreč prememba § 98 mestnega itatuta, ki določa avtonomo upravljanje občinskih prometnih podjetij. Za sklepan|e je potrebno tri četrtine poslancev, to Je 60 glasujočih. Ker pa vladajoča večina tega števila ne premore, morala se je ozirati tudi na manjšine in vpoštevati njih zatopstvo v teh občinskih upravah, kar je dr. Slavik že v mestnem odboru predlagal, a je večina doslej vedno prezirljivo odbila. In res, komaj je poslanec dr. Puecher v javni seji povdarjal zahtevo manjšin po primernem zastopstvu v občinskih upravah, je prečital sam poročevalec dr. Brocchl dopolnilni predlog, ki določa, da voli vsako telo mestnih volilnih okrajev in skupno oba volilna telesa okoličanskih okrajev, po enega zastopnika v to upravo. Dr. Puecher se (e pridružil temu predlogu, a upiral določilu, da bi se smelo voliti za predsednika take uprave neizvolje-nega meščana. Posl. dr. W i 1 f a n je izjavil, da se s tem načrtom, ki potrebuje preučevanja, ne oovsem zadovoiiti, kajti po sedanjem kriviu«.- ^'»Mnem redu je okolica zastopana v zelo nepilmernem razmerju z mestom, tako da bi bili pozamezni okoličanski zastopniki veliko preveč obremenjeni z delom. Zato zahteva, da smejo zastopniki IV. telesa in zastopniki okolice sporazumno oziroma potom žreba izbrati vsaj enega izmed treh zunanjih članov. Do tega korake so manjšine prisiljene, ker se ni še vpeljal proporcionalni volilni sistem, ki je bil vže davno v' principu sprejet in katerega mora neprenehoma zahtevati vsak polteno-misleči meščan. Ko je še dr. Brocchl odločno izjavil, da manjšinam nikakor noče dovoliti zunanjih članov strokovnjakov in so ga zavračali z medkiici opozicijonalni poslanci, Je dr. Wilfan pozval dež. glavarja, naj z ozi-rora na važnost predmeta prekine sejo in preioži glasovanje za prihodnjo sejo, čemur je deželni glavar tudi takoj ugodil in zaključil sejo. _ Za občinske volitve. Volilno gibanje, O socijalnodemokratskem strankinem zborovanju, ki se je vršilo prošlo nedeljo v Trstu, smo že govorili v našem listu. Tedaj smo se nekoliko pobavili z izjavo sodruga Regenta glede na mirno in dostojno vršitev občinskih volitev, danes naj se pa pobavimo z neko drugo, ki se tiče municipalizacije javnih naprav in stališča, ki ga zavzemajo v tej zadevi naši svetovalci. Prepričani smo, da se bodo bavili s temi stvarmi tudi naši govorniki na volilskih shodih, toda gotovo pa tudi ne škoduje, ako izpregovimo o njih na tem mestu, Sodrug Regent je poudarjal na omenjenem shodu potrebo, da se municipalizirajo — preidejo v občinsko upravo — pred vsemi tramvajske proge in sploh vse naprave, ki spadajo v delokrog občine. Rekel je, da so italijanski nacij. nasprotniki municipalizacije ker so meščanski zastopniki in je meščanstvo kot tako sploh nasprotno municipalizaciji, ker bi samo rado uživalo dobiček od takih obratov. Bolj čudno, je dejal, pa je stališče s'o-venskih narodnjakov, ki pravijo, da so proti municipalizaciji, ker so italijanski nacijonaici, ki upravljajo sedaj občinsko imetje, nesposobni upravitelji. Ker pa pridejo za sedanjo nesposobno večino gotovo sposobnejši, je nasprotovanje municipalizaciji neresno, kajti čim prej se razni obrati poobčinijo, tem bolje Je. Občina bo imela več dohodkov in tako tudi več sredstev v splošno korist, in čim več dohodkov bo imela, tem manj potrebe bo imela za obdavčevanje obči-narjev. Tako je govoril sodrug Regent in stvar se čuje res nekam zeio verjetna in prikupna, seveda na prvi mah; toda če }o preiščemo nekoliko natančneje, kakor so Jo gotovo naši občinski svetovalci, preden so zavzeli svoje stališče napram njej, se pa pokaže znamo drugačna. Naj so le prepričani sccijalai demokrati, da smo tudi mi tržaški narodni Siovencl vsi, cd prvega do zadnjega za to, da se poobčinijo vse one naprave, ki spadajo v delokrog občine, in da je prav tako tudi za to italijansko tržaško prebivalstvo, pač na| je delavsko ali tako zvano meščansko, kajti vsi občinarji imajo koristi od municipalizira-ranih naprav, posebno pa še od takih, kakor je tramvaj. Tudi za en sam vinar znižano voznino na tramvaju bi pozdravili Tr-žačani in to še zlasti italijanski z največjim zadovoljstvom. Da naši občinski svetovalci ne nasprotujejo municipalizacili tramvaja in drugih takih naprav morda iz šale, imajo le preveč tehten vzrok v razsipavanju, da, pravcatem zapravljanju občinskega imetja v strogo strankarske politične ia nacijonalne namene sedanje večine. Že sedaj, ko občina nikakor ne more izhajati s svojimi dohodki, ko vlada na vseh koncih in krajih priščiplja občinski proračun, da ne bi občinarji naravnost že pogibali pod težo občinskih davčnih bremen, razmetuje večina velikanske svote v zgoraj omenjene namene ; kaj bi šele delala potem, ko bi imela na razpolago več sredstev! In naši občinski svetovalci naj bi bili tako pa- , metni, pa naj bi sami dajali tem razsipni-' kom še večja sredstva, da bi Jih uporabljali ne morda v splošni blagor, temveč pred vsemi nam samim, našemu narodu v škodo, kakor so delali doslej! To bi se reklo, da naj naši občinski svetovalci, varuhi in branitelji naSih narodnih, kulturnih, gospodarskih in socilalnih interesov, sami potisnejovroke nož našim nasprotnikom, da nas lažje ugo-n o b e 1 Kaj takega pa menda vendar ni pričakovati od naših zastopnikov v občinskem svetu; a če bi storili to, bi bili izdajalci tistih, ki so jih poslali v občinski svet zastopat njihove koristil Verjamemo, da pride kedaj za sedanjo italijansko liberalno večino večina, ki bo pošteno in pametno ter pravično in nepristransko upravljala občinsko imetje ; toda na! nam socijalni demokrati le samo takole oddaleč naznanijo oni čas, ko pride do te Izpre-membe I Kakor stoje stvari dandanes v Trstu in kakor nam jih kaže bodočnost, nam v doglednem času, če kak poseben vihar ne pomete v tržaški mestni hiši, ni pričakovati take izpremembel Ia za tak nedogledni čas naj bi izročali Še večje občinske dohodke upravi, v kateri naj bi se razsipalo in zapravljalo ljudsko imetje, na tak in še hujši način, kakor dosedaj in to še prav posebej nam samim v pogubo 1 Ne, gospodje sodrugi 1 Tega ne storimo ne na ljubo nam, še manj pa tistim ljudem v Italijanski liberalni večini, ki si tudi žele municipalizacije Javnih naprav prav zato, da bi večja občinska svedstva lahko zlorabljali v zgoraj navedene namene, a si vendar niso upali na dan s svojo pravo mislijo, ker so Jim zamazall oči posamezniki, ki Imajo dobiček od onih naprav. Končno pa: naj bi se tudi poobčinil tramvaj, naj bi se municipalizlrale vse take naprave — ob takih razmerah, kakšnih imamo pričakovati v dogledni bodočnosti, ne bi imelo delavsko ljudstvo nikakega dobička od tega, kajti Italijanska liberalna večina bi že poskrbela za to, da bi eventualni dobi ček prihajal v korist njej sami in njenim pristašem, kakor vidimo to povsod, kjer odločuje vodja te večine. * * * V nedeljo in ponedeljek popoldne naj se blagovolijo vsi, ki imajo kakšne reklamacije pri Sv. M. M. Zgornji, zglasiti „pri Tirolcu", kjer bo tajnik volilnega odbora sprejemal zadeve. * * * Shod na Greti. V četrtek zvečer se je vršil volilski shod na Greti, v gostilniških prostorih Josipa Barišića ob zeio lepi udeležbi domačih volilcev. V imenu vol. odbora je otvoril shod g Bremic. Po običajnem pozdravu je omenjat letošnjo volilno borbo in nato podal besedo zastopniku pol. dr. „Edinost", g. dr. Re-karju, ki je izražal zadovoljstvo na volilni udeležb*. Govornik je obširno in krasno govoril o pomenu volitev, o reklamacijski dobi ter da naj se volilci zanimajo za reklamacije, a ne samo zase, temveč tudi za prijatelje in znance. Prepričan |e, da Greti rji, kakor so vedno storili svojo dolžnot, en2ko napravijo tudi to pot. Bodril je navzoče k vztrajnemu delu. Govornik je za svoja izvajanja žel burno pohvalo, nakar so se oglasili za temi še g. Skrlj in g. Ferluga naš domači rojak. Volilci so z volilskim zanimanjem sledili izvajanjem govornikov. Razpoloženje med volilci je najboljše. Predsednik shoda g. Bremic je zaključil shod z zahvalo govorniku g. dr. Rekarju na krasnem govoru, gostilničarju na radovoljno prepuščenem prostoru in zborovalcem na lepi udeležbi. * * * Pozor volilci! Ako dobite vabilo na magistrat, zar a J Izbrisa volilnega imenika pridite takoj v volilno centralo v nNarodni dom", kjer se vse primerno takoj uredi. Ne odlašajte, ker se mora zadevo urediti tekom osemštirldesetlh ur. * * * Volilci pozor! Mnogim našim volilcem pošilja magistrat naznanila, da se zahteva izbris njihovih imen iz volilnega imenika. Opozarjamo svoje somišljenike, da so naši nasprotniki zahtevali izbris ogromnega Števila naših imen. Imamo pred seboj magl-stratovo pozivnico, ki ima številko 265, naslovljena Je na našega somišljenika, ki biva v "irstu čez 35 let, a vzrok za Izbris se navaja manj kot 3letno bivanje v Trstu. Krožijo pa Še pozivnice s številkami nad 500, kar jasno dokazuje, da predlagajo za izbris vsakega, ki se jim zdi, da je Slovenec. Kdor dobi tako pozivnico, naj se še tekom današnjega dne oglasi v naši volilni centrali {Narodni dom.) Rojaki I Naši sovražniki uporabljajo vsa sredstva, da bi nas oškodovali in pripravili ob čim večje število glasov, naši ljudje pa se še sedaj ne zavedajo svojih dolžnosti. Pridite vsi Čimprej pogledat, če ste vpisani v volilnem imeniku. Kdor ne pride, škodu|e svojemu narodu in je v teh razmerah izdajalec. V Trsto. dnu 10 aprila 1913 Domače vesti. Odbor polit, društva .Edinost* ima svojo sejo prihodnji ponedeljek ob 3 pop. K isti so vabljeni tudi zastopniki volilnih odborov okolice in mesta. Promocij«. V torek, dne 22. t. m. bo na staroslavni Karlo-Ferdinandovi univezi v Pragi promoviran za doktorja prava g. Karel Ferluga, sin dež. poslanca g. Št. Ferluge, odvetniški koncipijent in stareJŠIna akad. fer. društva .Balkan44. Čestitamo! Naši „jugoslovanski" in oni v Nemčiji. Vslkdar je jeze in zamere, kadar-koll nanaša prilika, da našo jugoslovansko opozarjamo na čeŠKe izglede, ko jih spominjamo, kako vse drugače traktira češka socijalna demokracija narodnostno vprašanje, kako vse drugače je stališče, ki je zavzemlje napram narodnim borbam svojega naroda. Nu, danes pa si dovoljujemo malo paralelo med našimi Jugoslovanskimi in onimi v Nemčiji. Napram vojni balkanskih narodov se Je bila naša Jugoslovanska pestavila na stališče obsojanja, češ: da vojno so hoteli le štirje potentati, da to ni narodna volja — da je to prelivanje krvi zločinsko, ker bi se osvo-bojenje balkanskih narodov lahko izvršilo mirnim potom in brez klanja; v to da ne treba drugega, nego da se na Balkanu razširja . . . socijalno demokratična misel 1 O vredaostl tega enostavnega recepta se sicer ne kaže prepirati. Gotovo pa soglaša z nami ves svet — kar ga Je izven naše jugoslovanske — v uverjeaju, da bi morala balkanska raja nekoliko predolgo čakali, predno bi Jo ta recept rešil iz več-stoletnega mučeništva, te sramote za Človeško civilizacijo. In tako sodi menda tudi znani nemški socijalni demokrat (ena prvih kapicitet na polju socijalne demokracije) poslanec Bernsteln, ki se |ev nemškem rajhstagu, v debati o vnanjl politiki Nemčjje dne 14. aprila, tako-le izrazil: „Da so se balkanski narodi vzdignili proti Turčiji, to ni nikakor presenetilo. Prelivanje krvi Je obžalovati, ali, kakor sicer obsojamo strašno klanje, do katerega Je prišlo vsled sovraštva, nabrai ših se v sto etjih, moramo vendar reči, da so se balkanski narodi osvobodili in pozdravljamo to v interesu balkanskih narodov in tudi v interesu turškega ljudstva samega, ki ne bi bilo prišlo nikdar do pametnega razvoja, ako bi bilo turško tlačenje še nadalje ostalo. Noben narod ni svoboden, če tlači druge narode * Tako Bernsteln. Kakor socijalen demokrat in tudi kakor čuteč človek mora obsojati vojno samo na sebi, ali balkanskim narodom — in ne vladarjem — govori priznanje, da so izvršili veliko osvoboje-valno in c i v i 1 i z a t o r i č n o delo! Bsrnsteinovo stališče se tore| precej razlikuje od onega, kije je b.la zavzela naša ju-gosiovanska 1 Ia Bernsteln je avtoriteta, ki uživa časten slove v vsej evropski javnosti. V označenje pravega mišljenja nekaterih ljudi, od katerih bi vendar mogli pričakovati, da bi nam vsa| ne nasprotovali, ako že nočejo — vzlic svojemu slovanskemu rodu — iti z nami v boj za naše in tudi svoje pravice, naj zabeležimo sledeči značilni dogodek. V četrtek zvečer se je vršil naš volilski shod na Greti (Šalita di Gretta 10) ia stcer v gostilniških prostorih Josipa Barisiča, rodom Hrvata iz Dulmacije. Kom3j se Je izvedelo, da se namerava prirediti slovenski volilski shod v Barisićevih gostilniških prostorih, že so začeli prihajati k njemu nje-gjvi dalmatinski rojaki in mu odgovarjali, Ceš naj vendar ne bo tako neumen, da bi si kvaril kupčijo, da bo izgubil goste itd., če dovoli, da se vrši slovenski shod pri njem. Oast poštenjaku Hrvatu Barisiča, ki mu je sveta dana beseda in prav tako sveta tudi naša narodna stvar: odpravil jih Je, Kakor se odpravljajo taki ljudje. Shod se Je vršil v njegovih gostilniških prostorih, kakor poročamo na drugem mestu, In uspel kar najbolje. Poštenjaka Barisiča in njegovo gostilno moremo le priporočati našemu ljudstvu. Vse za — Arnavte ! Takoj od početka vojne je bilo opažati pri tukajšnji nemški „Triester Zeitung", ki |e poluraden in od države podpiran list, velikih simpatij za Turke. Mi seveda ne moremo in ne maramo nikomur braniti, da sili tja, kamor ga vleče srce; vendar pa moramo zahtevati tudi za balkanske zaveznike vsaj toliko pravice, kolikor Jo privoščarao Turkom. Kar se tiče neresničnega poročanja, ne zaostaja „Triester Zeitung* veliko za kako iažnjivo,,Reichsposto". Maloštevilni čitatelji tega tržaškega lista morajo od časa do Časa požirati kako netečno, po albansko prismojeno raco, ki Jej že po ukusu takoj pozn&š, da je — divja. Će bi šlo za mlstifikacije iista, ki jih zagrešu|e proslula „Albanische Korresponaenz*, bi še naj bilo; saj se v vsak list ukraja včasih kaka neprava beseda. AU pametni žurnaiisti, čira so dobili točno obvestilo, popravljajo potem svoje netočnosti, oziroma jih preklicujejo. To moramo z ozirom na balkanske dogodke pohvalno omeniti o drugih tržaških listih. »Triester Zeltung" pa greši kar naprej in si naročuje izmišljene zlobnostl korespondence, ki jo mažeio arnavtarji. Žalostna izkušnja, da je bila še vedno z drugimi vred postavljena na laž, ni izpa- V Trstu, dne 19. aprila 1^13. metovala .Triester Zeltunge". Predvčerajšnja njena jutranja , Izdaja ima zopet ziobno laž, ki se pa ne da niti ovreči, ker navadno niti ni povedano, kje bi se bilo prav za prav zgodilo to kedaj, kdo je kaj zagrešil in kdo je oni, ki se mu je zgodila krivica. Same splošne obdolžitve. Le eno se da ugotoviti, namreč to, da krajev, o katerih govore Ar-navti, včasih — sploh nil Evo albanske „zgodbe* po besedah v „Triester Zeltung" : „„Alb. Korr." priobfiuje obširno poročilo o strašnih grozovitostih, ki so Jih zagrešili Srbi v kosovski pokrajini, najrodo-vitnejem delu dežele. Vsa dežela Je opustošena. SeliŠča so požgana. Prebivalstvo so pomorili. Nekaj albanskih odličnikov je zelo previdno povpraševalo po vseh krajih vilajeta in sedaj je dogotovljen precej popoln zapisnik, ki objavlja število usmrčenih v približno 50 krajih in ki pravi, da se ni prizaneslo niti najmanjšim naselbincl V Uroševcu (Ferizovič) samem je ubitih 1400 oseb, v Dobranju pa so streljali s topovi v množico. Sedemdeset oseb je pri tem obležalo". Li res ni pomoči zoper tako — žur- nalfstiko ? . . . CMD podružnica pri Sv. Ivanu vljudno vabi cenj. občinstvo k predstavi „Revčku Andrejčku", v kateri nastopi kot gost v glavni ulogi gosp. Anton Verovšek, režiser dež. gledališča v LJubljani, Gosp. Vtrovšek je nam Tržačanom še v Jako dobrem spominu kot prvi režiser tržaškega gledališča. On igra posebno dobro razne kmetske uloge, v katerih vstvarja vsakemu svoj tip. Eaa teh izvrstno pogojenih ulog je brezdvomno tudi „Revček Andrejček" v kateri nastopa kot dobrovoljen starček, poln ljubezni, kateremu Je posebno na srcu FranIČna sreča. Ulogo Franice igra gč. Vera Ponikvarjeva. Tudi druge uloge so v dobrih rokah, tako da bo v obče igra dobro uprizorjena. Nadeja se odbor, da se cenj. občinstvo ne samo iz Sv. Ivana, ampak tudi od drugod odzove v obilnem številu ter tako prioomore k moralnemu kakor tudi k materialnemu dobremu vspehu. Začetek točno ob 4. pop. Vstopnina 50 vin. Tržaška Sokolska župa priredi v nedeljo, dne 13. julija t. I. svoj III. župni zlet na Opčinah. Samoobsebl Je umljivo, da bodi tudi III. zlet naše Sokolske župe enako, kakor sta bila prva dva, prava manifestacija za sokolsko * idejo in Sakolstvo med nami tržaškimi Slovenci, ter je le želeti, da bi prisostvovalo tej reviji naših sokolskih čet tudi čim največ našega narodaega občinstva in bi tako misel soStolstva prodrla v naše najširše sloje. Zato opozarjamo že danes na to prireditev z izrecno željo, da bi ostala narodna društva ne priredila ta dan svojih društvenih prireditev, temveč dan 13. julija popolnoma prepustila Sokolu ter tako omogočila našemu občinstvu, da v čim najobll-nejšem številu prisostvuje zletu. NDO in Zveza jugoslovanskih železničarjev priredita o priliki proslave delavskega praznika, 1. majaika, velik mani-festacijski shod v gledališki dvorani „Nar. doma" v Trstu. Po shodu bo obhod po mestu z godbo NDO ter z zastavami: centrale NDO in zidarske organizacije NDO. Popoldne bo obhod izpred „Nar. doma" k Sv. Jakobu, kjer se bo vršila na vrtu kons. društva „Jadran* velika msjniška veselica z obširnim sporedom. Natančen Čas naznanimo pravočasno. Narodno delavstvo, ki se zbira pod okriljem NDO, in jugoslovansko železni-čarstvo pod okriljem ZJŽ bo torej solidarno manifestiralo na dan 1. majaika za svoje nerodne in stanovske pravice. Trgovsko izobraževalno društvo priredi dne 27. t. m. izler na Artvlže. Odhod zjutraj ob 7 30 z drž. žel. do Rodika, dalje peš na Aitviže; nazaj čez Zavihek, kjer bomo imeli tudi kosilo in sicer pri Duiču. Popoldne si ogledamo škocijansko jamo, in od tam peš do Divače ter s prvim večernim vlakom zopet v Trst. Kdor se želi udeležiti skupnega obeda, naj vsaj do torka pri društvenem slugu, ki sprejema prijave, položi 1 K. Iz prijaznosti sprejema prijave tudi g. Detela v Trgovski obrtni zadrugi. Prijatelji in znanci dobro došli! Slovenski romarji v Rimu. Iz Rima nam poročajo: Otroglo en teden so bili siovenski romarji v RiHU. Počutili so se prav dobro *n se tudi prilično primerno orijentirali. V skupinah ali pa skupno so obiskali znamenitejše rimske točke, posebno glavne cerkve, kjer so opravili svoje po-božaosti, a ob jednem občudovali velikanske in krasne zaklade na krasoti, veličanstvu in .^BINOST'1 H 108 I umetnini, ki so nakopičeni po rimskih spomenikih in svetiščih. Odnesli so mogočne vtise posebno od bazilik sv. Petra in sv. Pavla, v kolikor se posameznikom v hrušču in dirindaju večnega mesta ni stožllo po mirnem domu. ^Fnncozi so!" so sodili nekaterniki po trobojnem znaku. „Ne!" so menili drugi, „balkanski Slovani so, ki so prišli na božjo pot. medtem ko se njih bratje bojujejo I" „I pellegrini di Lubiana o Laibach in Gorizia" jih le krstil list „Popolo Romano". Slednjič je prodrla resnica, da so „pellegrini slo-veni". Vseh je bilo točno 648, med temi okroglo 40 iz tržaško-koperske škofije. Med duhovniki so se udeležili iz te Škofije razun že imenovanih, kanonika Slavca, župnika dekanskega Siamiča in koprlvskega dušnega pastirja d.ra Požarja, še župnik iz Klanca Sašelj, oni iz Sv. Ivana pri Trstu Sila, iz Sv. Križa pri Trstu Furian, iz Gročane Za-lokar, iz Avberja Lampret in vpokojeni župnik Knavs lz BarkovelJ ter kaplana iz Lokog in Podgrada, Thenerschuh in Hušo. Namesto obolega papeža Pija X. je dne 15. t. m. ob 4. pop. sprejel slov. romarje kardinal-državni tajnik Merry del Val, ki jim je imenom papeža podelil apostolski blagoslov. V sredo 16. t. m. so slovenski romarji ob 11 predpoldne zapustili Rim s svojim posebnim vlakom. Nekateri so mej tednom rimskega bivan|a napravili skok v Neapelj. Na povratku v domovino obiščejo romarji še Loreto in Benetke ter bodo v soboto ali nedeljo zopet doma. Rojanski Šramel oktet priredi v nedeljo, 20. t. m., plesni venček v prostorih „Konsumnega društva" v Rojanu. Začetek ob 6 do polnoči. Ključ k bogastvu hrani boginja For-tuna. Njen naslov pove glavno zastopstvo Češke industrijske banke v Ljubljani, katera s svojim današnjim oglasom vabi vse do-tičnike, ki se za ta ključ zanimalo. DANES se praznuje 200letnica odkar se čaka na sankcijo pragmatike. Tržaška mala kronika. Trst, 18. aprila. Poskušen vlom. Anonimno društvo za izkoriščanje vodovodov v Dalmaciji ima svoj sedež v ulici Stadion št. 14, II. vogal ulice Pier Luigi da Palestrina. Včeraj zjutraj, ko Je vratar hotel odpreti vežo, je našel isto, kot navadno, zaprto. Ko je pa prišlo osobje gori imenovanega društva v urad, je zapazilo, da so biia vrata urada na nasilen način odprta. V sobi, kjer je nameščena železna blagajna, je bilo vse razvrženo po tleh, a predali pisalnih miz so bili skoraj vsi odprti. Na železni biagajni so se videli znaki vrtanja, toda ne z navadnim tihim svedrom, temveč z železno pilo, katero so tudi našli na tleh. Vlomilci so bili najbrž moteni pri svojem delu in niso utegnili prevrtati blagajne, v kateri se je nahalalo okolu 300 K denarja in ček za 7000 K. Na mestu so našli tudi steklenico olja in sumi se, da so imeli vlomilci kakega pomočnika v hiši, ki jim je odprl vežna vrata. Sličen ponesrečeni poskus vloma v isto društvo je bil že leta 1911. Policija zasleduje zločince. Slovensko gledališče. Jutri v nedeljo, ob 815 zvečer, se uprizori prva repriza Smetanove opere „PRODANA NEVESTA". Prepričani smo, da bo slovensko tržaško občinstvo znalo z velikim obiskom ceniti pomen tega umetniškega pojava prve vrste, ki je celo imponiral našim italijanskim ALOJZIJ TflUČfiR- DOTOULclE autorizirano sfavbno in kamnoseško podjetje zapriseženi sodni izvedenee izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne. i i M M Nova trgovina Cesare Gentilli Trst, ul. Campanile 21 nasproti srbsko-pravoslavni cerkvi. Prispele so zadnje novosti oblek za gospe in deklice lil bluz po cenah, kakor jih še nI bilo v Trstu. OD priliki pomladanske sezone prej nego kaj kupite, obiščite povo trgovino Cesare Gentilli Trst| ul. Campanile 21 nasproti srbski pravoslavni cerkvi UMETNI ZOBJE PiMitelranj* tosov Izdiranje zobov brei = vsake bolečina — Dr. J. čerm»- 1. Tusch**1 sofescdrarnik konce«, sobai tata«* uMoa rfalfa Caisarma fetov. 13, II. n. Knjigarna in trgovina papirja E. Stadler Trst - Via Belvedere štv. 2. ima veliko izbero vseh slovenskih, nemških in italijanskih romanov. Prva tržaška tovarna „Cicli Trieste" G. Miirer, ulica Chiozza št. 18. Zaloga vseh novosti. Gumijevi plašči in cevi, pripadki in komadi za izmeno. Ab3olutno konkurenčne cene. Olajšanja pri plačevanju. Kolesa , Racer" od K 130-— naprej, najboljša ljudska kolesa. Popravila se izvršujejo pod garancijo točno in po nizkih cenah. Odlikovana to- Sv. Ivan varna sodaviee C1* WI\I*J ft pri Trstu, Via S Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 566. se priporoča naj topleje slovanskim gostilničarjem, kararnarjem in drugim odjemalcem sodavičarskih izdelkov v mestu in okolici. ti. ♦■.Tiss^T^arnaifl^iiiitiii >Mh n iih* H n"' ti in nii * mn HISMU IT Za birmo! Dolžnost vsakega zavednega botra t« j U in botre je, da se posluži v edini slov. urarni in zlatarni ALOJZIJA POVHA Trst, ul. del Rivo 26 (St. Jakob). Cene nizke. Bogata izber. snano dOKISTI, DOflOUNIKI, GCITEUI 0 SIR0LINU „ROCflE" pri prsnih boleznih e/ RoC*H BAS C L Učitelj F. H. v Frankfurtu ob O.: S sirolinom „Koche" smo tako zadovoljni, da ga priporočamo vsem, ki so kakorkoli bolni na pljučah. Župnik A. M. v W, pri Thurnu : Učinek sirolina rRoche" me je zadovoljil. — To sredstvo dajem tudi otrokom za katar. Prosektor R. P. v P. Vzh. Pruska: Že leta sem uporabljam sirolin ,.Roche" pri vsakem nastopajočem katarju. Izkazal se je kot najboljše sredstvo proti obolelosti dihalnih organov. Odvetnik G. R. v Bazileji: Uporabljal sem sirolin „Roche" in sem z učinkom in uspehom zadovoljen. Sirolin „Roche" krepi pljuča in daje dihalnim organom odporno moč, je dobrega okusa, vzbuja tek in ga zdravniki priporočajo. ? leM IlMiTaltS ilOT Ml „Roche" D3 4 I T Ml£. HT01H ■irnimuuciMM. im.Mi; i jffluauuaigiiui^^ Ponehale bodo vse Kritike o lolstovrški slatini ® Kadilci! Katare, zaslizenje itd. z ničemer hitreje in boljše ne da nele ne uhaja ogljikova čvrsto muzira in ima 1 steklenicah. — _____ _______________________________________________slatino naročajo odlični zdravniki za se in za svoje bolnike "ter za cele bolnišnice, ker je sedaj res naj boljiaTdra vil na ^namizni osvežujoča mineralna voda Odlikovana nadvehhi^ničnih razs^vah — Del čistega dobička gre v narodne namene. Naroča se priJ podjetju Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško. - Kupiš vsaka mnoz.na i »/, / steklenic. -^ Abstinentje ! Pijte le Tolstovrško slatino, ki vsled prijetnega okusa nadomešča vsako drugo pijaco . Poskusite ! Boste hva'Hl ---- nnhi i Drože (kom) Iz odlikovane slovenske tovarne drož, so dosegle doseda] vsepovsod najboljši sloves, narodnjaki, I [{jOVClf PcUl! naročajte pri domači tvrdkl, ki vam postreže po konkurentan cenah. - pM„r J. J. SOBAH, Trst. G. UasorJ 10. Stran IV. „EDINOST" št. 108. V Trstu, dne 19. aprila 1913. sosedom. Saj ni čuda, Smetanova opera je eden izmed onih biserov, ki se jih uživa čim večkrat tem bolj. Toliko lepote, ki jih osebuje ta umotvor, ni niti mogoče uživati pri enkratnem sliŠanju. Predstava konča ob II uri. Ker je pričakovati zopet velikega navala, opozarjamo občinstvo, naj si pravočasno preskrbi vstopnice, ki so na prodaji vsak dan pri gledališki blagajni. DruStvene vesti. Tržaška sokolska župa. V soboto ob 8 zvečer skupna telovadba Župnega vaditeljskega zbora. Člani. Kolesarsko društvo »Balkan* naznanja, da se vrši jutri v nedeljo društveni izlet. Zbirališče v kavarni »Minerva". Odhod o pol ene popoldne. V slučaju slabega vremena se prenese izlet na nedoločen čas. Šentjakobski Sokol. Danes zvečer ob 9 se vrši ponovni sestanek v dvorani „Del. konsumnega društva". Prosimo obilne udeležbe. Šentjakobska C (VID podružnica vabi na redni občni zbor, ki se vrši jutri ob 9 30 dopoldne v otroškem vrtcu. Pevsko društvo »Ilirija" ima v nedeljo od 3 do 4 popoldne skupne pevske vaje. Pevski klub bivših kolašev. Danes zvečer ob 8 30 sestanek v gostilni NDO pri g. H. Kosiču. Zaradi važnih pogovorov se prosi polnoŠtevilne udeležbe. Pevski ibor „Dramatičnega društva". Danes, v soboto ob 8 zvečer pevska vaja za mešan zbor. Učiteljsko društvo za Trst in okolico ima danes ob 4 pop. odborovo sejo. Šentjakobski Sokol. Na sestanku dne 12. t. m. se je sklenilo, da se bo vršil danes, 19. t. m., ob 9 zvečer še en sestanek radi ustanovitve Sokola in sicer v dvorani Delavskega konsumnega društva. Društvo kmetijskih učiteljev iz južnih avstrijkkih kronovin ima svoj ustanovni občni zbor v Gorici na Binkoštno nedeljo. Pravila je vlada potrdila. Dnevni red zborovanja se objavi v kratkem. Članom „Delavskega podpornega društva" se naznanja, da se bo vršil redni občni zbor Jutri, v nedeljo, dne 20. t. m., ob 10 zjutraj v društvenih prostorih ui. G. Galatti št. 20. Volitev se začne danes ob 5 popoldne, ter bo trajala do 7 zvečer in se nadaljuje jutri od 9 zjutraj ter traja do konca občnega zbora. Pevsko društvo „Zastava" v Lonjerju javlja, da se bo vršil redni občni zbor danes, dne 19. t. m., ob 8 30 zvečer v prostorih gostilne „Konsumnega društva" v Lonjerju. tiar* del organizacija. Ženska skupina NDO priredi v nedeljo, dne 20. t. m., ob 4 pop. damski cvetlični plesni venček v veliki dvorani NDO ulica Sv. Frančiška št. 2 II. nad3t. Sviral bo orkester Zveze jugoslovanskih železničarjev. Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč: danes odborova seja. Kongres „Narodne delavske organizacije" se bo vršil jutri 20. apiila, v društveni dvorani, ul. Sv. Frančiška št. 2. Začetek ob 9 zjutrai. Med drugimi točkami je tudi na dnevnem redu: „Volitev osrednjega izvrševalnega cdbora »Narodne delavske organizacije". — Določeno je, da se imajo pravico udeležiti kongresa poleg odposlancev podružnic NDO tudi odborniki skupin NDO v Trstu. Vesti iz Goriške. Smrtna kosa. Minoli teden je umrl v Ajševici pri Gorici po dolgi bolezni mladenič Fran Č u b e j. Pokojnik, ki mu je bilo komaj 23 let, bil po poklicu zidar. Radi svoje dobrote in prijaznosti je bil obče priljubljen. Pridno se je zanimal za časopisje in knjige, ki jih je čital celo na smrtni postelji. Bil je član »Narodno-izo-braževalnega društva" na Ajševici od začetka njegovega obstanka pa do svoje smrti. Bil je priprost, a nadarjen mladenič. Prijatelji in znanci so se udeležili njegovega pogreba v obilera številu. Blagemu mladeniču večen spomin! Tel. dr. »Sokol« v Komnu priredi na 15. junija pomladansko veselico, na kar opozarja že sedaj bratska društva v bližini, s prošnjo, da bi omenjenega dne ne imela kake prireditve. Iz Sv. Lucije. Naša „Narodna čitalnica" ponovi dne 20. t. m. narodno igro s petjem »Domen*. — Začetek ob 4.30 popoldne. Podružnica CMD v Št. Petru pri Gorici. Minoie nedelje smo ob lepi udeležbi ustanovili tu podružnico „Družbe sv. Cirila in Metoda" in so pri ustanovitvi kumovali zastopniki posestrim iz Gcrice, Vrtojbe in B1M ter zastopnik glavnega vodstva g. Beg iz Ljubljane. Ko je g. Sllič otvoril zborovanje in predstavil omenjene zastopnike, je g. Beg v jedrnatih besedah razlagal namen In pomen družbe, kako moramo sami skrbeti za svoje šolstvo, posebno v Trstu, kjer se moramo ravno naši šoli zahvaliti za lepi napredek tržaškega Slovenstva, ki ga je pozdravljati tudi z ozirom na naše gospodarske koristi. Naša družba ne osvaja, ampak le brani, kar je n a š e g a 1 Ta lepa beseda g. Bega je elektrizirala poslušalce, o čemer je pričal frenetični aplavz. Vpisalo se je lepo Število 70 letnih članov. G. dr. Dereani, zastopnik goriške podružnice, se je veselil na lepi udeležbi, kakoršnje ni niti v Gorici. Vspodbujal je k narodni zavesti in posebno h kupovanju potrebščin, ki jih zalaga družba. Tudi temu govoru so poslušalci burno pritrjevali. Predsednik Silič je predlagal volitev odbora z vsklikom in so bili izvoljeni: Mervič Doro, predsednik, Černič Petrina, podpredsednica, Mervič Dora, tajnica. Bi-težnik Ciril, blagajnik; odborniki: Pavlič Albert, Savli Viktor, Silič Dragica. G. Beg |e v imenu družbe pozdravljal odbor In člane z željo za prospeh in rast nove podružnice. Pevci so zapeli „Prešernovo", a g. SiliČ se je zahvalil zborovalcem, vspod-bujajoč )ih k vstrajnosti in nadaljnji agitaciji podružnici v korist. Sijajno vspelemu zborovanju je sledila prisrčna zabava ob pevanju narodnih pesmi. Že dolgo nismo čuli tako ubranega petja. Gg. pevci so bili deležni burne pohvale. Za Družbo smo nabrali od zaostalih ptic K 4 60, a bi bilo veliko več, da se je nabiralo, ko so bili zborovale! še zbrani. Vsi so pr*šlli, samo njih, ki bi mcrali biti prvi — ni bu_ * 8. ml., Podraga: Zavzetje Istre 1. 1813. k stoletnici zavzetja in letošnjemu odkritju spomenika majorja Lazarića na lindarskem hribu. Napadati je pričel sovražnik — seveda brezuspešno; in ko bi se moral najbolj zavarovati, je postal malodušen ; popustil je dve havbici, pometal streljivo, med njim več bomb, v Fojbo. Konečno je prepustil stot niku Lazariču vse vozove s streljivom in prtljago ter se najhitreje umikal po poti pod »Starim Pazinom" proti Motovunu. Naibrže se je mislil združiti z narodno stražo iz prej beneške Istre pod Učko goro, da bi se oja-čll in bil kos navalom stotnika Lazarića. A domislil se je tega prekasno, zasledovalci so bili hitrejši. Komaj je prišel v ozko, skoro okroglo Vermsko dolino, so ga že obkolili zbog srečnega napredovanja v vojni navdušeni kmetje, ki so pričeli teči po strmih grebenih in pobočju proti sovražniku. Ta se je zavaroval s tem, da je postavil še ostali top pred vhod v dolino, na levo krilo pa poslal »Otočane". Toda desetniku Moravcu se je kmalu posrečilo, da se je s svojimi sedmimi husarji zavzel top; med tem pa so že prestopili še ostali »Otočani" k stotniku Lazariču ter se tako rešili svojih tlačiteljev. Po teh dogodkih je izprevidel sovražnik, da bi bil vsak nadaljni poizkus bojevanja pogubonosen zanj; torej je označil, da se misli „pogajati". Stotnik Lazarlć je takoj prenehal s streljanjem in napadi, nakar sta se sešla oba poveljnika. Povel|nik sovražnih čet je zahteval, naj se stotnik Lazarič preda; ta pa mu je odgovoril, da ni običajno predajati se na odprtem polju, najmanj še sovražniku, ki je v tako obupnem položaju, kakor so francoske čete. To je konečno izprevidel tudi sovražnik, prenehal braniti se in izročil orožje Lazariču. Boj je prenehal ob 3 popoldne. 56 avstrijskih vojakov, pomnoženih z nekaj 100 neo-boroženih kmetov, je zajelo 3 Štabne častnike, 26 častnikov in 900 mož s tremi topi. Sovražnik je imel več nego 40 mrtvih in ranjenih, Avstrijci pa le nekaj ranjenih. * ♦ » Lazarićeva zmaga je gotovo obilo pripomogla, da so Avstri|ci kmalu za temi dogodki zaavzeli vso Istro. Generalu grofu Nugentu se ni bilo več bati, da bi ga sovražnik napadal na levem krilu; imel je celo svoboden izhod v že zavzeto Istro, odkoder je mnogo krepkih mladeničev in mož pristopilo v avstrijsko vojsko ter jo tako ojačilo. Dne 7. septembra 1813. ježe ta vojska, 2000 mož, premagala sovražnika, ki jo je nadadei s 5000 mož in z 8 kanoni, ki so se pomikali v dveh četah, po Postojnski in Tržaški cesti, česar bi gotovo ne dosegla, če bi jo napadal sovražnik tudi še od leve strani; obratno bila bi premagana in sovražnik bi bil zavzel vse avstrijsko primorje z mestom Reko. * * Koliko poguma in srčnosti je vskipelo v prsih vsakega 56 avstrijskih vojakov, ki so pregnali tolikokrat močnejšega sovražnika I Zato so pa bili pohvaljeni z najvišjega mesta; prvi voditelji pa so prejeli tudi zaslužene svetinje. Desetnik Moravec Je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo, voditelji istrskih kmetov: kapelan Pikot iz Gradišča, Martin Novljan in Fran Bataj iz Boljuna so prejeli veliko zlato, Ivan Sestan iz Pasa, — Flora in Šeljfč iz Lindara ter Fran Defranceschi iz Aračišča pa srednlo zlato civilno svetinjo z orlom in trakom. Stotnika Larazića je cesar povišal v majorja te ga odlikoval I. 1815. z vojaškim redom Marije Terezije. (Konec prih.) DAROVI. — Za podružnico št. 5 se je nabralo v nabiralniku v gost »Afla Stazione" v ul. Lazzaretto vecchlo št. 31 K 24 —. Denar hrani podružnični blagajnik. Hova zaloga sena, ovsa, otrobov, žita in moke lastnik MALI OGLASI MALI OGLASI m r*toni)o p« 4 rim. beMdo. Mutao tisku« \MMM rnJcit vri. Najatacjia pitet^Mu 40 rt*. Plača m taki] taaaratMM innnR Garlo Grego Trst, uliea Raffineria štv. 7 (bivše skladišče Baruch & Co) flizke eene. Najboljša kakovost. O l7nhr97Pn9 mlada> pohlevna gospica, neo-IfcUUI DIICI madeževane preteklrsti, dobrega zdravja ter z -veseljem do trgovine in go^prdinjstva zamore se takoj po dobrem Bpr znanju poročiti blizu prijaznega mesta z mladim, inteligentnim, solidnim posestnikom in trgovcem čedne vnbnjosti, čigar lepo imttje zumore kmalu do deset tisoč letnih dohodkov donafoti. Modrost se vzgaja v mirnem, Čisteai srcu in rodi srečo. Zaupne ponudbe z navedbo veeh okolne Pti in visokosti dote ali premoženja prosim s Bliko vred pod »Tiha sreča maj 1913" na inseratni oddelek Edinosti do 24. c. m. v posebui kuverti. Posredovanje le od sorodnikov in se ne vpošteva anonimno. 825 G. de VECCHI naslednik A. FONDA, Trst, ulica de! Bosco št. 17. Zaloga sena, krme in otrobov. Seno I., slama, ogerakc »eno, *-*=« beneški otrobi, otrobi it. 84. dZb: Cb Prnctnri PriPravni za vsako trgovino ali obrt, rruoiun se Oddajo v najem v hi5i „Trgovske obrtne zadruge" ul. Stadion 21 takoj ali s 24. avgustom. Natančnejše podatre v uradu T. O. Z. 822 NSl P 1*0(Jflj P°3e~tTO z .vinogradom na Vrdeli oddelek Edinosti. pri Trstu. Naslov pove inseratni 820 MIsHonir ^ let išče službe v zalogi vina. Po-miOUOIIIU nudbe pod „Pridnost" poStnoležeče Materija. 837 flHHo se solnfna soba z dvema posteljama, Belil U Ud vedere Bt. VI, vrata 11. 827 RnonnHSono iž<5e 8'užhe v majhni trgovini UUdpUUlUlld ali v tobakarti. Naslov pove in-seiatni oddelek Edinoati. 841 7pmliiQP9 Be PrcdaJ'° v lePj poziciji pri no- C-G lilij I Oba vem tramvaju pri Skednju. Parce-lice po /0 sežnjev po nizki ceni. Oglasiti se je pri krčmarju v Delavskem konsumnem društvu pri Sv. Jakobu jutri od 2—6 pop. 845 ZflmliiŠPŽ) 86 Pr0 C=3 E2